POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 /* COM/2014/0562 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni
evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012
1.
Uvod
Daljša
pričakovana življenjska doba v kombinaciji z nizko rodnostjo bo
povzročila znatno staranje prebivalstva Evrope. Dejstvo, da je staranje
predvsem velik dosežek, zlasti ker odraža uspehe na področju zmanjševanja
umrljivosti, ter potenciali vedno večjega števila vitalnih in zdravih
starejših se velikokrat spregledajo. Namesto tega se pogosto razumejo kot
grožnja dinamiki gospodarstva in vzdržnosti visoko razvitih sistemov socialnega
varstva v Evropi. Komisija je v
tem okviru septembra 2010[1]
predlagala, da se leto 2012 razglasi za evropsko leto aktivnega staranja.
Poudarila je, da bo ohranitev solidarnosti med generacijami temeljila zlasti na
zagotavljanju, da so generacije „baby boom“ dlje na trgu dela ter da čim
dlje ostanejo zdrave, aktivne in neodvisne. Svet in Evropski parlament sta
septembra 2011[2]
sprejela sklep o razglasitvi navedenega evropskega leta, pri čemer sta
naslovu dodala „solidarnosti med generacijami“. V skladu s
sklepom o razglasitvi evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med
generacijami (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto 2012) je namen tega
poročila pregled izvajanja, rezultatov in celovitih dosežkov evropskega
leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami ter nadaljnje delo na
podlagi ugotovitev zunanje ocene[3].
2.
OZADJE
2.1.
Priprave na evropsko leto 2012
Prvi pozivi za
evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami so bili
izraženi med slovenskim predsedovanjem v prvi polovici leta 2008. Komisija
je junija 2009 začela javno posvetovanje, da bi zbrala zamisli in
predloge ključnih deležnikov in strokovnjakov o tem, kako bi se dosegel
največji možni učinek z evropskim letom aktivnega staranja in
solidarnosti med generacijami. Svet je
zanimanje za tako pobudo pokazal novembra 2009, ko je Komisijo pozval, naj
oblikuje dejavnosti za boljšo ozaveščenost glede spodbujanja aktivnega
staranja, med drugim tudi v okviru evropskega leta[4]. Teme so bile
izbrane s celostnim pristopom – zaposlovanje, zdravje in neodvisno življenje,
udeležba, medgeneracijska solidarnost – ter so bile skladne s predhodnimi
analizami in pobudami politike v zvezi z aktivnim staranjem, opravljenimi na
ravni EU in na mednarodni ravni, pa tudi s perečimi vprašanji, predvsem v
okviru strategije Evropa 2020. Za vključitev solidarnosti med
generacijami se je zavzemal tudi Evropski parlament[5]. Evropsko
leto 2012 je sovpadlo z deseto obletnico madridskega mednarodnega
akcijskega načrta o staranju[6],
ki je kot glavni razvojni cilj poudaril, da bi morali imeti ljudje pri staranju
možnost aktivne udeležbe v gospodarskem, socialnem, kulturnem in
političnem življenju družbe.
2.2.
Evropsko leto 2012 in z njim povezani cilji
Namen evropskega
leta 2012 je bil obravnavanje izzivov starajoče se Evrope prek
aktivnega staranja na področju zaposlovanja, udeležbe in neodvisnega
življenja, ob upoštevanju tako potreb in pravic starejših kot tudi njihovih
potencialov in prispevka h gospodarstvu in družbi. Njegov splošni
cilj je bil vključiti ustrezne akterje v promocijo aktivnega staranja in
medgeneracijske solidarnosti. Ti akterji vključujejo države članice,
njihove regionalne in lokalne organe, socialne partnerje, civilno družbo in
poslovno skupnost, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Posebni cilji so
določeni v členu 2 Sklepa, povzamejo pa se lahko kot: • povečanje
splošne ozaveščenosti o pomenu aktivnega staranja in zagotovitev, da se mu
nameni vidno mesto na političnem dnevnem redu; • pospeševanje
razprav, izmenjava informacij in razvoj vzajemnega učenja, da se
spodbudijo politike aktivnega staranja; • oblikovanje
okvira za zaveze in konkretne ukrepe Unije in držav članic s sodelovanjem
deležnikov; • spodbujanje
dejavnosti za preprečevanje diskriminacije na podlagi starosti[7],
premagovanje stereotipov, povezanih s starostjo, in odstranjevanje ovir.
2.3.
Sredstva
Sklep o
evropskem letu 2012 je opredelil proračunska sredstva v višini 5 milijonov EUR
za obdobje januar 2011–december 2012. Za evropsko leto 2012 se
novi krediti niso dodelili, saj se je denar črpal iz obstoječih
finančnih sredstev. Proračun za evropsko leto 2012 se je
uporabil predvsem za financiranje dejavnosti obveščanja (spletno mesto EU,
podpora državam članicam pri dejavnostih obveščanja, objave,
videoposnetki, obveščanje v medijih idr.), pri čemer so se manjši
zneski namenili za otvoritveno slovesnost na Danskem in zaključno prireditev
na Cipru ter zunanjo oceno evropskega leta 2012. V primerjavi z
drugimi nedavnimi evropskimi leti je imelo leto 2012 precej nižji
proračun. Posledično neposredno financiranje državam članicam ni
bilo na voljo. Vendar to ni zmanjšalo njihove zaveze za evropsko leto 2012.
Sredstva, dodeljena za dejavnosti obveščanja, so bila uporabljena v
podporo številnim dejavnostim na nacionalni ravni. Zunanji
ocenjevalci so ocenili, da so bili strukture in orodja upravljanja na ravni EU
ustrezni in dobro delujoči.
3.
EVROPSKO LETO 2012: IZVAJANJE IN KLJUČNE
DEJAVNOSTI
3.1.
Dejavnosti na ravni EU
Večina
dejavnosti na ravni EU je bila namenjena podpori deležnikov v državah
članicah in spodbujanju njihove udeležbe v evropskem letu 2012.
Program EU se je tako izvajal v tesnem sodelovanju z nacionalnimi koordinatorji
za evropsko leto 2012 in koalicijo deležnikov. Glavna dejavnost na
evropski ravni je bila komunikacijska in promocijska kampanja, ki jo je izvajal
pogodbeni izvajalec. Osrednje
vozlišče te kampanje je bilo spletno mesto evropskega leta 2012[8],
na katerem so bile informacije predstavljene v 23 jezikih, čeprav je
bilo veliko vsebine o posebnih pobudah na voljo le v nacionalnem jeziku zadevne
države in v angleškem jeziku. Prav tako je spletno mesto deležnikom predlagalo
promocijsko gradivo za njihove prireditve. Pogodbeni
izvajalec na področju komunikacije je vzdrževal mrežo odnosov z mediji, da
bi se dosegla čim večja pokritost medijev (tisk/splet/avdiovizualni
mediji) glede ključnih dogodkov, ki so bili predstavljeni tudi v
mesečnem glasilu. Izšlo je pet
publikacij v podporo deležnikom. Dve od publikacij sta bili pripravljeni pred
evropskim letom in sta zajemali dejstva in informacije: posebna raziskava
Eurobarometra o aktivnem staranju (zajemala je 27 držav članic in pet
držav, ki niso članice EU, s preglednicami za posamezne države EU)[9]
in statistični portret Eurostata o aktivnem staranju in solidarnosti med
generacijami[10]. Brošura „How
to promote active ageing in Europe“ („Kako spodbujati aktivno staranje v
Evropi“), ki sta jo skupaj pripravila Odbor regij in mreža Age Platform Europe,
je bila prav tako objavljena tik pred začetkom evropskega leta 2012,
da je deležnike usmerila k programom financiranja EU, ki bi bile lahko
relevantne za področje aktivnega staranja, in je pozvala zlasti regionalne
in lokalne deležnike, naj jih kar najbolje izkoristijo. Ena od utemeljitev,
zakaj evropsko leto 2012 ni imelo večjega proračuna, je bila, da
se številne dejavnosti lahko financirajo prek obstoječih programov. Publikacija Social
Europe Guide „Demography, active ageing and pensions. Social Europe
Guide“ („Demografija, aktivno staranje in pokojnine. Vodnik po socialni
Evropi“)[11]
vsebuje pregled glavnih demografskih trendov, s katerimi se sooča Evropa,
in odzivov politike, potrebnih za obravnavanje izzivov, ki jih ti trendi
povzročajo. Brošura „The EU contribution to Active Ageing and
Solidarity between generations“ („Prispevek Evropske unije k aktivnemu
staranju in solidarnosti med generacijami“)[12]
je podrobno predstavila številne pobude EU, ki lahko podprejo nacionalne
oblikovalce politik in deležnike v državah članicah pri izvajanju programa
za aktivno staranje. V brošuri je poudarjeno, da aktivno staranje zahteva
politične ukrepe na različnih področjih, kot so zaposlovanje, pokojnine,
izobraževanje, zdravje, inovacije, raziskave, promet, IKT in stanovanja. Evropska
komisija je v evropskem letu 2012 organizirala tudi nekaj dogodkov in
konferenc. Zunanja ocena je potrdila njihov velik prispevek k uspehu evropskega
leta 2012. Otvoritvena
prireditev z naslovom „Ostanimo aktivni – kako do tja“ je potekala v Københavnu
18. in 19. januarja 2012 v okviru predsedovanja Danske EU. Dvodnevni
program je vključeval govore dveh ministrov danske vlade in dveh
komisarjev EU. Seje so obravnavale širok razpon tem, vključno z vprašanji
trga dela, načini, kako ostati aktiven in zdrav, vključevanjem in
krepitvijo moči, inovacijami in prostovoljstvom. Konferenca z
naslovom „Poročanje o staranju in solidarnosti med generacijami“ je
potekala v Bruslju 19. in 20. marca s ciljem, da zagotovi priložnost
novinarjem za izmenjavo mnenj o tem, kako v medijih pokrivati vprašanja,
povezana z aktivnim staranjem in solidarnostjo med generacijami. Na konferenci z
naslovom „Evropsko partnerstvo za inovacije za aktivno in zdravo staranje: od
načrta k ukrepom)“, organizirani 3. aprila 2012, so bile zbrane
povratne informacije deležnikov o tem, kako izvajati ukrepe partnerstva. Komisar
László Andor je v uvodnem govoru poudaril sinergije med evropskim letom 2012
in partnerstvom. Konferenca z
naslovom „Dobro upravljanje za aktivno in zdravo staranje“ v Bruslju 4. junija 2012
je pokazala, da je za spodbujanje aktivnega staranja potrebno integrirano
oblikovanje politik, ki vključuje različne ravni vlade in
različna področja politike. Konferenca
„Aktivno staranje – potencial za družbo“, ki je potekala od 9. do 11. julija 2012
v Dublinu in jo je odprla evropska komisarka za raziskave in inovacije Máire
Geoghegan Quinn, se je osredotočila na človeške in socialne vidike
ter posledice aktivnega staranja in na razmerje med staranjem, gospodarstvom in
inovacijami. Na dogodku so bile proučene nadaljnje potrebe po raziskavah
in predstavljena je bila publikacija „Population ageing in Europe: facts,
implications and policies“ („Staranje prebivalstva v Evropi: dejstva,
posledice in politike“), v kateri so navedeni rezultati s strani EU podprte
raziskave o prebivalstvu. Na konferenci
Komisije „Pozneje v življenju stopnico više: učenje za aktivno življenje
in medgeneracijska solidarnost“ (Bruselj, 19.–21. november 2012) so
bili močno zastopani: vladni organi vključno z nacionalnimi
koordinatorji za izvajanje evropskega programa za izobraževanje odraslih,
mednarodni, evropski in nacionalni deležniki; zastopniki s področja
visokega šolstva in raziskav; socialni partnerji; podjetniki in izvajalci
projektov, financiranih v okviru programa vseživljenjsko izobraževanje
Grundtvig. V okviru konference so bili pripravljeni memorandum in niz
referenčnih dokumentov o učenju za aktivno in zdravo staranje ter
zaposlovanju in medgeneracijskem učenju. Slovesnost ob
podelitvi priznanj v okviru evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti
med generacijami je potekala 13. novembra 2012 v Bruslju. Izpostavila
je ljudi in pobude, ki navdihujejo in ki so znatno prispevali k aktivnemu
staranju in solidarnosti med generacijami. Evropski komisar za zaposlovanje,
socialne zadeve in vključevanje László Andor je razglasil nagrajence v
sedmih kategorijah nagrad. Priznanje EU
Access City Award, ki ga je podelila podpredsednica Viviane Reding 3. decembra 2012,
je posebno pozornost namenilo potrebam starejših po dostopnosti. Predstavniki
organizacij starejših so bili vključeni v žirijo EU. Zaključna
prireditev evropskega leta 2012 z naslovom „Od vizije k dejanjem“ je potekala
v Nikoziji 10. decembra 2012. Začela se je z izjavo predsednika
Republike Ciper, sledil pa ji je govor komisarja Lászla Andorja. Program je
zajemal številna vprašanja, vključno s trenutnimi razmerami glede staranja
v Evropi in še vedno neizkoriščenimi potenciali starejših. Poleg
dejavnosti, ki so jih začele Evropska komisija in predsedstvi, so bile v
evropskem letu 2012 dejavne tudi druge institucije, ki so tesno sodelovale
s koalicijo deležnikov in civilno družbo. V evropskem
letu 2012 je bil še zlasti dejaven Evropski ekonomsko-socialni odbor.
Oblikoval je skupino za usklajevanje dejavnosti, povezanih z evropskim
letom 2012. Ta skupina je organizirala pet javnih dogodkov o
različnih temah in zaključno prireditev evropskega leta 2012.[13] Odbor regij je
prav tako pomembno prispeval k evropskemu letu 2012, ko je 14. februarja 2014[14]
organiziral forum, katerega cilj je bil spodbujati nove pobude na lokalni in
regionalni ravni, vzpostavljati nova partnerstva za promocijo aktivnega
staranja in krepiti solidarnost med generacijami. Evropsko
leto 2012 je močno podprla tudi široka koalicija organizacij civilne
družbe, na čelu katere je bila mreža Age Platform Europe, ki ima že
več kot 60 članov. Člani koalicije so sodelovali v
številnih pobudah med evropskim letom 2012 ter razvili časovni
načrt, ki je bil predstavljen 18. januarja 2012 na otvoritveni
konferenci evropskega leta 2012 v Københavnu. Zunanja ocena v
poglavju 3.6 je poudarila tesno dopolnjevanje med evropskim letom 2012 in
drugimi tekočimi dejavnostmi politike, kot so bela knjiga o pokojninah,
demografski forum, drugi program javnega zdravja, akt o dostopnosti ter zlasti
evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje.
3.2.
Izvajanje v sodelujočih državah
Vse
sodelujoče države članice (27 držav članic EU, Islandija,
Lihtenštajn in Norveška) so imenovale svojega nacionalnega koordinatorja. Nacionalni
koordinatorji so z delom začeli že precej pred evropskim letom 2012,
saj so imeli prvi sestanek 30. novembra 2010. Pripravili so
nacionalne dejavnosti, s katerimi so pospeševali lokalne in regionalne
dejavnosti in si prizadevali vključiti vse zadevne deležnike v program
evropskega leta. Evropski komisiji so predložili nacionalne delovne programe, v
katerih so na kratko predstavili nacionalne dejavnosti, načrtovane v
letu 2012.[15] Nacionalni
delovni programi so odražali različne okvire politike, predvsem v smislu
potreb na področju aktivnega staranja, prednostnih nalog politike in
porazdelitve pristojnosti, ter razpoložljivost sredstev. Komisija je predlagala
nekatere skupne dogodke in dejavnosti ter zlasti podprla organizacijo
otvoritvenih in zaključnih prireditev na nacionalni ravni ter kampanj
„Generations@school“ (generacije v šoli) in „Seniorforce Day“ (dan aktivnih
starostnikov) ter podeljevanje nagrade na evropski ravni. Zunanja ocena potrjuje
ustreznost vrst izvedenih dejavnosti. Otvoritvenih
prireditev se je skupaj udeležilo 4 500 sodelujočih, s
sodelovanjem pomembnih politikov pa so bile deležne tudi visoke ravni
politične podpore. 15 držav je
imenovalo 115 nacionalnih ambasadorjev evropskega leta 2012, da se
doseže širša javnost. Ambasadorji so bili z različnih področij, in
sicer akademskega, nevladnega, medijskega, umetniškega, poslovnega. Število
imenovanih ambasadorjev je segalo od enega (v Estoniji, na Madžarskem in
Poljskem) do 38 v Avstriji. Namen pobude
„Generations@school“ je bil praznovanje evropskega dne solidarnosti med
generacijami (29. april). Pobuda je temeljila na zamisli, da starejši
ljudje pridejo v šole ter da se učenci in starejši vključijo v
medgeneracijski dialog. To je bil učinkovit način, da se s tem
seznanijo šole po vsej Evropi in da se spodbudi sodelovanje v okviru evropskega
leta 2012 na lokalni ravni. Prav tako je pobuda pomagala
pritegniti pozornost medijev, predvsem lokalnih. Komisija je pobudo podprla prek
svojega pogodbenega izvajalca na področju komunikacije, ki je zagotovil
namensko spletno mesto, smernice, sredstva in praktično podporo za
nekatere lokalne pobude. Evropska pobuda
„Seniorforce Day“ (dan aktivnih starostnikov) je obeležila mednarodni dan
starejših (1. oktober), pri čemer je bil njen cilj spodbuditi
starejše k prostovoljstvu. Ta pobuda je prejela široko podporo v vsej Evropi,
vodilnih dogodkov pa so se udeležili visoki politiki, uradniki in predstavniki
nevladnih organizacij ter osebnosti, ki delujejo kot ambasadorji evropskega
leta 2012. Evropska komisija je podprla 25 takih dogodkov. Vendar pa
je zunanja ocena pokazala, da pobuda ni bila tako odmevna kot pobuda
Generations@school, verjetno zaradi pozne najave in manj jasne oblike (glej strani 52
in 79 zunanje ocene). Evropsko
leto 2012 je sprožilo številne pobude za spodbujanje aktivnega staranja v
državah članicah. Med njegovim trajanjem se je izvedlo skupaj 748 nacionalnih
in nadnacionalnih pobud, pri čemer so vštete le tiste, ki so navedene na
spletnem mestu EU. Organizacije civilne družbe so bile nosilke 291 od teh
pobud. Države z največ pobudami na spletnem mestu EU so bile Nemčija,
Španija in Italija, sledile pa so jim Francija, Avstrija in Poljska. Poudarek
teh dejavnosti je bil predvsem na izmenjavi znanja in izkušenj ter na krepitvi
ozaveščenosti. V skladu z
raziskavami, ki jih je izvedel ocenjevalec (glej poglavje 3.2 zunanje ocene),
je bila najširše pozornosti deležna tema udeležba v družbi, sledila pa ji je
medgeneracijska solidarnost. Dejstvo, da je bila tema evropskega leta 2012
dovolj široka za obravnavanje številnih različnih tematik, je deležnikom
omogočalo, da so izbrali nekaj, kar je bilo zanje z njihovega
stališča najbolj primerno. Dokazi na podlagi rezultatov spletne raziskave
nacionalnih koordinatorjev kažejo, da so bile vrste izvedenih dejavnosti
primerne za potrebe držav članic in državljanov EU. Nacionalni
koordinatorji in deležniki so navedli, da so lahko izbirali med pobudami in jih
prilagodili glede na lasten okvir in prednostne naloge, pogosto ob podpori
pogodbenega izvajalca Komisije na področju komunikacije.
3.3.
Vključevanje načela enakosti spolov in
socialne vključenosti
Vključevanje
načela enakosti spolov se je upoštevalo od pripravljalne faze evropskega
leta 2012 in se je odražalo v koaliciji deležnikov in delovnih programih
nekaterih držav članic, pri čemer se je posebna pozornost namenila
položaju starejših žensk, manjša pozornost pa izkušnjam starejših moških.
Ženske so bile med nacionalnimi koordinatorji ter med govorci in udeleženci na
dogodkih med evropskim letom 2012 dobro zastopane (glej poglavje 5
zunanje ocene). Evropsko
leto 2012 je zajemalo tudi najrazličnejša vprašanja, povezana z
invalidnostjo, zlasti zdravje in neodvisno življenje starejših. Pobude so
invalidnost obravnavale neposredno in posredno, in sicer na ravni EU in ravni
držav članic. Dejavnosti evropskega leta 2012 so na splošno
zagotavljale dostopnost do dogodkov in ob različnih priložnostih
obravnavale različne vidike, kot sta znakovni jezik in prevoz.
Spletišče EU je zajemalo možnosti za večje črke, vendar je bilo
v zunanji oceni poudarjeno, da bi lahko bilo dostopnejše širšemu krogu
invalidov, npr. slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim.
4.
DOSEŽKI V EVROPSKEM LETU 2012
4.1.
Je evropsko leto 2012 doseglo svoje cilje?
Glede na zunanjo
oceno je evropsko leto 2012 pozitivno vplivalo na pogoje za aktivno
staranje na evropski in nacionalni ravni. Cilji in dejavnosti zadevnega leta so
bili ustrezni, pristop pa je omogočil uspešno doseganje ciljev (krepitev
ozaveščenosti, pospeševanje razprav in vzajemno učenje, ustvarjanje
okvira za zaveze in konkretne ukrepe, preprečevanje diskriminacije na
podlagi starosti). Cilj krepitve
ozaveščenosti je bil večinoma dosežen prek pobud in prireditev na
ravni EU in nacionalni ravni, ki so bile večinoma usmerjene na ustrezne
organizacije in skupine civilne družbe in ne na posameznike. Pobuda
Generations@school je pritegnila okoli 480 šol in približno 27 000 udeležencev,
podeljevanje nagrade na evropski ravni pa je prejelo 1 300 prijav
(vključno z večino dogodkov v okviru pobude Generations@school). V
evropskem „dnevu aktivnih starostnikov“ je sodelovalo 11 000 udeležencev.
Te pobude so pritegnile precej medijske pozornosti na evropsko leto 2012,
pri čemer so izpostavile zgodbe o uspehu in pozitivne primere iz sistema
nagrajevanja. Na splošno je evropsko leto 2012 sprožilo obsežno medijsko
pokritost s 6 162 tiskanimi članki, 3 432 spletnimi
članki in 329 radijskimi ali televizijskimi prispevki. Čeprav je
bilo spletno mesto EU pomemben vir za deležnike, ga je obiskalo manj
obiskovalcev kot spletna mesta EU v okviru preteklih evropskih let, in sicer 212 822 posameznih
obiskovalcev (poročalo se je o 400 000 obiskovalcih za evropsko
leto 2010 in 366 172 obiskovalcih za evropsko leto 2011).
Vendar pa je treba upoštevati, da je imelo 19 držav nacionalna spletna
mesta. Kar zadeva
predstavnike državljanov in deležnikov, je bila stopnja sodelovanja z
družbenimi mediji omejena na ravni EU, v nekaterih državah pa je bilo
sodelovanje večje. V Španiji so bili na primer ustvarjeni računi
Facebook in Twitter z namenom izmenjave in širjenja informacij o evropskem
letu 2012. Kar zadeva Španijo, se je po ocenah prek teh kanalov doseglo
približno 700 000 ljudi. Evropsko
leto 2012 je bilo uspešno pri pospeševanju javnih razprav in spodbujanju
vzajemnega učenja glede tem aktivnega staranja in solidarnosti med
generacijami. Zlasti otvoritveni dogodki v Københavnu in sodelujočih
državah so imeli pomembne multiplikacijske učinke. V vseh sodelujočih
državah so bili v evropskem letu 2012 organizirani številni dodatni
dialogi. Prav tako je bil močan poudarek na razširjanju dobre prakse.
Podatkovna zbirka EU je bila vpliven instrument za deljenje informacij o
zgodbah o uspehu in pozitivnih primerov. Številni nacionalni in nadnacionalni
projekti so ves čas evropskega leta 2012 spodbujali vzajemno
učenje. Potreba po
preprečevanju diskriminacije na podlagi starosti je bila poudarjena
na številnih javnih dogodkih in prek različnih projektov. V tem okviru se
je zlasti izpostavljal pomen izboljšanja priložnosti za aktivno staranje na
področju zaposlovanja. Evropsko
leto 2012 je dejansko omogočilo oblikovanje okvira za zaveze in
konkretne ukrepe. Udeležba organizacij civilne družbe glede tem evropskega
leta 2012 se lahko šteje za glavni dosežek. Udeležba regionalnih in
lokalnih vlad je bila prav tako pomembna, vendar ni potekala v vseh državah. Evropsko
leto 2012 je nekatere države spodbudilo, da bodisi okrepijo že
obstoječo agendo nacionalne politike glede aktivnega staranja in
medgeneracijske solidarnosti bodisi razvijejo nove strategije. Avstrija je
januarja 2012 na primer pripravila zvezni načrt za starejše
državljane. V Španiji je bila sprejeta bela knjiga. Analizirala je glavne
vidike, ki določajo kakovost življenja starejših ljudi. Številne države
so ob evropskem letu 2012 pripravile programe politike: Belgija je
novembra 2012 ustanovila nov zvezni svetovalni svet za starejše; Irska je
sklenila, da mora do konca leta 2013 vsaka lokalna oblast v državi imeti
svoj starostnikom prijazen program v okrožju; Poljska je avgusta 2012
sprejela vladni program za družbene dejavnosti starejših državljanov za
obdobje 2012–2013.
4.2.
Izročilo evropskega leta 2012
Med evropskim
letom 2012 so se razvila številna orodja za razvoj politike v prihodnosti.
Nekatere uspešne prireditve in dejavnosti so se nadaljevale tudi leta 2013,
kot na primer pobuda generacije v šoli, ki se je spodbujala na ravni EU.
Smernice za oblikovanje boljših odzivov politike na staranje so se zagotovile v
vodilnih načelih za aktivno staranje, ki so jih sprejeli ministri EU za
socialne zadeve 6. decembra 2012[16]. V okviru
evropskega leta 2012 je navedenih 19 vodilnih načel na
področjih zaposlovanja, udeležbe v družbi in samostojnega življenja.
Namenjena so državam članicam in drugim ustreznim ravnem vlade in
organizacij, ki bodo sodelovale pri nadaljnjem izboljševanju pogojev za aktivno
staranje. Uporaba teh vodilnih načel bi prispevala tudi k doseganju ciljev
zaposlovanja in zmanjševanja revščine v okviru strategije Evropa 2020,
predvsem zaradi večjega števila ljudi, ki bi lahko delali dlje in
pridobili boljše pokojninske pravice. Dodatno orodje
za spodbujanje stalnih prizadevanj za uresničevanje ciljev evropskega
leta 2012 je bila priprava indeksa aktivnega staranja[17],
ki je bil predstavljen na zaključni prireditvi in razvit med evropskim
letom 2012 v tesnem sodelovanju z Ekonomsko komisijo Združenih narodov za
Evropo (UN/ECE) in Evropskim centrom za socialno politiko in raziskave na
Dunaju. Indeks aktivnega staranja meri različne razsežnosti aktivnega
staranja in neizkoriščene potenciale za vsako državo. Indeks bi moral
oblikovalcem politik pomagati opredeliti izzive in neuresničene potenciale
za aktivnejšo udeležbo starejših ljudi v gospodarstvu in družbi ter
omogočiti spremljanje napredka. Izpopolnjevanje indeksa se nadaljuje, tako
da se lahko posodobi na podlagi novejših podatkov in po možnosti izračuna
na podnacionalnih ravneh. Koalicija
deležnikov evropskega leta 2012 je 10 decembra 2012 na
zaključni prireditvi evropskega leta 2012 v Nikoziji v okviru
ciprskega predsedovanja predstavila spremenjen časovni načrt[18].
Vključeval je številne nadaljevalne pobude, ki še naprej ohranjajo zagon
evropskega leta 2012. Ena od pobud vključuje ustanovitev konvencije
županov o demografskih spremembah po zgledu modela konvencije županov o
trajnostni energiji[19].
To bi zagotovilo okvir, ki bi lokalnim in regionalnim oblikovalcem politik
omogočil, da se zavežejo k novim ukrepom kot odzivu na staranje.
Prizadevanja za ustanovitev take konvencije zdaj potekajo v okviru evropskega
partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje ter njegove akcijske
skupine za „inovacije za starostnikom prijazne stavbe, mesta in okolja“. [20] Evropsko
partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje pomeni pomemben prispevek
EU k doseganju ciljev evropskega leta 2012[21].
Evropska komisija je opredelila staranje prebivalstva kot družbeni izziv, ki je
skupen vsem evropskim državam, in ga obravnava kot prednostno nalogo v okviru
pobude Unija inovacij, ene od vodilnih pobud strategije Evropa 2020.
Poglavitni cilj partnerstva je za dve leti povečati povprečno število
let zdravega življenja v EU do leta 2020. Strateški izvedbeni načrt
te pobude določa prednostne ukrepe za spopadanje z izzivom staranja prek
inovacij in se osredotoča na tri glavna področja: preprečevanje,
oskrba in zdravljenje ter neodvisno življenje. Ukrepi za aktivno staranje,
razviti v okviru evropskega leta 2012, se lahko nadaljujejo v širšem
okviru evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje in
tako prispevajo k ciljem strategije Evropa 2020.
5.
ZAKLJUČEK
Evropsko leto
aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami je vključilo številne
vladne in nevladne akterje. Pomagalo je prenesti bolj pozitivno sliko staranja
prebivalstva s poudarjanjem potencialov starejših in spodbujanjem njihove
aktivne udeležbe v družbi in gospodarstvu. Številne države
članice in organizacije civilne družbe so evropsko leto izkoristile kot
priložnost za razvijanje novih pobud ali krepitev že obstoječih.
Dejavnosti, ki jih je sprožilo leto 2012, so pokazale vse večji
interes za dejavno staranje. V ta namen so bila razvita oziroma se razvijajo
številna orodja, zlasti vodilna načela za aktivno staranje, indeks
aktivnega staranja in konvencija o demografskih spremembah. Oblikovalci
politik v državah članicah so pozvani, naj ta orodja kar najbolje
izkoristijo. EU jih bo podpirala še naprej. Podpora se bo zagotavljala v obliki
smernic politike, predvsem v okviru evropskega semestra, kjer so bila
priporočila o daljših poklicnih poteh naslovljena na večino držav
članic, nedavno pa tudi priporočila za posamezno državo glede
dolgotrajne oskrbe. Aktivno staranje je prav tako pomembno področje
socialnih naložb, kot je bilo poudarjeno v sporočilu Komisije „Socialne
naložbe za rast in kohezijo“[22].
Komisija je v zvezi s tem pozvala države članice, naj uporabljajo vodilna
načela za aktivno staranje in solidarnost med generacijami ter indeks
aktivnega staranja. Aktivno in
zdravo staranje je posledično ena od prednostnih naložb Evropskega
socialnega sklada v programskem obdobju 2014–2020. Financiranje za
projekte, ki spodbujajo aktivno staranje, je na voljo v okviru različnih
programov in finančnih instrumentov EU. Ena od prednostnih nalog
evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje je uskladiti
te programe/instrumente z opredeljenimi prednostnimi nalogami za dejavno in
zdravo staranje, pri čemer se je treba izogibati prekrivanju
različnih instrumentov.[23] Kar zadeva
steber neodvisno življenje evropskega leta 2012, Komisija podpira
poročilo Odbora za socialno zaščito o dolgotrajni oskrbi, objavljeno
junija 2014. V poročilu je bilo proučeno, kako je vrzel med
povpraševanjem in ponudbo na področju dolgotrajne oskrbe mogoče
premostiti z ustreznimi naložbami v ukrepe, ki zmanjšajo potrebo po dolgotrajni
oskrbi in povečajo učinkovitost rezultatov, med drugim z uporabo
tehnološko podprtih storitev[24].
Zgledovalo se je tudi pri partnerjih evropskega partnerstva za inovacije za
dejavno in zdravo staranje. Delo na tem področju se nadaljuje tudi v
okviru evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje, ki
kaže, kako lahko EU pomaga državam članicam s podpiranjem izmenjave
najboljše prakse, raziskovanjem in preizkušanjem novih rešitev ter spodbujanjem
tehničnih in socialnih inovacij. Evropsko
leto 2012 je prispevalo k doslednemu upoštevanju aktivnega staranja v
programih evropske politike in številnih programih nacionalnih politik s
sprejetjem večstranskega medsektorskega pristopa. Ta zagon je treba
ohranjati. Močna solidarnost med generacijami, ki je značilna za
družbe in sisteme socialnega varstva v Evropi, se lahko v okviru staranja
prebivalstva in nižjih proračunov vzdržuje le s spodbujanjem aktivnega
staranja v vseh njegovih oblikah. [1] COM(2010) 462 final
z dne 6. septembra 2010. [2] Sklep št. 940/2011/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem
letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012),
UL L 246, 23.9.2011, str. 5–10. [3] Ocena evropskega leta
aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012, Ecorys,
december 2012, ki temelji na analizi podatkov iz raziskav z nacionalnimi
koordinatorji in nacionalnimi deležniki, intervjujev, teoretičnih
raziskav, analiz družbenih medijev in študij primera. [4] Sklepi Sveta z dne 20. novembra 2009
o zdravem in dostojnem staranju. [5] Resolucija Evropskega
parlamenta z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in
medgeneracijski solidarnosti (2010/2027(INI)). [6] Poročilo Združenih
narodov o drugi svetovni skupščini o staranju v Madridu, 8.–12. april 2002.
A/CONF.179/9. [7] Glej Direktivo Sveta 2000/78/ES
z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri
zaposlovanju in delu. [8] http://europa.eu/ey2012. [9] http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb_special_379_360_en.htm. [10] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-EP-11-001. [11] http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=6805. [12] http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=8710&langId=en [13] http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-closing-conference-ey2012. [14] http://cor.europa.eu/sl/events/forums/Pages/european-year-active-ageing-solidarity.aspx. [15] http://europa.eu/ey2012/ey2012main.jsp?catId=986&langId=en. [16] Izjava Sveta o evropskem letu
aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012): pot naprej,
Bruselj, 7. december 2012. [17] http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&newsId=1837&furtherNews=yes. [18] http://www.age-platform.eu/images/stories/Updated_EY2012_Roadmap_Coalition_FINALVERSION1.doc. [19] http://www.covenantofmayors.eu. [20] http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=8710&langId=en [21] „Izvajanje Strateškega
izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in
zdravo staranje“ COM(2012) 83 final. [22] COM(2013) 83 final z
dne 20. februarja 2013. [23] COM(2012) 83 final. [24] Glej raziskovalno
študijo, ki jo je izvedel Inštitut za tehnološka predvidevanja Skupnega
raziskovalnega središča pri Evropski komisiji, v podporo Odboru za
socialno zaščito ICT-AGE: Long Term Care Strategies for Independent
Living of Elderly People (Strategije dolgotrajne oskrbe za neodvisno
življenje starejših). http://is.jrc.ec.europa.eu/pages/EAP/eInclusion/carers_ICTAGE.html