(1)

Nemčija je ukrepe priglasila 21. oktobra 2009.

(2)

S sklepom z dne 4. novembra 2009 (2) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je Komisija sprejela predhodni sklep, da ukrepi za dokapitalizacijo hranilnice Sparkasse KölnBonn (v nadaljnjem besedilu: hranilnica) pomenijo državno pomoč, in izrazila dvome o tem, da so ukrepi za hranilnico Sparkasse KölnBonn lahko združljivi z notranjim trgom v skladu s členom 107(3) PDEU. Poleg tega je Komisija od nemških organov zahtevala predložitev načrta za prestrukturiranje.

(3)

Sklep o začetku postopka je bil 6. januarja 2010 objavljen v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Nemčija je 11. februarja 2010 predložila načrt za prestrukturiranje, o katerem se je od decembra 2009 do septembra 2010 razpravljalo na več sestankih in telekonferencah.

(5)

Nemčija je dodatne informacije v zvezi z načrtom za prestrukturiranje in njegove posodobitve predložila 15. januarja, 10., 12. in 24. februarja, 10. in 26. marca, 21. in 28. maja, 8. in 11. junija, 23. julija ter 10. in 23. avgusta 2010. Končna različica načrta za prestrukturiranje je bila predložena 1. septembra 2010.

(6)

Sparkasse KölnBonn je nemška hranilnica. V svoji sedanji obliki je bila ustanovljena leta 2005 kot posledica združitve družb Stadtsparkasse Köln in Sparkasse Bonn, katerih lastnika („Träger“, tj. pristojni javni ustanovi, v nadaljnjem besedilu: lastnik) sta bili mesti Köln oziroma Bonn. Mesto Köln ima v novi banki posredno 70-odstotni delež, mesto Bonn pa 30-odstotni delež. Od te združitve naprej vlogo lastnika hranilnice Sparkasse KölnBonn izvaja združenje Zweckverband Sparkasse KölnBonn (v nadaljnjem besedilu: združenje Zweckverband). Združenje Zweckverband, ki je ustanovljeno v skladu z javnim pravom, je združenje s posebnim namenom. Edina udeleženca v združenju Zweckverband sta mesto Köln (70 %) in mesto Bonn (30 %).

(7)

Konec leta 2008 je bila hranilnica Sparkasse KölnBonn z bilančno vsoto 31 milijard EUR druga največja hranilnica v Nemčiji. Takrat je imela oceno kreditnega tveganja Aa2 agencije Moody. Ocena je bila 15. marca 2010 spremenjena v A1.

(8)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn opravlja bančne storitve za občane (Privatkundengeschäft) in podjetja (Firmenkundengeschäft). Hranilnica je regionalno dejavna na projektnih finančnih in kapitalskih trgih (Kapitalmarktgeschäft) ter tudi na področju drugih finančnih dejavnosti, kot je upravljanje premoženja.

(9)

Hranilnica posluje le v regiji Köln-Bonn, kjer je bil leta 2008 njen tržni delež pri depozitih občanov približno [30–35] (*1) %, pri posojilih občanom približno [20–25] % in pri posojilih podjetjem [15–20] % (3).

(10)

Kapital hranilnice Sparkasse KölnBonn je bil povečan za skupaj 650 milijonov EUR, in sicer

(11)

Decembra 2008 je družba Rheinische Sparkassen-Förderungsgesellschaft (v nadaljnjem besedilu: družba Förderungsgesellschaft) vpisala nominalne užitniške pravice v hranilnici Sparkasse KölnBonn v vrednosti 300 milijonov EUR, in sicer v dveh tranšah po 150 milijonov EUR.

(12)

Družba Förderungsgesellschaft je podružnica združenja Rheinischer Sparkassen- und Giroverband (Združenje porenskih hranilnic, v nadaljnjem besedilu: RSGV) in je v celoti v njegovi lasti. RSGV je združenje javnega prava (Körperschaft des öffentlichen Rechts), ki povezuje vse hranilnice in njihove javne lastnike s sedežem v Porenju ter zastopa hranilnice (Sparkassen) in njihove (javne) lastnike. Cilj družbe Förderungsgesellschaft je v skladu z njenim statutom spodbujanje hranilnic, ki so članice združenja RSGV. Družba Förderungsgesellschaft lahko prispeva h kapitalu hranilnic le z namenom razvoja dodatnih dejavnosti odobritve posojil in tej družbi se lahko odobrijo posojila.

(13)

Kupon za užitniške pravice znaša 8 %. Pravice veljajo do 31. decembra 2013. V skladu s predpisi so užitniške pravice kapital drugega reda.

(14)

Užitniške pravice so v letnih izgubah udeležene sorazmerno s celotnim lastniškim kapitalom, ki absorbira izgube. […] prenos plačil na užitniške pravice je povezan z njimi, tj. izpadla plačila za užitniške pravice morajo biti poplačana v [2–6] letih po zapadlosti. Enako velja za plačila za dopolnitev nominalne vrednosti užitniških pravic, če je ta izčrpana zaradi pokritja izgub.

(15)

Za financiranje pravic je družba Förderungsgesellschaft vpisala dve posojili s […]. Ti posojili imata stalno obrestno mero [4–5] % v celotnem času veljavnosti užitniških pravic. Za posojilo […] jamči RSGV, ki od družbe Förderungsgesellschaft prejme nadomestilo za jamstvo v višini [1,8–2,5] %.

(16)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn in združenje Zweckverband sta 2. januarja 2009 in 27. februarja 2009 sklenili pogodbi o tihi udeležbi, s katerima sta ustanovili „Stille Gesellschaft“ v vrednosti 350 milijonov EUR, izplačanih v dveh tranšah, in sicer 300 milijonov EUR 2. januarja 2009 in 50 milijonov EUR 1. aprila 2009. Tiha udeležba je instrument, s katerim vlagatelj ne dobi nobenih glasovalnih pravic, prejme pa nadomestilo. Instrument je stalen in velja za temeljni kapital prvega reda. Tiho udeležbo ima združenje Zweckverband.

(17)

Za financiranje tihe udeležbe je združenje Zweckverband najelo posojilo 300 milijonov EUR za prvo tranšo. 50 % posojila je zagotovil […], preostalih 50 % pa […]. Nadomestilo za posojilo, ki ga plača združenje Zweckverband, je 12-mesečni EURIBOR, povišan za [0,7–1,1] %. Druga tranša v vrednosti 50 milijonov EUR je bila refinancirana s posojilom […], ki se vrača po obrestni meri EURIBOR, povišani za [0,7–1,1] %. Medtem ko mesti Köln in Bonn ne dajeta posebnih jamstev, sta zakonsko odgovorni za vse odgovornosti združenja Zweckverband v skladu z zakonom o ustanovitvi združenja Zweckverband.

(18)

Nadomestilo, ki ga je hranilnica Sparkasse KölnBonn plačala za tiho udeležbo, je 12-mesečni EURIBOR, povišan za 7,25 %. To nadomestilo je bilo določeno v skladu z nepristranskim mnenjem (Fairness Opinion) banke Deutsche Bank. Plačilo nadomestila je odvisno od bilančnega dobička in izpade, če hranilnica Sparkasse KölnBonn v posameznem letu nima dobička. Plačilo je izključeno, če je na dan zapadlosti delež kapitala manjši od 9 % in če bi plačilo povzročilo izgubo v zadevnem obračunskem letu ali njeno povečanje. V primeru odloga plačila ni obveznosti prenosa, po kateri bi se izpadli znesek plačal pozneje. Poleg tega se s tiho udeležbo absorbirajo bilančne izgube sorazmerno s celotnim kapitalom, ki absorbira izgubo.

(19)

V skladu z načrtom za prestrukturiranje se bo hranilnica Sparkasse KölnBonn osredotočila na svoj zakonsko določeni poslovni model regionalne hranilnice. Osredotočila se bo na opravljanje značilnih majhnih bančnih poslov za svoje tradicionalne segmente strank, tj. zasebne stranke in MSP, ter se umaknila iz drugih dejavnosti, kot je trgovanje za lastni račun ali vlaganje v strukturirane produkte, ter odsvojila podružnice, ki niso povezane z njeno glavno dejavnostjo. Poleg tega bo hranilnica znatno zmanjšala svoje upravne stroške.

(20)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn se bo osredotočila na storitve za stranke iz regije Köln-Bonn, in sicer na storitve za zasebne stranke, zasebno bančništvo, MSP ter druga podjetja in ustanove. Hranilnica se bo osredotočila na podjetja, katerih letni promet je manjši od 250 milijonov EUR.

(21)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn bo zmanjšala svoje največje kreditne izpostavljenosti z omejitvijo kreditnih linij, zahtevanjem dodatnih zavarovanj ali prenosom tveganj na druge kreditne ustanove. V segmentu podjetij je hranilnica Sparkasse KölnBonn že dosegla zmanjšanje za 551,5 milijona EUR, pri čemer bo izpostavljenost še dodatno zmanjšala za [900–1 100] milijonov EUR do konca leta 2013 v primerjavi s prvotno ravnjo 2,8 milijarde EUR leta 2008. Poleg tega se bo kreditna izpostavljenost v znesku [800–900] milijonov EUR, odobrenem ustanovam, ki niso povezane z regijo Köln-Bonn, do konca leta 2013 zmanjšala z uporabo enakih instrumentov (glej točko 4 Priloge I).

(22)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn je že zmanjšala svoj portfelj trgovanja za lastni račun s prvotnih 550 milijonov EUR na sedanjih [20–23] milijonov EUR, pri čemer ga bo dodatno zmanjšala do vrednosti 0. Hranilnica bo v prihodnosti prenehala opravljati vse svoje dejavnosti trgovanja za lastni račun in razmišlja o opustitvi svojega statusa ustanove iz trgovalne knjige, kar pomeni, da bodo vse preostale omejene dejavnosti trgovanja povezane z bančno knjigo. Kakovostno bodo omejene na nekatere produkte in upoštevati bodo morale količinsko omejitev dnevne izpostavljenosti (tržno tveganje < [3–5] milijonov EUR, glej točko 2 Priloge I).

(23)

Eden od glavnih virov izgub hranilnice Sparkasse KölnBonn leta 2008 so bile njene naložbe v t. i. portfelje ABS in strateške alokacije naložb (SAA). V času naložbe v portfelj ABS je hranilnica Sparkasse KölnBonn pridobila geografsko raznovrstna (4) in predvsem z oceno AAA ocenjena sredstva, vključno z RMBS (5), CDO (6), CMBS (7), ABS (8) in CLO (9). Ob koncu leta 2007 je portfelj ABS v poslovnih knjigah hranilnice Sparkasse KölnBonn znašal 1,05 milijarde EUR. SAA je naložba v posebne sklade, prek katerih je hranilnica Sparkasse KölnBonn vzdrževala raznovrsten portfelj, ki je bil med drugim sestavljen iz mednarodnih lastniških vrednostnih papirjev, sklada REIT (10) in obveznic, vključno z obveznicami z visokim donosom in obveznicami trgov v vzponu. Ob koncu leta 2007 je ta portfelj v poslovnih knjigah hranilnice Sparkasse KölnBonn znašal 2,2 milijarde EUR. Čeprav je bil cilj hranilnice Sparkasse KölnBonn široka diverzifikacija portfeljev ABS in SAA, je nanju zelo vplivala finančna kriza. Portfelja sta znatno prispevala k odpisu 249 milijonov EUR (11), ki ga je hranilnica Sparkasse KölnBonn morala priznati v svojem investicijskem portfelju leta 2008, poleg 108 milijonov EUR, zabeleženih že leta 2007.

(24)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn je v svojem načrtu za prestrukturiranje naložbe ABS in SAA označila kot neskladne s profilom tveganja in svojo strateško preusmeritvijo v tradicionalno hranilnico. Zato se je odločila, da do leta 2014 te obveznosti v celoti prodal ali izčrpa. Hranilnica Sparkasse KölnBonn je marca 2008 svoje naložbe SAA zmanjšala za polovico, da bi omejila svojo izpostavljenost iz naslova lastniških finančnih instrumentov. Dodatne odsvojitve so bile izvedene leta 2009, kar je povzročilo zmanjšanje portfelja SAA na 468 milijonov EUR do 30. septembra 2009. Vpliv preostale izpostavljenosti ABS (nominalno 970 milijonov EUR 30. septembra 2009) na poslovne knjige hranilnice Sparkasse KölnBonn se bo leta 2010 absorbiral z oblikovanjem rezervacij in varovanjem pred tveganjem. Nazadnje bo v obdobju [2012–2014] prodan celoten preostali portfelj.

(25)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn je začela izvajati celovit program zniževanja stroškov, vključno z zmanjševanjem števila zaposlenih, optimizacijo notranjih postopkov in zaprtjem 22 od 131 obstoječih izpostav do sredine leta 2011. Tako se bodo njeni upravni stroški do leta 2014 postopno zmanjšali za [5–8] % (12).

(26)

Nemčija se zavezuje, da bo hranilnica spoštovala omejitve v zvezi z izplačili kuponov (točka 7 Priloge I) in oglaševanjem (točka 9 Priloge I) ter prepoved pridobivanja (točka 8 Priloge I) in prepoved prevladujočega vplivanja na cene, ki določa, da hranilnica Sparkasse KölnBonn do konca leta 2014 ne bo ponujala boljših stopenj za depozite in hipoteke kot najboljši od njenih desetih največjih konkurentov (za depozite v smislu tržnih deležev konkurentov, dejavnih na zadevnem trgu v regiji Köln-Bonn, in za hipoteke v smislu tržnega deleža v novi proizvodnji v Nemčiji, glej točko 5 Priloge I).

(27)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn načrtuje zmanjšanje deleža podružnic za eno tretjino. Iz portfelja podružnic, ki je v finančnih poročilih hranilnice 31. decembra 2008 znašal 635 milijonov EUR, je bilo do konca leta 2009 prodanih ali likvidiranih [20–40] milijonov EUR, pri čemer je treba odsvojiti dodatnih [180–250] milijonov EUR. Hranilnica Sparkasse KölnBonn želi z izvajanjem tega ukrepa uresničiti dva cilja, odvisno od vrste podružnice. Prvi cilj odsvojitve podružnic (13), ki niso povezane z njeno glavno dejavnostjo ter so dejavne v regionalnih razvojnih projektih ali pri komunalnih in socialnih stanovanjih, je zmanjšanje izpostavljenosti tveganju in ranljivosti hranilnice Sparkasse KölnBonn. Drugi cilj prodaje deležev v subjektih, ki so le posredno povezani z dejavnostmi hranilnice Sparkasse KölnBonn, je ustvarjanje dobička za financiranje prestrukturiranja hranilnice Sparkasse KölnBonn. Celoten seznam podružnic za odsvojitev je naveden v točkah 10 in 13 Priloge I.

(28)

Primeri odsvojitev v drugi skupini so deleži v družbah, kot so RW Holding AG, S ProFinanz Versicherungsmakler GmbH, Schufa Holding AG in neue leben Pensionsverwaltung AG. Te prodaje so že zaključene, pri čemer je bil prihodek od njih skupaj približno [25–35] milijonov EUR.

(29)

Za nekatere podružnice, ki predstavljajo približno [70–100] milijonov EUR, hranilnica Sparkasse KölnBonn pričakuje malo zanimanja zasebnih tretjih kupcev. Razlog za majhno zanimanje je povezan predvsem z značajem teh subjektov, ki so majhni ter vključeni v projekte socialnih stanovanj in regionalnega razvoja v sodelovanju z mestom Köln, ali z njihovo lastniško strukturo, v kateri ima mesto Köln že večinski delež. Zato hranilnica že proučuje možnost prodaje teh dejavnosti [mestu Köln ali družbi, povezani z mestom Köln]. Prenos bi bil izveden po tržni vrednosti, ki bi jo ocenil neodvisen strokovnjak. Sredstva v lasti podružnic, ki bi se prodala mestu Köln, so predvsem povezana z nepremičninskimi dejavnostmi.

(30)

Zaradi izvajanja ukrepov za prestrukturiranje bo hranilnica svoja tveganju prilagojena sredstva zmanjšala za [2–5] milijard EUR na [15–20] milijard EUR (tj. za [15–20] %) (brez upoštevanja prihodnje rasti v glavni dejavnosti v obdobju prestrukturiranja). Ob upoštevanju rasti v glavni dejavnosti se bodo tveganju prilagojena sredstva do leta 2014 zmanjšala za [10–15] %. […] hranilnice Sparkasse KölnBonn se bo zmanjšal za [4–6] milijard EUR na [20–30] milijard EUR (tj. za [15–20] %) (brez upoštevanja prihodnje rasti v glavni dejavnosti v obdobju prestrukturiranja). Ob upoštevanju rasti v glavni dejavnosti se bodo zaradi ukrepov za prestrukturiranje skupna sredstva zmanjšala za 5 %.

(31)

Nemčija je predložila osnovni in izjemni scenarij, s katerima je prikazala sposobnost hranilnice Sparkasse KölnBonn, da ponovno vzpostavi dolgoročno uspešno poslovanje.

(32)

V osnovnem scenariju predložene finančne napovedi temeljijo na predpostavkah, skladnih z napovedmi za Nemčijo, ki so jih objavili priznani ekonomski inštituti. Predvideva se, da bo rast BDP v celotnem obdobju prestrukturiranja ostala na enako zmerni ravni. Za stopnjo brezposelnosti se pričakuje, da se bo do leta 2011 še naprej povečevala, potem pa počasi zmanjševala. Poleg tega se pričakuje, da se bo sedanje neugodno okolje z nizkimi obrestnimi merami leta 2010 izboljšalo in potem ostalo nespremenjeno do konca obdobja prestrukturiranja.

(33)

Kot je prikazano v preglednici 1, se v osnovnem scenariju pričakuje, da bo hranilnica Sparkasse KölnBonn leta 2010 ponovno dosegla donosnost in do leta 2014 stalno izboljševala svoje rezultate. Leta 2014 bo hranilnica dosegla [9–10]-odstotno donosnost kapitala. V prikazu 1 so predstavljeni glavni kazalniki finančne uspešnosti hranilnice Sparkasse KölnBonn za obdobje 2008–2014.

Preglednica 1

Dobiček pred obdavčitvijo za hranilnico Sparkasse KölnBonn v obdobju 2010–2014 po osnovnem scenariju

Prikaz 1

Glavni kazalniki finančne uspešnosti za hranilnico Sparkasse KölnBonn za obdobje 2008–2014 – osnovni scenarij

(34)

Makroekonomske predpostavke v izjemnem scenariju predvidevajo nadaljevanje krize do leta 2011 in počasno okrevanje leta 2012. Izjemni scenarij v primerjavi z osnovnim predvideva dve leti več z nizkimi obrestnimi merami.

(35)

Po izjemnem scenariju se pričakuje, da bo hranilnica Sparkasse KölnBonn ponovno dosegla donosnost leta 2012 in do leta 2014 stalno izboljševala svoje rezultate. Leta 2014 bo hranilnica dosegla [10–12,5]-odstotno donosnost kapitala. Po izjemnem scenariju bodo kapitalski deleži za hranilnico Sparkasse KölnBonn in celotno konsolidirano skupino ostali precej večji od predpisanih minimalnih zahtev v celotnem obdobju prestrukturiranja. V preglednici 2 in prikazu 2 so predstavljeni glavni kazalniki finančne uspešnosti hranilnice Sparkasse KölnBonn za obdobje 2008–2014 po izjemnem scenariju.

Preglednica 2

Dobiček pred obdavčitvijo za hranilnico Sparkasse KölnBonn v obdobju 2010–2014 po izjemnem scenariju

Prikaz 2

Glavni kazalniki finančne uspešnosti za hranilnico Sparkasse KölnBonn za obdobje 2008–2014 – izjemni scenarij

(36)

Ker je sedanja nizka raven kratkoročnih obrestnih mer glavna omejitev pri zaslužku hranilnice, je bila izvedena dodatna analiza občutljivosti za obrestne mere (scenarij 1: premik obrestne krivulje za 100 bazičnih točk navzgor, scenarij 2: premik obrestne krivulje za 50 bazičnih točk navzdol). Z analizo je bilo potrjeno, da bi naraščajoče obrestne mere izboljšale donosnost hranilnice Sparkasse KölnBonn, medtem ko bi padajoče obrestne mere njeno donosnost zmanjšale, tj. linearno zniževanje kratkoročnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk bi povzročilo zmanjšanje dobičkov za [20–25] milijonov EUR na leto. Na splošno analiza občutljivosti, ki jo je predložila Nemčija, kaže, da je ranljivost hranilnice Sparkasse KölnBonn za velike šoke na področju obrestnih mer omejena.

(37)

Nemčija je predložila informacije, ki kažejo, da se je o politično usmerjenih naložbah, ki so prispevale k težavam hranilnice Sparkasse KölnBonn, odločalo v obdobju 1997–2004, kar je pred združitvijo družbe Stadtsparkasse Köln z družbo Sparkasse Bonn leta 2005, s katero je bila ustanovljena hranilnica Sparkasse KölnBonn v sedanji obliki. Poleg tega se je o teh naložbah odločalo v skladu z drugim pravnim okvirom, ki ga je predvsem določal zakon zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija (18) o hranilnicah. Od takrat so se glede upravljanja hranilnice Sparkasse KölnBonn uvajale izboljšave.

(38)

Zaradi spremembe v strukturi javne ustanove, pristojne za hranilnico (Träger), po združitvi leta 2005 se pomembne odločitve v združenju Zweckverband sprejemajo s kvalificirano večino glasov delničarjev, ki je najmanj 85 %, pri čemer je to stopnja, ki presega udeležbo le enega od mest.

(39)

Število in velikost organov ustanove sta se zmanjšala, kar je vključevalo znatno zmanjšanje nadzornih svetov in upravnih odborov (19). Odbor za udeležbo, ki so ga sestavljali trije člani upravnega odbora in je bil v nekdanji družbi Stadtsparkasse Köln pristojen za predhodne odločitve o naložbah v podružnice, je bil razpuščen. Upravni odbor je prevzel odgovornost za naložbeno politiko v zvezi z vključevanjem lastniškega kapitala, ki ga je treba oceniti v skladu z gospodarskimi merili. Poleg tega mora nadzorni svet odobriti vsako novo naložbo, v katero vstopi hranilnica Sparkasse KölnBonn.

(40)

Na podlagi sprememb zakona o hranilnicah je morala hranilnica ustanoviti odbora za tveganje in računovodenje ter jima dati pomembne nadzorne pristojnosti. Zakon tudi zahteva, da so člani nadzornega sveta ustrezno usposobljeni za ocenjevanje in nadzor delovanja hranilnice. Upravni odbor je izključno in v celoti odgovoren za upravljanje hranilnice, pri čemer ga navodila nadzornega sveta ali delničarjev ne zavezujejo.

(41)

Poleg že izvedenih izboljšav v strukturi upravljanja družbe bo hranilnica Sparkasse KölnBonn še dodatno okrepila svoje upravljanje s povečanjem števila neodvisnih (20) članov nadzornega sveta s (sedanjih) dveh na štiri od skupno 18 članov. Število članov odbora za računovodenje se bo 1. januarja 2011 z devet zmanjšalo na sedem, število članov odbora za tveganje pa z devet na šest članov. Odbor za udeležbo bo razpuščen do konca leta 2011, odbor za strategijo pa do konca leta 2010. Prvi ne bo več pomemben, ko bo hranilnica Sparkasse KölnBonn odsvojila večji del podružnic. Naloge drugega bo opravljal upravni odbor. Poleg tega bo postopek odločanja o pridobivanju družb spremenjen, pri čemer bo vključeval soglasno odločanje v upravnem odboru in določal, da bodo morale naložbe, ki presegajo [2–5] milijonov EUR, že imeti pozitivno oceno neodvisnega strokovnjaka v okviru primerne skrbnosti ali vrednotenja poslovanja.

(42)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn je imetnica hibridnega kapitala pri tretjih vlagateljih (zasebne užitniške pravice) v znesku 224 milijonov EUR. Na podlagi informacij, ki jih je predložila Nemčija, se Genussrechte in zasebne pravice uvrščajo pari passu. Tiha udeležba je podrejena obema vrstama pravic. Kot je prikazano v preglednici 3, od leta 2008 ni bilo izvedenih nobenih izplačil kuponov za hibridne instrumente. V letih 2008 in 2009 so bile Genussrechte udeležene pri izgubah v znesku 57,4 milijona EUR. Tiha udeležba in zasebne pravice so bile udeležene v izgubah leta 2009. Od leta 2010 se bodo hibridni instrumenti dopolnjevali in leta 2011 se bodo začela nadomeščati odpovedana kumulativna izplačila kuponov, kar bo zaključeno do leta 2012. Leta 2013 bodo vsi hibridni instrumenti dopolnjeni, vsa odpovedana kumulativna izplačila kuponov bodo nadomeščena in za vsak instrument bo izplačan celoten kupon. Ker so izplačila kuponov povezana s pozitivnim poslovnim izidom ali bilančno vsoto, hranilnica Sparkasse KölnBonn nima diskrecijske pravice do začasne ustavitve izplačila kuponov, če deluje donosno in je bilo vsako izčrpanje kapitala ponovno nadomeščeno.

Preglednica 3

Izplačilo dobička hranilnice Sparkasse KölnBonn v obdobju 2009–2014 (osnovni scenarij)

(43)

Nemčija se je zavezala, da hranilnica ne bo nadaljevala z izplačili kuponov za hibridni kapital v lasti zasebnih vlagateljev, razen z izplačili, h katerim je pogodbeno zavezana (glej točko 7 Priloge I).

(44)

Dodaten vir težav za hranilnico Sparkasse KölnBonn je bila njena udeležba v banki WestLB. Hranilnica Sparkasse KölnBonn je v preteklosti ustvarila za […] milijonov EUR izgub, ker je kot članica regionalnega združenja hranilnic prispevala k rezervnemu skladu, ki ga je združenje hranilnic ustanovilo kot varnostno mrežo za svoje člane in banke Landesbanks. Leta 2008 je moral sklad intervenirati v okviru reševanja banke WestLB. Preostala izpostavljenost tveganju je povezana s posrednim deležem hranilnice Sparkasse KölnBonn v banki WestLB in ostalo posredno odgovornostjo za slabo poslovanje banke WestLB prek RSGV.

(45)

Čeprav hranilnica Sparkasse KölnBonn ni neposredno vlagala v banko WestLB, je izpostavljena deležu v njej, ki ga ima RSGV, v katerem ima hranilnica Sparkasse KölnBonn približno 19-odstotni neposredni delež. Na podlagi informacij, ki jih je predložila Nemčija, je tveganje, da bo kakršna koli oslabitev knjigovodske vrednosti RSGV za banko WestLB vplivala na hranilnico Sparkasse KölnBonn, zelo omejeno. Banko WestLB je namreč nedavno ovrednotila neodvisna stranka, njena knjigovodska vrednost v finančnih poročilih RSGV pa je bila ustrezno zmanjšana 31. decembra 2009 s predhodnega stroška […] milijard EUR na […] milijonov EUR na dan 31. decembra 2009. Tako posredni delež hranilnice Sparkasse KölnBonn v banki WestLB zdaj znaša približno […] milijonov EUR. Ker je hranilnica Sparkasse KölnBonn banki WestLB izpostavljena le s svojim deležem v RSGV, je za hranilnico Sparkasse KölnBonn pomembna le dejanska vrednost slednjega. Na to ne vpliva le vrednost banke WestLB, ampak tudi druge podružnice in naložbe, ki jih ima RSGV. Vrednotenje drugih podružnic RSGV, opravljeno konec leta 2009, je razkrilo znatne tihe rezerve, ki bi zadostovale celo za pokritje odpisa banke WestLB na vrednost 0 v morebitnem primeru najslabšega možnega poteka dogodkov.

(46)

Obveznost hranilnice Sparkasse KölnBonn, da prispeva […], ustanovljenem za kritje morebitnih izgub nedavno ustanovljene slabe banke WestLB, znaša […] milijonov EUR v 25 letih. Vendar ta obveznost ne bo vplivala na sposobnost hranilnice, da izpolnjuje predpisane zahteve v prihodnosti, ker se bodo prispevki […] financirali le iz prihodnjih dobičkov.

(47)

Nemčija se je zavezala, da bo hranilnica Sparkasse KölnBonn odplačala del kapitala prej, kot je to določeno v pogojih instrumentov (glej točko 27 Priloge I). Odplačilo se bo začelo izvajati leta 2011 in bo vključevalo dva koraka.

(48)

Prvi korak je prodaja tranše […] v vrednosti 150 milijonov EUR združenju Zweckverband. Družba Förderungsgesellschaft zaradi transakcije in zlasti ravni nakupne cene ne bo v boljšem položaju, kot bi bila, če bi obdržala instrument (21). Združenje Zweckverband bo nato preoblikovalo Genussrechte, ki se zdaj priznavajo kot kapital drugega reda, v kapitalske instrumente prvega reda. Novi instrument bi bil podrejen, ne bi se odkupil vsaj 30 let in imel bi nekumulativna izplačila kuponov. S tem korakom bi se delež kapitala prvega reda hranilnice Sparkasse KölnBonn povečal za [0,8–1,0] %.

(49)

Povečanje deleža kapitala prvega reda omogoča drugi korak, in sicer, da hranilnica Sparkasse KölnBonn leta 2011 ponovno odkupi preostalo tranšo Genussrechte, ki je v lasti družbe Förderungsgesellschaft, z nominalno vrednostjo 150 milijonov EUR. Z obema korakoma skupaj se bo delež kapitala drugega reda zmanjšal za [0,5–1,0] %. Poleg tega bo RSGV ali drug član sektorja hranilnic po tržni ceni kupil deleže hranilnice Sparkasse KölnBonn v […] (22) in […], povezanih s hranilnico. Prodaja posrednega deleža v teh dveh subjektih bi povzročila dodatno zmanjšanje skupnih sredstev hranilnice za [0,2–0,5] %. Prodaja teh dveh subjektov je tesno povezana z odplačilom druge tranše Genussrechte, ker bo RSGV ti podjetji kupil s prihodkom od prodaje Genussrechte.

(50)

Komisija opozarja, da je 4. novembra 2009 v tej zadevi začela uradni postopek preiskave v zvezi z ukrepom dokapitalizacije, in sicer glede njegove združljivosti z notranjim trgom v skladu s členom 107(3) PDEU (23) kot pomoč za prestrukturiranje.

(51)

Poleg tega je Komisija izrazila dvome o tem, da je bila kakor koli omogočena primerna porazdelitev bremena in da je bilo izkrivljanje konkurence omejeno, kot to zahtevajo pravila o državni pomoči (odstavek 50 sklepa o začetku postopka).

(52)

Nazadnje Komisija zaradi nejasnosti, ali so bile razlog za težave hranilnice Sparkasse KölnBonn odločitve o naložbah, ki so bile sprejete veliko pred krizo, ali sama kriza, ni ugotovila, ali ukrepi dokapitalizacije spadajo v člen 107(3)(b) PDEU ali člen 107(3)(c) PDEU. Komisija je sklenila, da bo nadaljevala preiskavo dejstev, na podlagi katere bo opredelila ustrezno pravno podlago, ki jo je treba uporabiti, in da bo svoje stališče izrazila v poznejši fazi postopka.

(53)

Komisija ugotavlja, da zainteresirane tretje strani glede sklepa o začetku postopka v zvezi z ukrepom dokapitalizacije niso predložile nobenih pripomb.

(54)

Nemčija je navedla, da je pregledala sklep Komisije z dne 4. novembra 2009, v katerem se je Komisija odločila, da začne postopek iz člena 108(2) PDEU. Komisijo je obvestila, da podpira njeno stališče, da ukrepi dokapitalizacije, ki so bili hranilnici Sparkasse KölnBonn konec leta 2008 in na začetku leta 2009 zagotovljeni v obliki tihe udeležbe in užitniških pravic, niso pomenili državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. Nemčija je menila, da so ukrepi skladni z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji v skladu z utemeljitvijo, ki je bila predložena pred sklepom o začetku postopka (glej odstavke 24–28 sklepa o začetku postopka).

(55)

Nemčija se ni strinjala z oceno Komisije, da je bil trg hibridnih instrumentov v času, ko so se izvajali ukrepi dokapitalizacije, tj. konec leta 2008/začetek leta 2009, povsem izčrpan (24). Natančneje, ni se strinjala s sklepom Komisije, da takrat noben vlagatelj ali lastnik pod tržnimi pogoji ne bi sodeloval v taki naložbi, tudi ne po višji ceni (glej odstavek 38 sklepa o začetku postopka). Trdila je, da razvoj trga ni vplival na hranilnico Sparkasse KölnBonn, ki je lahko izdala podrejeni dolg v zadnjih štirih mesecih leta 2008 (skupno [10–15] milijonov EUR) in v prvem četrtletju leta 2009 (skupno [35–40] milijonov EUR) v tranšah do več sto tisoč eurov.

(56)

Poleg tega je Nemčija izpodbijala navedbe o tem, da je dokapitalizacija hranilnice Sparkasse KölnBonn s strani družbe Förderungsgesellschaft vključevala državna sredstva.

(57)

Vendar je Nemčija izrazila prepričanje, da bi bili ukrepi združljivi z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU, če bi Komisija potrdila svojo predhodno oceno v zvezi s tem, da dokapitalizacija hranilnice Sparkasse KölnBonn pomeni državno pomoč.

(58)

Nemčija je trdila, da je načrt za prestrukturiranje izpolnjeval vse pogoje iz sporočila Komisije z dne 23. julija 2009 o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (25) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o prestrukturiranju).

(59)

Po mnenju Nemčije načrt za prestrukturiranje omogoča, da se ponovno vzpostavi dolgoročno uspešno poslovanje hranilnice, da hranilnica zagotovi zadosten lasten prispevek k stroškom prestrukturiranja ter da je izkrivljanje konkurence omejeno s pomembnimi strukturnimi ukrepi in ukrepi glede ravnanja.

(60)

Zaveze, ki jih je sprejela Nemčija, so opredeljene v prilogah I do III ter so sestavni del tega sklepa. Da se zagotovi izvajanje zavez, bo imenovan fiduciar za spremljanje. Postopek imenovanja in pristojnosti fiduciarja za spremljanje so določeni v Prilogi II. Poleg tega se je Nemčija zavezala časovnemu okviru za odsvojitve (glej točki 10 in 13 Priloge I). Če ta časovni načrt za odsvojitve ne bo upoštevan, bo imenovan fiduciar za odsvojitve, ki bo svoje naloge izvajal v skladu s pogoji iz Priloge III.

(61)

Komisija mora oceniti, ali zadevni ukrepi pomenijo državno pomoč. Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(62)

V sklepu o začetku postopka (oddelek 5.1) je Komisija sprejela predhodni sklep, da ukrepi dokapitalizacije hranilnice Sparkasse KölnBonn pomenijo državno pomoč. Komisija se ne strinja z utemeljitvijo Nemčije, v skladu s katero ukrepi niso pomenili pomoči, ker so bili pogoji obeh instrumentov skladni s tem, kar bi sprejel vlagatelj pod tržnimi pogoji. Čeprav je bilo nadomestilo za oba instrumenta skladno z obrestmi, ki so se plačevale za primerljive instrumente do začetka leta 2008, je bilo v primeru hranilnice Sparkasse KölnBonn premajhno glede na veliko tveganje zaradi pomanjkanja donosnosti hranilnice. V času dokapitalizacije je bil trg hibridnih instrumentov popolnoma izčrpan. Zato v okviru te zadeve in zlasti glede na položaj trga Komisija ni mogla sprejeti utemeljitve, da bi vlagatelj pod tržnimi pogoji takrat izvedel naložbo, sploh pa ne pod enakimi pogoji.

(63)

Preiskava ni razkrila nobenih informacij, ki bi spremenile to oceno. Izdaja podrejenih dolgov s strani hranilnice Sparkasse KölnBonn ob koncu leta 2008 in v prvem četrtletju leta 2009 ni zanesljiv dokaz, da so bili trgi hibridnih instrumentov dejavni, in sicer zaradi zelo omejene količine vključenih posameznih tranš. Tranše hibridnih instrumentov, ki so vredne več sto tisoč eurov, pomenijo precej drugačno raven tveganja v primerjavi z instrumenti, ki imajo nominalno vrednost 150 milijonov EUR, in jih zato zasebni trgi veliko lažje absorbirajo. Zato Komisija zagovarja svoje stališče, da noben vlagatelj pod tržnimi pogoji ne bi kupil izdaje hibridnih instrumentov primerljive velikosti in značilnosti, kot so bili takrat ukrepi dokapitalizacije za hranilnico Sparkasse KölnBonn.

(64)

V zvezi z naravo sredstev, uporabljenih za dokapitalizacijo hranilnice Sparkasse KölnBonn s strani družbe Förderungsgesellschaft, Komisija opozarja, da je v svoji praksi že opredelila, da so sredstva, ki jih je zagotovil RSGV, sredstva, ki jih neposredno ali posredno nadzirajo javni organi (26). Komisija meni, da to velja tudi za družbo Förderungsgesellschaft, ki je podružnica RSGV in v celoti v njegovi lasti. Zato so ta sredstva državna sredstva v smislu člena 107(1) PDEU.

(65)

Glede na navedeno Komisija potrjuje začasni sklep, sprejet v sklepu o začetku postopka, da ukrepi dokapitalizacije v korist hranilnice Sparkasse KölnBonn pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(66)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da so bili ukrepi v zvezi s pomočjo za reševanje preoblikovani v pomoč za prestrukturiranje, ki še naprej pomeni prednost za hranilnico. Ukrepi so hranilnici omogočili, da je prejela finančna sredstva v razmerah, ko ni bila sposobna zbirati kapitala na trgu, zlasti v času finančne in gospodarske krize. To hranilnici zagotavlja gospodarsko prednost ter krepi njen položaj v primerjavi s konkurenti v Nemčiji in drugih državah članicah, ki nimajo ugodnosti iz iste podpore. Zato je treba te ukrepe obravnavati kot ukrepe, ki lahko izkrivljajo konkurenco in prizadenejo trgovino med državami članicami.

(67)

Element pomoči v kapitalskih vložkih znaša 650 milijonov EUR in predstavlja 3,3 % glede na tveganju prilagojena sredstva hranilnice (konec leta 2008).

(68)

V svojem sklepu o začetku postopka z dne 4. novembra 2009 Komisija ni navedla, katera bi bila ustrezna pravna podlaga za analizo ukrepov dokapitalizacije. Na podlagi takrat razpoložljivih informacij je bilo mogoče sklepati, da so bile odločitve o vlaganju v regionalne razvojne projekte, sprejete veliko pred finančno krizo, največji vir težav hranilnice Sparkasse KölnBonn. Ker je kriza verjetno le poglobila obstoječe težave hranilnice, uporaba člena 107(3)(c) PDEU ni bila izključena. Na drugi strani sta bila čas uveljavitve ukrepov dokapitalizacije na vrhuncu finančne krize in praksa Komisije v zvezi z bančništvom v finančni krizi podlaga za domnevo uporabe člena 107(3)(b) PDEU.

(69)

Čeprav so se prejšnji sklepi sklicevali na smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (27) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za prestrukturiranje), je Komisija v točki 49 Sporočila o prestrukturiranju pojasnila, da bo vsa pomoč, ki bo Komisiji priglašena pred 31. decembrom 2010, ocenjena kot pomoč za prestrukturiranje bank v skladu s Sporočilom o prestrukturiranju in ne v skladu s Smernicami za prestrukturiranje.

(70)

Glede na trajajočo občutljivost bančnega sektorja v Nemčiji Komisija ugotavlja, da bi morebitno popolno prenehanje poslovanja ene od največjih hranilnic v Nemčiji zaradi […] imelo sistemske posledice in bi zato ogrozilo finančno stabilnost Nemčije.

(71)

Zato je člen 107(3)(b) PDEU ustrezna pravna podlaga za oceno, ali je pomoč, ki jo je prejela hranilnica Sparkasse KölnBonn, združljiva z notranjim trgom kot pomoč za prestrukturiranje, da se ohrani finančna stabilnost.

(72)

V skladu s Sporočilom o prestrukturiranju mora načrt za prestrukturiranje najprej prikazati, da je postopek prestrukturiranja, v katerega je vključena upravičenka do državne pomoči, primeren za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja. Poleg tega mora biti znesek pomoči omejen na najmanjši potreben znesek, upravičenka in njeni delničarji pa morajo z lastnimi sredstvi prispevati k prestrukturiranju največ, kar zmorejo. Uvesti je treba tudi ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki ga je povzročilo umetno podpiranje tržne moči upravičenke, in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja. Nazadnje je treba obravnavati spremljanje in postopkovna vprašanja.

(73)

V skladu s točkami 9 do 11 Sporočila o prestrukturiranju je Nemčija predložila celovit in podroben načrt za prestrukturiranje, ki zagotavlja popolne informacije o poslovnem modelu. Načrt opredeljuje tudi vzroke za težave, s katerimi se srečuje hranilnica.

(74)

V zvezi s poslovnim modelom se namerava hranilnica Sparkasse KölnBonn preusmeriti v tradicionalne poslovne dejavnosti regionalne hranilnice. Zagotavljala bo celo vrsto produktov v zvezi z majhnimi bančnimi posli za svoje ključne segmente strank v regiji Köln-Bonn: občane, MSP ter manjša podjetja in ustanove iz regije. Tako se bo hranilnica Sparkasse KölnBonn osredotočila na svoje zakonsko določene dejavnosti in izkoristila svojo glavno usposobljenost, medtem ko se bo umaknila s tistih področij, iz katerih izhajajo njene finančne težave. Hranilnica Sparkasse KölnBonn bo zlasti prenehala s trgovanjem za lastni račun, odsvojila vse podružnice, ki niso povezane z njeno glavno dejavnostjo, ter se umaknila iz naložb v portfeljih SAA in ABS. Komisija meni, da bo novi poslovni model hranilnice dolgoročno poslovno uspešen in vzdržen.

(75)

Težave hranilnice Sparkasse KölnBonn so predvsem povezane z naslednjimi tremi dejavnostmi: (i) regionalnimi razvojnimi projekti, (ii) naložbami v portfelje ABS in SAA ter (iii) vlaganjem hranilnice v banko WestLB.

(76)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn je že leta 2008 začela s prodajo ali likvidacijo podružnic, ki niso povezane z njeno glavno dejavnostjo, ampak z regionalnim razvojem. Popolno prenehanje teh dejavnosti je nujen in primeren ukrep za odpravo pomislekov Komisije, ker se bodo z odsvojitvami dokončno preprečile vse prihodnje izgube ali izpostavljenost tveganju zaradi podružnic. Poleg tega se bodo z ukrepom sprostili kapital in zmogljivosti upravljanja, ki se lahko prerazporedijo na področje glavne dejavnosti hranilnice. Z odsvojitvami se bo zmanjšala tudi bilančna vsota hranilnice za približno [180–230] milijonov EUR ([0–2] %) (28).

(77)

Ker dejavnosti podružnic, ki naj bi se prodale mestu Köln, vključujejo predvsem razvoj nepremičninskega področja in nepremičninske storitve, Komisija meni, da uporaba Sporočila Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (29) (Sporočilo o oslabljenih sredstvih) v tem primeru ni nujna ali primerna. Knjigovodske vrednosti teh podružnic so bile znatno odpisane v preteklih letih, da bi se dosegla skladnost z njihovimi tržnimi vrednostmi. Zato se velike dodatne izgube hranilnice zaradi prodaje podružnic ne pričakujejo. Poleg tega zaveza Nemčije, da bo hranilnica prodajo izvajala po tržni vrednosti, ki jo bo določil neodvisni strokovnjak, zagotavlja, da v transakcije ni vključena dodatna državna pomoč.

(78)

Drugi vzrok za težave hranilnice so bili portfelji ABS in SAA. Te naložbe so že bile znatno zmanjšane. Hranilnica Sparkasse KölnBonn se bo iz teh portfeljev povsem umaknila do konca leta 2014. Ker so te naložbe zunaj področja delovanja novega poslovnega modela hranilnice, je umik iz teh portfeljev nujni korak pri izvajanju strategije hranilnice Sparkasse KölnBonn. Sedanje knjigovodske vrednosti preostalih sredstev v portfeljih ABS in SAA so na splošno skladne z njihovo tržno vrednostjo. Zato je preostala izpostavljenost tveganju, ki izvira iz teh portfeljev, omejena in ne vpliva na uspešno poslovanje hranilnice.

(79)

Nazadnje, preostala izpostavljenost hranilnice banki WestLB, ki je bila v preteklosti razlog za izgube hranilnice Sparkasse KölnBonn v višini […] milijonov EUR, je omejena in nadomeščena z rezervami iz investicijskega portfelja RSGV. Poleg tega bo prispevek hranilnice […] izhajal le iz prihodnjih čistih dobičkov. Zato obveznost hranilnice Sparkasse KölnBonn, da prispeva […], ne bo ogrozila njenega dolgoročnega uspešnega poslovanja. Komisija kot pozitivno obravnava tudi dejstvo, da so prispevki hranilnice mogoči šele, ko bo kapital države povrnjen v skladu s pogoji dokapitalizacije.

(80)

Komisija ugotavlja, da je hranilnica že in bo še dodatno obravnavala pomanjkljivosti pri upravljanju družbe. Sprememba v delničarski strukturi in glasovanje s kvalificirano večino, ki sta bila uvedena ob združitvi družbe Stadtsparkasse Köln z družbo Sparkasse Bonn leta 2005, zagotavljata, da politični interesi lastnikov ne prevladajo nad gospodarskimi interesi hranilnice. Poleg tega se je zaradi sprememb v strukturi in velikosti organov hranilnice Sparkasse KölnBonn ter v postopku odločanja povečala odgovornost najvišjega vodstva. Preglednost in učinkovitost postopka odločanja se bosta povečali, tako da bo manj deljenih odgovornosti, večji pa bo delež kadrov, ki niso politično usmerjeni in so [zunanji …] strokovnjaki v organih hranilnice. Ti ukrepi skupaj s spremembo v delničarski strukturi obravnavajo vzroke za težave hranilnice Sparkasse KölnBonn, ker zmanjšujejo tveganje, kateremu je hranilnica Sparkasse KölnBonn izpostavljena v politično usmerjenih projektih, ki so v nasprotju z njenimi gospodarskimi interesi. Poleg tega se zdi, da je neodvisnost uprave hranilnice zadostno utemeljena v veljavni zakonodaji. Dejstvo, da je hranilnica Sparkasse KölnBonn predložila dokaze, da od leta 2004 ni sodelovala v novih politično usmerjenih projektih, kaže na učinkovitost izvedenih ukrepov. Na splošno je novi kodeks o upravljanju družbe v skladu s tem, kar je bilo doseženo v primerljivih zadevah (30). Zato se izvedene in zavezujoče spremembe glede upravljanja hranilnice Sparkasse KölnBonn lahko štejejo za primerne in zadostne, da bodo prispevale k ponovni vzpostavitvi dolgoročno uspešnega poslovanja hranilnice.

(81)

Komisija meni, da načrt za prestrukturiranje hranilnice Sparkasse KölnBonn izpolnjuje zahteve iz točk 9 in 12–15 Sporočila o prestrukturiranju, in sicer glede tega, da mora biti v načrtu za prestrukturiranje prikazano, kako bo hranilnica čim prej vzpostavila dolgoročno uspešno poslovanje brez državne pomoči. Hranilnica mora biti zlasti sposobna ustvariti ustrezno donosnost kapitala ter ob tem pokriti vse stroške svojega običajnega poslovanja in izpolniti vse zadevne predpisane zahteve.

(82)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn je najprej predložila finančne napovedi za obdobje 2008–2014, pri čemer je navedla podatke o prihodkih, stroških, oslabitvah, dobičkih in kapitalskem položaju hranilnice. Komisija meni, da napovedi iz osnovnega scenarija temeljijo na razumnih temeljnih makroekonomskih predpostavkah. Hranilnica pričakuje, da bo dobiček ponovno ustvarila leta 2010 in svoje letne rezultate stalno izboljševala v celotnem obdobju prestrukturiranja. Donosnost kapitala bo leta 2014 dosegla [9–10]-odstotno raven, kar naj bi bila ustrezna stopnja nadomestila za banko za poslovanje z občani v običajnih tržnih pogojih. Poleg tega bo hranilnica Sparkasse KölnBonn po letu 2013 v celoti povrnila ukrepe pomoči. Deleži kapitala hranilnice ostajajo precej večji od predpisanih minimalnih zahtev, pri čemer se bo delež kapitala prvega reda s 6,1 % leta 2009 povečal na [8–9] % leta 2014.

(83)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn je tudi dokazala, da lahko vzdrži izjemni scenarij. Predpostavke izjemnega scenarija so bile ocenjene kot razumne. Glede na izjemni scenarij bo hranilnica Sparkasse KölnBonn presegla svoje predpisane kapitalske zahteve, zato se lahko obravnava, da ta izpolnjuje zahteve iz odstavka 13 Sporočila o prestrukturiranju. Poleg tega analiza občutljivosti kaže, da je hranilnica sposobna vzdržati veliko spremembo obrestnih mer v prihodnosti.

(84)

Hranilnica Sparkasse KölnBonn je predstavila strategijo delnega predčasnega vračila. Delno odplačilo državnega kapitala naj bi bilo mogoče brez izčrpanja kapitalske osnove ustanove, saj naj bi kapitalski delež prvega reda hranilnice Sparkasse KölnBonn leta 2010 dosegel [6–7] %, potem pa naj bi se v skladu z osnovnim scenarijem ta raven presegla in tudi v skladu z izjemnim scenarijem iz načrta za prestrukturiranje ostala precej nad predpisanimi minimalnimi zahtevami. Delno predčasno vračilo ne vključuje dodatne pomoči hranilnici Sparkasse KölnBonn ali drugim subjektom, ki so del transakcije. Ker je z zasnovo nakupne cene, ki jo je treba plačati za prvo tranšo Genussrechte v višini 150 milijonov EUR, natančno simuliran denarni tok, ki bi ga družba Förderungsgesellschaft prejela, če bi instrument obdržala, družba Förderungsgesellschaft ne bi bila v boljšem položaju. Poleg tega transakcija poteka med dvema javnima subjektoma. Ker se instrument, ki ga je treba preoblikovati v kapital prvega reda, že šteje za pomoč, hranilnica Sparkasse KölnBonn pa bo združenju Zweckverband po preoblikovanju plačala enako nadomestilo, Komisija meni, da v preoblikovanje ni vključena dodatna pomoč. Ko bo hranilnica Sparkasse KölnBonn ponovno odkupila drugo tranšo v višini 150 milijonov EUR, se bo s tem prav tako natančno simuliral denarni tok, ki bi ga prejela družba Förderungsgesellschaft, če bi instrument obdržala.

(85)

Komisija zato meni, da načrt za prestrukturiranje, ki ga je predložila hranilnica Sparkasse KölnBonn, izpolnjuje zahteve iz Sporočila o prestrukturiranju v zvezi z vzpostavitvijo dolgoročno uspešnega poslovanja in odpravlja dvome, izražene v sklepu o začetku postopka.

(86)

Kot je navedeno v Sporočilu o prestrukturiranju, morajo banke in njihove zainteresirane strani k prestrukturiranju prispevati čim več, da se pomoč omeji na najmanjšo potrebno pomoč. To pomeni, da banke za financiranje prestrukturiranja uporabljajo lastna sredstva, na primer s prodajo sredstev, medtem ko morajo zainteresirane strani absorbirati izgube banke, če je to mogoče. Z ukrepi, h katerim se je zavezala hranilnica Sparkasse KölnBonn, se zagotavlja, da se uporabljajo lastna sredstva in da k prestrukturiranju prispevajo zasebni vlagatelji, ki so imetniki hibridnega kapitala hranilnice.

(87)

Načrt za prestrukturiranje ne vsebuje nobenih elementov, ki bi kazali na to, da pomoč presega sredstva, potrebna za kritje stroškov, ki nastanejo zaradi vzpostavitve uspešnega poslovanja. Prejeta pomoč mora zagotoviti, da bo imela hranilnica Sparkasse KölnBonn razumne kapitalske rezerve v primeru osnovnega scenarija in da bo lahko izpolnjevala predpisane kapitalske zahteve v primeru izjemnega scenarija.

(88)

V zvezi s prispevkom k stroškom prestrukturiranja prek notranjih virov hranilnice Sparkasse KölnBonn Komisija ugotavlja, da hranilnica izvaja ukrepe za zniževanje stroškov. S temi ukrepi se bodo do konca obdobja prestrukturiranja letni stroški znižali za [25–35] milijonov EUR, kar je približno [5–8] % skupnih stroškov leta 2009.

(89)

Poleg tega se bodo z odsvojitvami donosnih podružnic, ki niso povezane z glavno dejavnostjo hranilnice, ustvarili prihodki, ki se lahko uporabijo za financiranje stroškov prestrukturiranja.

(90)

Hranilnica nima diskrecijske pravice do začasne ustavitve ali odložitve izplačila kuponov za hibridne instrumente, če ima v zadevnem letu dobiček. Kljub temu tudi imetniki hibridnih instrumentov v največjem možnem obsegu krijejo izgube, ki jih je imela hranilnica Sparkasse KölnBonn, saj sta bila izplačilo kuponov in glavnica hibridnega kapitala ustavljena ali vključena v absorpcijo izgub hranilnice Sparkasse KölnBonn. Komisija tako meni, da je največja možna porazdelitev bremena med zasebne vlagatelje v hibridne instrumente zagotovljena, zato so zahteve iz Sporočila o prestrukturiranju v zvezi s prispevkom k stroškom prestrukturiranja s strani zasebnih vlagateljev izpolnjene.

(91)

V točki 24 Sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da je ustrezno nadomestilo državnega kapitala tudi način za doseganje porazdelitve bremena. Komisija v zvezi s tem meni, da je stopnja nadomestila, določena v okviru ukrepov dokapitalizacije, ustrezna v povezavi z drugimi navedenimi ukrepi za porazdelitev bremena. Po dopolnitvi nominalnega kapitala instrumentov bo lahko hranilnica z načrtovanimi dobički povrnila državni kapital in plačala začasno zaustavljene kupone v skladu s pogoji dokapitalizacije, in sicer od leta 2011 za Genussrechte in od leta 2013 za tiho udeležbo. Opozoriti je treba, da so obresti na Genussrechte v lasti države kumulativne za obdobje [2–6] let, kapital, ki se izčrpa zaradi absorpcije izgube, pa je treba dopolniti v primeru obeh instrumentov dokapitalizacije. Zato bo država glede na finančne napovedi iz osnovnega scenarija naknadno izterjala neplačane obresti na Genussrechte in izčrpano glavnico obeh instrumentov.

(92)

Glede na navedeno Komisija meni, da načrt za prestrukturiranje, ki ga je predložila Nemčija, zagotavlja zadosten lastni prispevek za prestrukturiranje in zato odpravlja dvome, izražene v sklepu o začetku postopka.

(93)

V skladu s Sporočilom o prestrukturiranju je treba v načrtu za prestrukturiranje predlagati ukrepe, ki omejujejo izkrivljanje konkurence in zagotavljajo konkurenčen bančni sektor. Poleg tega morajo ukrepi obravnavati vprašanja moralnega tveganja in zagotoviti, da se državna pomoč ne uporablja za financiranje protikonkurenčnega ravnanja.

(94)

Vprašanje moralnega tveganja je v svežnju ukrepov zadostno obravnavano. Hranilnica Sparkasse KölnBonn je zavezana k izvajanju celovite prodaje deležev v donosnih družbah, ki niso povezane z njeno glavno dejavnostjo. To vključuje deleže v […], […], RW Holding AG, S ProFinanz Versicherungsmakler GmbH, Schufa Holding AG in neue leben Pensionsverwaltung AG, ki so pomembni […] hranilnice Sparkasse KölnBonn.

(95)

Nemški organi so predložili natančen časovni okvir za načrtovane odsvojitve in se zavezali k imenovanju fiduciarja za spremljanje, da se zagotovi pravočasno izvajanje zavez. Če predvideni časovni načrt ne bo upoštevan, bo imenovan fiduciar za odsvojitve.

(96)

Prestrukturiranje hranilnice vključuje zmanjšanje prisotnosti hranilnice Sparkasse KölnBonn v nekaterih segmentih strank. Ti ukrepi bodo omogočili, da dostop do nekaterih strank, in sicer velikih podjetij in ustanov, pridobijo konkurenti. Ker to zadeva predvsem velike subjekte, ki imajo na splošno dostop do kapitalskih trgov, Komisija meni, da je tveganje negativnega vpliva tega ukrepa na realno gospodarstvo zanemarljivo.

(97)

Poleg tega bo hranilnica Sparkasse KölnBonn zaradi izvajanja ukrepov za prestrukturiranje svoja skupna sredstva zmanjšala za [15–20] % na ravni tveganju prilagojenih sredstev ([15–20] % na ravni skupnih sredstev) brez upoštevanja prihodnje rasti in za [10–15] % ob upoštevanju prihodnje rasti (5 % na ravni skupnih sredstev). Zmanjšanje bo temeljilo predvsem na umiku iz naložb SAA in ABS, prenehanju trgovanja za lastni račun ([6–8] % na ravni tveganju prilagojenih sredstev, [6–8] % na ravni skupnih sredstev) ter zmanjšanju velike kreditne izpostavljenosti in kreditnih linij ustanov (tveganju prilagojena sredstva: [5–7] %, skupna sredstva: [5–7] %).

(98)

Glede na znesek pomoči v tem primeru (3,3 % tveganju prilagojenih sredstev) se lahko ti ukrepi obravnavajo kot zadostni in sorazmerni v smislu zmanjšanja obsega in števila področij dejavnosti hranilnice. Hranilnica Sparkasse KölnBonn je dejavna le v regiji Köln-Bonn, kjer ima pomemben tržni položaj (od [18–23] % do [30–35] %, odvisno od produkta), vendar njen položaj ni prevladujoč. Poleg tega hranilnica v segmentih svoje glavne dejavnosti nima prevladujočega vpliva na cene. Zato se zdi, da dodatni ukrepi, katerih cilj je nadaljnje zmanjšanje tržnega deleža hranilnice Sparkasse KölnBonn na njenem osnovnem trgu majhnih bančnih poslov, zanjo niso ustrezni. Komisija tako ugotavlja, da glavna dejavnost ni bila vzrok za težave hranilnice. Poleg tega je Nemčija predložila zadostne dokaze, ki kažejo, da bi bili takšni ukrepi zapleteni, njihova izvedba pa nesorazmerno draga, s čimer bi negativno vplivali na temeljno sposobnost pridobivanja zaslužka hranilnice, ter bi ogrožali dolgoročno uspešnost poslovanja hranilnice Sparkasse KölnBonn. Takšni ukrepi bi negativno vplivali tudi na glavne segmente strank hranilnice Sparkasse KölnBonn, tj. MSP in zasebne stranke, ki pa niso bili vzrok za težave hranilnice. Nazadnje, ob upoštevanju omejenih nadomestnih virov financiranja za te skupine strank in glede na prakso Komisije, katere cilj je nadaljevanje zagotavljanja posojil realnemu gospodarstvu, Komisija meni, da bi dodatno omejevanje obsega dejavnosti hranilnice Sparkasse KölnBonn vplivalo na njeno osnovno dejavnost ter zato škodovalo hranilnici in trgom, na katerih deluje.

(99)

Komisija navaja tudi zaveze glede ravnanja, ki sta jih predložili hranilnica Sparkasse KölnBonn in Nemčija. Te zaveze vključujejo prepoved prevladujočega vpliva na cene in prepoved oglaševanja državne podpore, s čimer se hranilnici Sparkasse KölnBonn preprečuje, da bi pomoč uporabljala za financiranje protikonkurenčnega ravnanja na trgu. V skladu s točko 40 Sporočila o prestrukturiranju se s prepovedjo prevzema tudi zagotavlja, da se državna pomoč ne bo uporabila za prevzem konkurenčnih dejavnosti.

(100)

Komisija na podlagi navedenega meni, da sta obseg in narava ukrepov, ki jih predlaga hranilnica Sparkasse KölnBonn, zadostna in ustrezna za obravnavanje kakršnega koli izkrivljanja konkurence. Načrt za prestrukturiranje hranilnice Sparkasse KölnBonn zato izpolnjuje zahteve iz Sporočila o prestrukturiranju v zvezi z uspešnim poslovanjem, porazdelitvijo bremena in ukrepi za odpravo izkrivljanja konkurence ter tako odpravlja dvome, izražene v sklepu o začetku postopka.

(101)

V skladu z oddelkom 5 Sporočila o prestrukturiranju se zahtevajo redna poročila, na podlagi katerih lahko Komisija preveri, ali se načrt za prestrukturiranje ustrezno izvaja. Nemčija bo imenovala fiduciarja za spremljanje, ki bo predložil polletna poročila o spremljanju. Prvo poročilo je treba predložiti februarja 2011. Komisija zato meni, da je ustrezno spremljanje izvajanja načrta za prestrukturiranje zagotovljeno.

(102)

Komisija meni, da je načrt za prestrukturiranje iz poglavja 4 tega sklepa združljiv s členom 107(3)(b) PDEU.

(103)

Komisija ugotavlja, da ukrepi za prestrukturiranje hranilnici Sparkasse KölnBonn lahko omogočijo vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja, so zadostni v smislu porazdelitve bremena ter ustrezni in sorazmerni za odpravo učinkov zadevnih ukrepov pomoči, ki izkrivljajo trg. Komisija zato meni, da predloženi načrt za prestrukturiranje izpolnjuje merila iz Sporočila o prestrukturiranju, in tako se lahko ukrepi za prestrukturiranje obravnavajo kot združljivi z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU. Ukrepi za kapitalske vložke se zato lahko odobrijo v skladu z načrtom za prestrukturiranje –