EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.10.2024
COM(2024) 448 final
2024/0247(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa 2009/1013/EU, ki Republiki Avstriji dovoljuje, da še naprej uporablja ukrep, ki odstopa od členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
V skladu s členom 395(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost 1 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o DDV) lahko Svet na predlog Komisije soglasno dovoli kateri koli državi članici, da uporablja posebne ukrepe, ki odstopajo od določb navedene direktive, za poenostavitev postopka obračunavanja DDV ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom.
Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 20. marca 2024, je Avstrija vložila zahtevo za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od členov 168 in 168a direktive o DDV, da se iz pravice do odbitka izključi DDV na blago in storitve, ki se več kot 90-odstotno uporabljajo za zasebne namene davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih ali splošneje za neposlovne namene ali negospodarske dejavnosti. Zahtevi je bilo priloženo poročilo o izvajanju tega posebnega ukrepa, vključno s pregledom stopnje razdelitve, ki se uporabi za pravico do odbitka DDV, kakor je določeno v členu 2 Izvedbenega sklepa Sveta 2009/1013/EU 2 , kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2021/1779 3 .
V skladu s členom 395(2) direktive o DDV je Komisija z dopisom z dne 16. maja 2024 o zahtevi Avstrije obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 17. maja 2024 Avstrijo obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Člen 168 direktive o DDV določa, da ima davčni zavezanec pravico, da odbije DDV, obračunan pri nakupu blaga in storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij. Člen 168a(1) direktive o DDV določa, da se DDV na izdatke, povezane z nepremičnino, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca in se uporablja za poslovne in neposlovne namene, odbije samo za delež uporabe nepremičnine za poslovne namene davčnega zavezanca. V skladu s členom 168a(2) direktive o DDV lahko države članice uporabljajo to pravilo tudi pri izdatkih, povezanih z drugim blagom, ki je po njihovi opredelitvi del poslovnih sredstev.
V skladu s členom 395 direktive o DDV lahko države članice uvedejo posebne ukrepe, ki odstopajo od določb direktive o DDV, za poenostavitev postopka obračunavanja DDV ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom, če jih je odobril Svet.
Avstrija je vložila zahtevo za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od členov 168 in 168a direktive o DDV ter ji dovoljuje, da iz pravice do odbitka v celoti izključi DDV na blago in storitve, ki jih davčni zavezanci več kot 90-odstotno uporabljajo za zasebne ali neposlovne namene, vključno z negospodarskimi dejavnostmi.
Ta posebni ukrep je bil Avstriji prvič odobren z Odločbo Sveta 2004/866/ES z dne 13. decembra 2004 4 za obdobje do 31. decembra 2009 ter ponovno odobren z Izvedbenim sklepom Sveta 2009/1013/EU z dne 22. decembra 2009 do 31. decembra 2012. Zadnje obdobje je bilo nato podaljšano do 31. decembra 2015 z Izvedbenim sklepom Sveta 2012/705/EU z dne 13. novembra 2012 5 , do 31. decembra 2018 z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2015/2428 z dne 10. decembra 2015 6 , do 31. decembra 2021 z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1487 z dne 2. oktobra 2018 7 in do 31. decembra 2024 z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2021/1779 z dne 5. oktobra 2021.
Avstrija je v svoji sedanji zahtevi Komisijo obvestila, da se je uporaba posebnega ukrepa izkazala za učinkovito pri poenostavitvi pobiranja DDV, saj zmanjšuje upravne stroške in povečuje pravno varnost za davčno upravo in davčne zavezance. Ugotavljanje dejanske uporabe blaga in storitev v primerih, ko njihova uporaba za poslovne namene predstavlja manj kot 10 %, ni potrebno. V nasprotnem primeru bi bilo treba dokumentirati in ugotoviti osebno uporabo ter jo obdavčiti na podlagi člena 26 direktive o DDV. Pravilno obdavčitev osebne uporabe bi morala spremljati davčna uprava. Zaradi posebnega ukrepa je mogoče opustiti obsežne ukrepe dokumentiranja, spremljanja in preverjanja, s čimer se razbremenijo davčni organi in davčni zavezanci.
Poleg tega bi minimalne spremembe razmerja med zasebno in poslovno uporabo blaga ali storitve, ki se le v manjši meri uporablja za poslovne namene, povzročile prilagoditev odbitega DDV. Takšna majhna prilagoditev bi bila nesorazmerna tako za davčne zavezance kot za davčno upravo.
Avstrija nadalje navaja, da se je posebni ukrep izkazal za učinkovitega tudi pri preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom, saj preprečuje neupravičene in goljufive odbitke vstopnega DDV. Posebni ukrep prispeva k večji pravičnosti, saj preprečuje izkrivljanja zaradi neupravičenih prednosti denarnega toka, ki jih pridobi davčni zavezanec, ki blago ali storitev uporablja le v manjši meri za poslovne namene in ki lahko odbije DDV za to manjšo poslovno uporabo v primerjavi z davčnim zavezancem, ki blago ali storitev uporablja izključno za poslovne namene.
Glede na poročilo, ki ga je predložila Avstrija, pregled minimalnega odstotka poslovne uporabe blaga in storitev, ki je potreben za odbitek vstopnega DDV, kaže, da je 10-odstotni prag za poslovne namene dovolj nizek, da ne vpliva bistveno na skupni znesek DDV, ki se dejansko pobere na ravni končne potrošnje, in zato ne vpliva negativno na lastna sredstva Unije iz naslova DDV.
Na podlagi informacij, ki jih je predložila Avstrija, Komisija razume, da razdelitev 10 % – 90 % med poslovno in neposlovno uporabo še vedno predstavlja trdno osnovo za razvrščanje transakcij, na podlagi katere se lahko poslovno uporabo opredeli kot zanemarljivo.
Posledično zadevni posebni ukrep omogoča poenostavitev tako za davčno upravo kot tudi za podjetja, saj ni potrebe po kakršnem koli spremljanju poznejše rabe blaga in storitev, za katere se odbitek ni uveljavljal v času njihovega nakupa, zlasti v zvezi z možno obdavčitvijo zasebne rabe v skladu s členom 16 ali 26 direktive o DDV ali popravki odbitkov, kot se zahtevajo v členih 184–192 navedene direktive. Posebni ukrep je zato primerno podaljšati.
Vendar pa mora biti vsako podaljšanje časovno omejeno, da se oceni, ali je posebni ukrep ustrezen in učinkovit ter ali so pogoji, ki so temelj za odstopanje, še vedno veljavni. Zato se predlaga, da se odstopanje podaljša do konca leta 2027 in da se v primeru predvidenega podaljšanja po letu 2027 od Avstrije zahteva, da skupaj z zahtevo za podaljšanje najpozneje do 31. marca 2027 predloži poročilo, ki vključuje pregled uporabljene stopnje razdelitve na poslovno in neposlovno uporabo, ki je bila podlaga za izključitev iz odbitka.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Podobno odstopanje v zvezi z izključitvijo vstopnega DDV na blago in storitve iz pravice do odbitka DDV, kadar se zadevno blago in storitve več kot 90-odstotno uporabljajo za zasebne namene davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih ali na splošno za neposlovne namene ali negospodarske dejavnosti, je bilo odobreno še eni državi članici (Nemčiji 8 ).
Člen 176 direktive o DDV določa, da Svet odloči, za katere izdatke ni dana pravica do odbitka DDV. Do takrat lahko države članice ohranijo izključitve, veljavne 1. januarja 1979. Zato vrsta določb, ki omejujejo pravico do odbitka za davčne zavezance, miruje.
Ne glede na prejšnje pobude za določitev pravil o kategorijah izdatkov, za katere se lahko omeji pravica do odbitka 9 , je tako odstopanje primerno, dokler ta pravila ne bodo usklajena na ravni EU.
Predlagani posebni ukrep je torej v skladu z obstoječimi določbami direktive o DDV.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Člen 395 direktive o DDV.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Glede na določbo direktive o DDV, na kateri temelji predlog, se načelo subsidiarnosti ne uporablja.
•Sorazmernost
Sklep se nanaša na dovoljenje, odobreno državi članici na njeno zahtevo, in ne pomeni nobene obveznosti.
Zaradi omejenega področja uporabe odstopanja je posebni ukrep sorazmeren z želenim ciljem, tj. poenostavitev obračunavanja davka na dodano vrednost in preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom. Ne presega tega, kar je potrebno za izpolnitev tega cilja.
Odstopanje je tudi časovno omejeno in če bo Avstrija želela posebni ukrep podaljšati, bo morala pripraviti poročilo o delovanju in učinkovitosti posebnega ukrepa.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument je izvedbeni sklep Sveta.
V skladu s členom 395 direktive o DDV lahko samo Svet na predlog Komisije soglasno odobri odstopanje od skupnih določb o DDV. Izvedbeni sklep Sveta je najustreznejši instrument, saj se lahko naslovi na posamezno državo članico.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
Posvetovanje z deležniki ni bilo opravljeno. Ta predlog temelji na zahtevi Avstrije in zadeva le to državo članico.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Strokovno mnenje ni bilo potrebno.
•Ocena učinka
Predlog izvedbenega sklepa Sveta je namenjen poenostavitvi postopka obračunavanja DDV, saj Avstriji dovoljuje, da še naprej uporablja posebni ukrep in iz pravice do odbitka v celoti izključuje DDV na blago in storitve, ki jih davčni zavezanci več kot 90-odstotno uporabljajo za zasebne ali neposlovne namene, vključno z negospodarskimi dejavnostmi.
Po mnenju Avstrije posebni ukrep zmanjšuje upravno breme za podjetja in davčno upravo, saj ni potrebe po kakršnem koli spremljanju poznejše rabe blaga in storitev, za katere se odbitek ni uveljavljal v času njihovega nakupa, zlasti v zvezi z možno obdavčitvijo zasebne rabe ali popravki odbitkov.
Zahtevana minimalna raba blaga za poslovne namene, tj. vsaj 10-odstotna, da se dovoli odbitek vhodnega DDV, je razmeroma nizka. Avstrija zato meni, da bo imelo podaljšanje tega posebnega ukrepa le majhen vpliv na skupni znesek prihodkov iz DDV, zbranih na ravni končne potrošnje, in zato ne bo negativno vplivalo na lastna sredstva Unije iz naslova DDV.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog nima nobenih negativnih posledic za proračun EU.
5.DRUGI ELEMENTI
Predlog je časovno omejen in vsebuje samoderogacijsko klavzulo, določeno za 31. december 2027.
Če bi Avstrija želela dodatno podaljšanje posebnega ukrepa po letu 2027, bi morala najpozneje do 31. marca 2027 Komisiji predložiti poročilo o uporabi posebnega ukrepa, ki vsebuje pregled uporabljene stopnje razdelitve, in zahtevo za podaljšanje.
2024/0247 (NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa 2009/1013/EU, ki Republiki Avstriji dovoljuje, da še naprej uporablja ukrep, ki odstopa od členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost 10 in zlasti člena 395(1), prvi pododstavek, Direktive,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Člena 168 in 168a Direktive 2006/112/ES določata, da ima davčni zavezanec pravico odbiti davek na dodano vrednost (DDV), obračunan pri dobavi blaga in storitev, prejetih z namenom, da jih uporabi v svojih obdavčenih transakcijah.
(2)Z Izvedbenim sklepom Sveta 2009/1013/EU 11 je bilo Avstriji dovoljeno, da še naprej uporablja posebni ukrep, ki odstopa od členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES, da bi iz pravice do odbitka DDV v celoti izključila DDV na blago in storitve, kadar se zadevno blago in storitve več kot 90-odstotno uporabljajo za zasebne namene davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih ali splošneje za neposlovne namene ali negospodarske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Dovoljenje za uporabo posebnega ukrepa preneha veljati 31. decembra 2024.
(3)Avstrija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 20. marca 2024, v skladu s členom 395(2), prvi pododstavek, Direktive 2006/112/ES vložila zahtevo za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa.
(4)Avstrija je v skladu s členom 2 Izvedbenega sklepa Sveta 2009/1013/EU skupaj z zahtevo za podaljšanje predložila poročilo o uporabi posebnega ukrepa, ki vsebuje pregled stopnje razdelitve, ki se uporabi za pravico do odbitka DDV.
(5)Komisija je v skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES z dopisom z dne 16. maja 2024 zahtevo Avstrije posredovala drugim državam članicam.
(6)Z dopisom z dne 17. maja 2024 je Komisija Avstrijo obvestila, da ima vse informacije, potrebne za oceno zahtevka.
(7)Po mnenju Avstrije se je posebni ukrep izkazal za zelo učinkovitega pri poenostavitvi obračunavanja DDV ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom. Posebni ukrep zmanjšuje upravna bremena za podjetja in davčno upravo, saj ni potrebe po kakršnem koli spremljanju poznejše rabe blaga in storitev, za katere se odbitek ni uveljavljal v času njihovega nakupa.
(8)Na podlagi poročila, ki ga je predložila Avstrija, je najnižja stopnja razdelitve 10 % poslovne uporabe blaga in storitev, ki je potrebna za odbitek vstopnega DDV, dovolj nizka, da ne vpliva bistveno na skupni znesek DDV, ki se dejansko pobere na ravni končne potrošnje.
(9)Ob upoštevanju pozitivnega učinka na podjetja in davčno upravo Komisija meni, da je posebni ukrep primerno podaljšati.
(10)Posebni ukrep bi moral biti omejen na čas, ki je potreben za oceno učinkovitosti ukrepa in ustreznosti stopnje razdelitve, ki se uporabi za pravico do odbitka DDV. Avstriji bi bilo zato treba dovoliti, da posebni ukrep uporablja še 3 leta, ukrep pa bi moral prenehati veljati 31. decembra 2027.
(11)Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenima ciljema, tj. poenostavitvijo postopka pobiranja DDV in preprečevanjem nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom, saj je časovno in po obsegu omejen.
(12)Če bo Avstrija menila, da je treba posebni ukrep podaljšati po letu 2027, bi morala Komisiji do 31. marca 2027 predložiti zahtevo za podaljšanje, skupaj s poročilom o izvajanju posebnega ukrepa, ki vsebuje pregled uporabljene stopnje razdelitve.
(13)Posebni ukrep ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV.
(14)Izvedbeni sklep 2009/1013/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Člen 2 Izvedbenega sklepa 2009/1013/EU se nadomesti z naslednjim:
„Člen 2
Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2027.
Vsaka zahteva za podaljšanje ukrepa odstopanja iz tega sklepa se Komisiji predloži do 31. marca 2027.
Takšni zahtevi se priloži poročilo o uporabi tega ukrepa, ki vsebuje pregled stopnje razdelitve, ki se uporabi za pravico do odbitka DDV na podlagi tega sklepa.“
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Avstrijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik