SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
PRIITA PIKAMÄEJA,
predstavljeni 13. januarja 2022(1)
Zadeva C‑520/20
DB,
LY
proti
Nachalnik na Rayonno upravlenie Silistra pri Oblastna direktsia na Ministerstvo na vatreshnite raboti
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Silistra (upravno sodišče v Silistri, Bolgarija))
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) – Sklep 2007/533/PNZ – Člena 38 in 39 – Razpis ukrepov za stvari zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih – Izvršitev zahtevanega ukrepa na podlagi razpisa ukrepa – Potrebni ukrepi – Nacionalni predpisi in upravne prakse, s katerimi je od pristojnega organa zahtevano, da izvrši zahtevani ukrep na podlagi razpisa“
1. V tej zadevi je Administrativen sad Silistra (upravno sodišče v Silistri, Bolgarija) Sodišču predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe o razlagi člena 39 Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II).(2)
2. Sodišče bo tako imelo priložnost, da v sodbi, ki bo izdana, prvič pojasni mehanizem, vzpostavljen s tem pravnim instrumentom za podporo pravosodnemu sodelovanju v kazenskih zadevah glede stvari, za katere je bil v SIS II vnesen razpis ukrepa zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku.(3) Natančneje, ugotoviti bo moralo obseg diskrecijske pravice, ki jo imajo pristojni organi držav članic pri izvršitvi zahtevanih ukrepov na podlagi razpisa ukrepa, in nadaljnjem ukrepanju pri tej izvršitvi.
I. Pravni okvir
A. Pravo Unije
3. V okviru te zadeve so upoštevni členi 38, 39, 45, 48 in 49 Sklepa 2007/533.
B. Bolgarsko pravo
4. Člen 84 Zakon za Ministerstvoto na vatreshnite reboti (zakon o ministrstvu za notranje zadeve, v nadaljevanju: ZMVR)(4) določa:
„1. Policijski organi lahko začasno zasežejo premoženje, za katero je bil v SIS in/ali v podatkovne zbirke Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol) vnesen razpis ukrepa zaradi iskanja.
2. Oseba, pri kateri je iskano premoženje v smislu odstavka 1 tega člena, se pozove, naj ga prostovoljno izroči. O prostovoljni vrnitvi premoženja se sestavi zapisnik, ki ga podpiše oseba, ki vrne najdeno premoženje […]
3. Če oseba noče izročiti premoženja v smislu odstavka 1 tega člena, se to zaseže in sestavi zapisnik o zasegu. […]
[…]
6. […] O vrnitvi ali zasegu se obvesti država članica, ki je vnesla razpis ukrepa zaradi iskanja v SIS in/ali podatkovno zbirko Interpola.
7. Obvestilo državi članici, ki je vnesla razpis ukrepa v SIS in/ali podatkovno zbirko Interpola, pošlje pristojna specializirana struktura ministrstva za notranje zadeve.
8. […] Če država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v 60 dneh zahteva vrnitev premoženja, se to z odločbo vodje pristojne enote v smislu odstavka 6 v sedmih dneh vrne osebi, navedeni v zahtevi.
9. […] Če država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v 60 dneh ne zahteva vrnitve premoženja, se to z odločbo vodje pristojne enote v smislu odstavka 6 v sedmih dneh vrne osebi, ki ga je izročila ali ji je bilo zaseženo.
[…]“
II. Dejansko stanje, postopek v glavni stvari, vprašanje za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
5. EF, bolgarski državljan, je s posojilom, prejetim pri norveški banki Santander Consumer Bank, kupil motorno vozilo. EF je maja 2016 očitno prenehal odplačevati to posojilo, nato pa je ta banka spis posredovala družbi Lindorff AS zaradi izterjave terjatve. EF je na poziv k prostovoljnemu plačilu in po uradnem opominu tej družbi sporočil, da je zadevno vozilo v Bolgariji. To vozilo je bilo dejansko prodano AB, ki je bil ustrezno registriran lastnik v tej državi, ki ga je preprodal tožeči stranki v postopku v glavni stvari, DB. Ta je marca 2017 v Varni (Bolgarija) kupil to motorno vozilo in ga registriral.
6. Norveška je 24. maja 2017 v nacionalnem schengenskem informacijskem sistemu (NSIS) vzpostavila in evidentirala razpis ukrepa zaradi zasega motornega vozila, ki je bilo opisano kot „ukradeno, nezakonito pridobljeno ali izgubljeno premoženje“ in ustrezno identificirano, vključno s številko šasije.
7. Bolgarska policija je 26. maja 2017 na parkirišču v Silistri (Bolgarija) odkrila motorno vozilo, registrirano na DB, in po preverjanju v avtomatiziranem informacijskem sistemu „Preiskovalna dejavnost“ – SIS II ugotovila, da se številka šasije popolnoma ujema s številko šasije motornega vozila, za katero je Norveška razpisala ukrep. Na podlagi člena 84(3) ZMVR sta bila osebi DB zasežena vozilo in potrdilo o registraciji.
8. Po izmenjavi podatkov med bolgarskim in norveškim uradom SIRENE je vodja policijske uprave v Silistri izdal odločbo o vrnitvi zaseženih stvari. Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je norveški urad SIRENE razglasil, da je navedeno motorno vozilo iskano v zvezi s kazenskim pregonom zaradi kaznivega dejanja goljufije oziroma zlorabe zaupanja, storjenega 23. decembra 2014 v Hoordalandu (Norveška).
9. Norveška družba Santander Consumer Bank, lastnica motornega vozila, je navedla, da želi, da se ji vozilo vrne, in za to pooblastila družbo Lindorff, katere zastopnica v Bolgariji je bila družba Plam EOOD.
10. Bolgarski policijski organ je 6. junija 2017 prejel zahtevo družbe Plam EOOD za vrnitev zaseženega motornega vozila. Ta organ je nato vzpostavil stik z bolgarskim ministrstvom za notranje zadeve, da bi Norveška poslala uradni zahtevo za vrnitev. Navedeno vozilo je bilo 4. julija 2017 predano CD, direktorju družbe Plam EOOD. Tožečima strankama sta bili 12. julija 2017 vrnjeni obe registrski tablici in potrdilo o registraciji vozila.
11. DB in njegova žena LY sta pri predložitvenem sodišču vložila tožbo, s katero sta na podlagi člena 84(8) ZMVR izpodbijala zakonitost odločbe policijskega organa tožene stranke iz postopka v glavni stvari o vrnitvi zadevnega motornega vozila družbi Plam EOOD, ker naj razpis ukrepa, ki ga je Norveška vnesla v SIS II, ne bi bil zakonit, saj naj ne bi bilo prepričljivih dokazov, da je bil na Norveškem uveden in voden kazenski postopek v zvezi s tem vozilom. Tožeči stranki iz postopka v glavni stvari sta 13. avgusta 2019 pri tem organu prav tako vložili zahtevo za takojšnjo vrnitev vozila, ki sta jo obrazložili s tem, da naj bi bil zaseg opravljen pod prisilo ter brez kakršne koli pravne in dejanske podlage. Potem ko je ta organ zahtevo izrecno zavrnil, sta to zavrnitev izpodbijali pred predložitvenim sodiščem. Odločanje o tej drugi zadevi je bilo odloženo do rešitve spora o glavni stvari.
12. Predložitveno sodišče je v okviru postopka v glavni stvari od toženega organa zahtevalo, naj predloži izvleček iz kazenskega zakonika, ki velja na Norveškem, s prevodom v bolgarščino v predpisani obliki, vključno z odstavki, uporabljenimi za vnos razpisa ukrepa za zadevno motorno vozilo v SIS II, kar pa ni bilo storjeno. To sodišče je na obravnavi 8. julija 2020 navedeni organ tudi obvestilo, da mora predložiti uradni odgovor norveških policijskih organov o tem, ali je bil v zvezi s tem vozilom na Norveškem uveden kazenski postopek, in če je tako, za katero kaznivo dejanje in v kateri fazi je. Na podlagi te zahteve je bil na obravnavi 26. avgusta 2020 predložen dopis vodje oddelka urada SIRENE pri direktoratu „Mednarodno operativno sodelovanje“ ministrstva za notranje zadeve, v katerem je bilo pojasnjeno, da sta bila spis in preiskava zadeve v zvezi z vozilom 10. julija 2017 zaključena, ker je bilo vozilo najdeno in vrnjeno na Norveško.
13. Predložitveno sodišče dvomi, da je bilo zadevno motorno vozilo na Norveškem predmet kakršnega koli kazenskega postopka,(5) ter meni, da je bil, če ni tako, razpis ukrepa v SIS II vnesen zunaj področja uporabe iz člena 2 Sklepa 2007/533 in posledično v nasprotju z namenom, ki se mu je sledilo z vzpostavitvijo SIS II, kot je opredeljen v tem sklepu.
14. Glede na te ugotovitve se predložitveno sodišče sprašuje, ali je s Sklepom 2007/533 združljiva nacionalna zakonska določba, kot je člen 84 ZMVR, s katero je pristojnim bolgarskim organom naloženo, da zasežejo vsako premoženje, za katero je bil v SIS II vnesen razpis ukrepa zaradi preiskave, in da – če država članica, ki je izdala razpis ukrepa, zahteva njegovo vrnitev – zadevno premoženje vrnejo tej državi, ne da bi se ti organi v tem postopku lahko sklicevali na to, da izdaja razpisa ukrepa ni zakonita, kot je opisano v prejšnji točki. V zvezi s tem predložitveno sodišče med drugim ugotavlja, da bi bili vsi dobroverni lastniki, kot sta tožeči stranki v postopku v glavni stvari, tako prikrajšani za vsakršno pravno varstvo.
15. V teh okoliščinah je Administrativen sad Silistra (upravno sodišče v Silistri) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je treba člen 39 in zlasti člen 39(3) Sklepa [2007/533] razlagati tako, da dopušča nacionalno ureditev in upravno prakso, v skladu s katero pristojni izvršitveni organ, če obstajajo indici za stališče, da razpis ukrepa, ki je bil vnesen v SIS, ni zajet z nameni, zaradi katerih uresničitve je bil vnesen, in zlasti ne z nameni iz člena 38(1) tega sklepa, lahko zavrne in mora zavrniti izvršitev?“
16. Pisna stališča so predložili DB, bolgarska vlada in Evropska komisija.
III. Analiza
A. Uvodne ugotovitve
17. Menim, da je treba obravnavano vprašanje preoblikovati. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je vprašanje, kot si ga je zamislilo predložitveno sodišče, očitno povsem hipotetično, zato odgovor Sodišča ne bi mogel prispevati k rešitvi postopka v glavni stvari.
18. Predložitveno sodišče namreč sprašuje Sodišče, ali so nacionalne določbe oziroma upravne prakse – s katerimi je organom države članice izvršiteljice naloženo, da zavrnejo izvršitev razpisa ukrepa, vnesenega v SIS II, če menijo, da razpis ukrepa ne ustreza namenom, ki se jim sledi s Sklepom 2007/533 – združljive s členom 39 tega sklepa.
19. Kot je bilo opisano zgoraj, pa iz člena 84 ZMVR izhaja, da z bolgarsko zakonodajo pristojnim nacionalnim organom nikakor ni dovoljeno, da bi v okoliščinah, kakršne je opisalo predložitveno sodišče, nasprotovali taki zavrnitvi. Prav nasprotno, ti organi delujejo v okviru omejene pristojnosti, saj morajo, ko je najdeno premoženje, za katero je v SIS II razpisan ukrep, to premoženje zaseči in ga – če nato od države članice, ki je izdala razpis ukrepa, v 60 dneh od uradnega obvestila o zasegu tej državi prejmejo ustrezno zahtevo – vrniti osebi, navedeni v zahtevi.
20. Zato predlagam Sodišču, naj vprašanje preoblikuje, vendar ne tako, kot predlaga Komisija. Po mnenju Komisije želi predložitveno sodišče izvedeti, ali je bolgarsko pravo v skladu s Sklepom 2007/533 v delu, v katerem je z njim določena brezpogojna vrnitev stvari, zaseženih na podlagi razpisa ukrepa v SIS II, v državo, ki je izdala razpis ukrepa, saj naj bi se nadzor, ki ga mora opraviti navedeno sodišče v postopku v glavni stvari, nanašal izključno na ta vidik.
21. Tožeči stranki v postopku v glavni stvari namreč res izpodbijata zakonitost odločbe, izdane na podlagi člena 84(8) ZMVR, s katero je bolgarska policija ugodila pisni zahtevi za vrnitev zadevnega motornega vozila, ki jo je poslala Norveška. Vendar menim, da več točk iz predložitvene odločbe kaže na to, da se njun očitek bolj nanaša na nezakonitost, ki izhaja iz neizpolnjevanja pogojev za vnos razpisa ukrepa v SIS II, kar bi lahko pomenilo nepravilnost pri izvršitvi razpisa ukrepa v celoti, saj če bi pristojni organi zaprošene države članice imeli možnost uveljavljati tako nezakonitost, ne bi bil mogoč niti zaseg niti vrnitev tega vozila na Norveško. Zato je treba predlog Komisije, da se zastavljeno vprašanje preoblikuje tako, da bi se nanašalo izključno na to, ali je nacionalna določba o brezpogojnosti vrnitve stvari, zaseženih na podlagi razpisa ukrepa v SIS II, v državo, ki je izdala razpis ukrepa, v skladu s Sklepom 2007/533, zavrniti.
22. Zato menim, da je treba postavljeno vprašanje preoblikovati tako, kot da predložitveno sodišče sprašuje Sodišče, ali člen 39 Sklepa 2007/533 nasprotuje nacionalni ureditvi, s katero organom zaprošene države članice ni dovoljeno zavrniti izvršitve razpisa ukrepa za stvar, vnesenega v SIS II, če nekateri indici narekujejo sklep, da ta razpis ukrepa ni zajet z namenom iz člena 38 tega sklepa.
23. K temu se bom vrnil v nadaljevanju.
B. Vprašanje za predhodno odločanje
24. SIS, ki je bil vzpostavljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma (v nadaljevanju: Schengenska konvencija)(6) in nato razvit v sedanji različici kot SIS druge generacije (SIS II), je skupni informacijski sistem, ki varnostnim organom držav članic omogoča sodelovanje z izmenjavo podatkov za izvajanje politik, ki so bistvene za vzpostavitev območja brez nadzora na notranjih mejah v Uniji. Natančneje, SIS tem organom omogoča, da prek postopka avtomatskega iskanja dostopajo do razpisov ukrepov o osebah ali stvareh, ki jih je izdala katera od drugih držav članic. Ti razpisi ukrepov se uporabljajo za nadzor oseb na zunanjih mejah ali nacionalnem ozemlju, za izdajo vizumov in dovoljenj za prebivanje ter za policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.(7) SIS je torej bistveno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na prosto gibanje oseb, in za zagotavljanje visoke ravni varnosti na tem območju.(8)
25. Čeprav gre za enoten sistem, je SIS II urejen z dvema ločenima pravnima aktoma, in sicer z Uredbo 1987/2006(9) in s Sklepom 2007/533, pri čemer je taka dvojnost potrebna, ker je sistem namenjen podpori izvajanju politik, povezanih s prostim gibanjem oseb, ki spadajo v PDEU, in sodelovanju v kazenskih zadevah, ki spada v PEU. Ta akta se na podlagi člena 2 Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda,(10) uporabljata tudi za Islandijo in Norveško.
26. V zvezi s Sklepom 2007/533, ki je predmet razlage, za katero je v tej zadevi zaprosilo nacionalno sodišče, je treba najprej ugotoviti, da člen 2(1) tega sklepa določa, da ta sklep določa pogoje in postopke za obdelavo razpisov ukrepov za osebe ali stvari v SIS II ter izmenjavo dopolnilnih in dodatnih podatkov zaradi policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.
27. Izmenjava „dopolnilnih podatkov“, povezanih z razpisom ukrepa, je nujna za izvajanje nekaterih določb Sklepa 2007/533.(11) V skladu s členom 7(2) tega sklepa mora vsaka država članica vzpostaviti strukturo, imenovano „urad SIRENE“, ki izvaja zadevno izmenjavo v skladu z določbami priročnika, imenovanega „Priročnik SIRENE“, kot je določeno v členu 8(1) navedenega sklepa.
28. Razpisi ukrepov so v Sklepu 2007/533 razvrščeni in urejeni glede na razlog za njihov vnos v SIS II. Vsaka tako opredeljena kategorija razpisa ukrepa je uvrščena v poglavje, ki obvezno vključuje določbo o podatkih, ki omogočajo, da se identificira ali najde oseba ali stvar, na katero se nanaša razpis ukrepa, in določbo o ukrepih pristojnih organov zaprošene države članice za izvršitev razpisa ukrepa.
29. Razpisi ukrepov se, kadar se nanašajo na stvari, delijo na razpise ukrepov zaradi prikrite kontrole ali namenske kontrole, ki so urejeni s členoma 36 in 37 Sklepa 2007/533, in razpise ukrepov zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku, ki so urejeni s členoma 38 in 39 tega sklepa. V zvezi s to drugo kategorijo razpisov ukrepov so podatki, ki omogočajo, da se identificira ali najde zadevna stvar, kategorije lahko prepoznavnih stvari iz člena 38(2) navedenega sklepa.
30. Ni sporno, da je razpis ukrepa iz postopka v glavni stvari v SIS II vnesla Norveška zaradi zasega zadevnega vozila in da to vozilo skupaj s potrdilom o registraciji in registrskimi tablicami spada v kategorijo „motorna vozila z delovno prostornino nad 50 cm3“ (člen 38(2), točka (a), Sklepa 2007/533) oziroma „ukradena, protipravno odvzeta, drugače odtujena ali razveljavljena potrdila o registraciji vozil in registrske tablice“ (člen 38(2), točka (f), tega sklepa).
31. Izvršitev zahtevanega ukrepa na podlagi razpisa ukrepa zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku, kakršen je ta v obravnavani zadevi, je urejena v členu 39 Sklepa 2007/533. Odstavek 1 tega člena določa: „Če iskanje pokaže, da za najdeno stvar obstaja razpis ukrepa, se organ, ki je to ugotovil, poveže z organom, ki je izdal razpis ukrepa, da se dogovorita o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. […]“.
32. Čeprav besedilo te določbe pušča nekaj negotovosti glede natančne določitve zahtevanih ukrepov pristojnih organov zaprošene države članice, je dovolj napotiti na točko 2.2.2 Dodatka 2 k Priročniku SIRENE za ugotovitev, da tako ukrepanje zajema te ukrepe: prvič, zaseg stvari ali sprejetje vseh potrebnih varstvenih ukrepov; drugič, identifikacijo osebe, ki ima stvar v posesti, in tretjič, navezavo stika z uradom SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa (zaradi dogovora o potrebnih ukrepih).
33. V zvezi z izvajanjem zahtevanih ukrepov člen 39(2) Sklepa 2007/533 določa, da si pristojni organi zadevnih držav članic za to izmenjajo dopolnilne podatke. Natančneje, v točki 8.3 Priročnika SIRENE je navedeno, da se prek obrazcev SIRENE izvede strukturirana izmenjava podatkov med uradom SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, in uradom SIRENE zaprošene države članice. Zaprošena država članica z obrazcem G obvesti urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, o zadetku pri avtomatskem iskanju v SIS II za stvar, za katero je zadnjenavedeni urad izdal razpis ukrepa. Če so zahtevani dopolnilni podatki, jih urad SIRENE države članice posreduje na obrazcu P.
34. Tako je očitno, da so pristojni organi zaprošene države članice po tem, ko je v SIS II vnesen razpis ukrepa zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku, načeloma dolžni izvršiti zahtevani ukrep na podlagi tega razpisa ukrepa.
35. Nobena zavrnitev izvršitve zahtevanega ukrepa teh organov zlasti ne more temeljiti na njihovi lastni oceni okoliščin, s katerimi je bil upravičen vnos razpisa ukrepa v SIS II, kot so okoliščine v zvezi z obstojem kazenskega postopka, ki poteka v državi članici, ki je izdala razpis ukrepa. Tak sklep izhaja zlasti iz določb člena 49(1) in (2) Sklepa 2007/533, v skladu s katerimi je samo država članica, ki izda razpis ukrepa, odgovorna za točnost, ažurnost in zakonitost podatkov, vnesenih v SIS II, in sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla.(12) Podobno člen 21 tega sklepa določa, da država članica, ki izda razpis ukrepa, pred izdajo razpisa ukrepa presodi, ali je zadevna zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da upravičuje tak vnos.
36. Kot je Sodišče pojasnilo v zadevi Komisija/Španija,(13) taka ugotovitev ne bi smela biti presenetljiva.
37. V tej zadevi je bilo Sodišče pozvano, naj odloči o kršitvi pravil Schengenske konvencije, ki so trenutno vključena v Uredbo št. 1987/2006 in s katerimi sta urejena vstop na ozemlje in zavrnitev izdaje vizuma državljanu tretje države, za katerega je bil v SIS vnesen razpis ukrepa zavrnitve vstopa. V zvezi s tem je Sodišče najprej ugotovilo, da je s temi pravili določeno, prvič, da je presoja okoliščin, s katerimi je upravičen vnos razpisa ukrepa v SIS, v pristojnosti države članice, ki izda razpis ukrepa (člen 94(1) in člen 105 Schengenske konvencije), in drugič, da so druge pogodbenice, če ni izjemnih okoliščin, dolžne zavrniti vstop in izdajo vizuma tujcu, za katerega je bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa (člena 5 in 15 Schengenske konvencije). Nato je pojasnilo, da je „samodejnost“ take zavrnitve „izraz načela sodelovanja med pogodbenicami“, ki je temeljno načelo schengenskega pravnega reda in nujno potrebno za delovanje SIS.(14)
38. Menim, da je taka samodejnost značilna tudi za Sklep 2007/533, saj so tudi v njem vsebovana pravila, ki določajo pristojnost države članice, ki izda razpis ukrepa, da oceni okoliščine, ki so razlog za razpis ukrepa v SIS II (člen 49(1) in (2) ter člen 21), ter obveznost organov zaprošene države članice, da na podlagi tega razpisa ukrepa izvršijo zahtevani ukrep (člen 39). Zato je neizogibno poudariti, tako kot je Sodišče to storilo v zadevi Komisija/Španija,(15) da obstaja določena samodejnost pri izvršitvi zahtevanega ukrepa na podlagi razpisa ukrepa, potreba po tem pa je utemeljena z dejstvom, da je to izraz načela lojalnega sodelovanja med državami članicami, ki je temelj schengenskega pravnega reda in je nujno potrebno za delovanje integriranega sistema upravljanja za zagotovitev visoke stopnje varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije v povezavi s prostim prehodom prek meja znotraj schengenskega območja.
39. Čeprav je nekatere razpise ukrepov mogoče izpodbijati in zavrniti njihovo izvršitev, to ne velja za razpise ukrepov za stvari zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku.
40. Ugotoviti je treba, da se člen 24 Sklepa 2007/533 – ki zaprošeni državi članici omogoča, da zahteva, da se razpisu ukrepa doda „označitev“, ki pomeni, da ukrep, predlagan v razpisu, na njenem ozemlju ne bo izvršen, če ta država meni, da izvršitev razpisanega ukrepa ni združljiva z njeno nacionalno zakonodajo, njenimi mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi državnimi interesi – ne nanaša na ti kategoriji. Njegova uporaba je glede na njegovo besedilo omejena na razpise ukrepov, izdane v skladu s členom 26 („Razpisi ukrepov glede oseb, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve“), členom 32 („Razpisi ukrepov za pogrešane osebe“) ali členom 36 („Razpisi ukrepov za osebe in stvari zaradi prikrite kontrole ali namenske kontrole“) navedenega sklepa.
41. Člen 48 Sklepa 2007/533 določa primer, v katerem ukrep razpisa ni izvršen, ki pa ni posledica zavrnitve izvršitve organov zaprošene države članice. Ta določba zaprošeni državi članici nalaga obveznost, da takoj obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa, „če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti“. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je navedena hipoteza objektivna nemožnost, kot je potrjeno s pojasnilom iz točke 2.4. Priročnika SIRENE, v skladu s katerim je obveznost obvestitve iz te določbe naložena zaprošeni državi članici, „ki na podlagi razpoložljivih informacij zagotovo ne more izvesti postopka, [predvidenega v primeru zadetka]“,(16) in se nanaša na to, da „zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti“(17) (ter na razloge za tako nemožnost).(18)
42. Zaradi celovitosti je treba pojasniti, da člen 49(3) Sklepa 2007/533 pristojnim organom zaprošene države članice ne omogoča, da bi zavrnili izvršitev dejanj, zahtevanih v razpisu ukrepa, če so izpolnjeni v njem navedeni pogoji. V tej določbi je namreč določeno, da mora zaprošena država članica, če ima dokaze, da nekateri podatki niso točni ali da so bili nezakonito shranjeni, o tem prek izmenjave dopolnilnih podatkov ob prvi priložnosti (vendar ne pozneje kot v desetih dneh po tem, ko se je seznanila s temi dokazi) obvestiti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa, v primeru nesoglasja s to državo pa zadevo predložiti Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP), da skupaj z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi deluje kot posrednik. Drugače povedano, pristojni organi zaprošene države članice morajo zgolj obvestiti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa, da podatki niso točni ali da so nezakonito shranjeni, pri čemer je ta država na koncu še vedno odgovorna za popravek ali izbris podatkov.
43. Pojasniti je treba, da se člen 49(3) in (4) Sklepa 2007/533 nikakor ne nanaša na primer, v katerem pristojni organi zaprošene države zatrjujejo nezakonitost podatkov, ker razpis ukrepa, vnesen v SIS II, ni zajet z nameni, ki se jim sledi s tem sklepom. Ta ugotovitev temelji na dobesednih in sobesedilnih elementih. Z dobesednega vidika moram opozoriti, da se odstavek 3 tega člena 49 nanaša na „netočn[ost]“ in na podatek, ki je „nezakonito shranje[n]“, ne pa „nezakonito vnesen“, kar kaže, da se ta nezakonitost ne nanaša na pogoje, s katerimi je urejen vnos razpisov ukrepov v SIS II. Z vidika sobesedila ugotavljam, prvič, da je člen 49 Sklepa 2007/533 del poglavja XI tega sklepa, z naslovom „Splošna pravila za obdelavo podatkov“,(19) in drugič, da ni razloga za trditev, da je treba izraz „nezakonito shranjen podatek“ v smislu tega člena razlagati drugače kot podoben izraz iz člena 58(5) istega sklepa, v skladu s katerim ima „[v]saka oseba pravico[,] […] da se nezakonito shranjeni podatki v zvezi z njo izbrišejo“. Iz tega po mojem mnenju izhaja, da nezakonitost teh podatkov temelji na kršitvi nacionalnih pravil ali pravil Unije o varstvu osebnih podatkov, kar je dokazano s tem, da je morebitno posredovanje med zaprošeno državo članico in državo članico, ki je izdala razpis ukrepa, zaupano ENVP.
44. Ob upoštevanju vsega navedenega menim, da ni nikakršnega dvoma, da pristojnim organom zaprošene države članice s Sklepom 2007/533 ni omogočeno, da bi izpodbijali zakonitost vnosa razpisa ukrepa zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku in tako zavrnili njegovo izvršitev z utemeljitvijo, da razpis ukrepa ni v skladu z nameni, ki lahko upravičujejo vnos razpisa ukrepa v SIS II. Poleg tega bi bila, če bi se ta sklep razlagal tako, da lahko države članice zavrnejo izvršitev razpisanega ukrepa na podlagi zgoraj navedenega razloga, resno ogrožena učinkovitost SIS II.
45. Iz tega izhaja, da ni mogoče šteti, da bolgarska zakonodaja, ki se je uporabila v okoliščinah postopka v glavni stvari, in sicer člen 84 ZMVR, ni združljiva s Sklepom 2007/533, ker je s to zakonodajo nacionalnim policijskim organom naložena brezpogojna obveznost začasnega zasega najdene stvari, kadar ugotovijo, da je zanjo razpisan ukrep v SIS II.
46. V zvezi z vrnitvijo motornega vozila, ki so ga zasegli bolgarski policijski organi v postopku v glavni stvari, v državo, ki je izdala razpis ukrepa, je treba opozoriti, da to spada na področje uporabe „potrebnih ukrepov“, o katerih vsebini se morata v smislu člena 39 Sklepa 2007/533 po izmenjavi podatkov dogovoriti zaprošena država članica in država članica, ki je izdala razpis ukrepa. Čeprav je izmenjava dopolnilnih podatkov med uradoma SIRENE teh držav članic, da bi se dogovorili o takih ukrepih, eden od sestavnih delov zahtevanega ukrepa na podlagi razpisa ukrepa v zvezi s stvarmi zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku,(20)izvajanje navedenih ukrepov ne spada v okvir izvrševanja tega razpisa ukrepa, kot je določeno v Sklepu 2007/533. Iz tega sledi, da je v skladu s členom 39(3) tega sklepa to izvajanje urejeno izključno z nacionalnim pravom.
47. To pomeni, da je bilo z bolgarsko zakonodajo, kot jo razlagajo nacionalna sodišča, dejansko mogoče predvideti možnost, da pristojni nacionalni organi zadevne stvari ne vrnejo v državo, ki je izdala razpis ukrepa, zato da bi spoštovali lastninsko pravico dobrovernega kupca, kot sta tožeči stranki v postopku v glavni stvari. Vendar to pomeni tudi, da drugačne zakonodajne odločitve, kot je bila v tej zadevi brezpogojna vrnitev v državo, ki je izdala razpis ukrepa, ni mogoče šteti za nezdružljivo s Sklepom 2007/533. Kot je pravilno poudarila Komisija v pisnem stališču, namreč iz take odločitve ne izhaja obveznost vrnitve v državo, ki je izdala razpis ukrepa.
48. Ta razlaga je po mojem mnenju podprta z vsebino pravne ureditve o izbrisu razpisov ukrepov.
49. Člen 45(1) in (3) Sklepa 2007/533 določa, da se razpisi ukrepov za stvari, vneseni v SIS II, hranijo toliko časa, kolikor je potrebno za izpolnitev namena, zaradi katerega so bili vneseni, in največ deset let, če gre za razpise ukrepov zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku. Za zadnjenavedeno kategorijo razpisov ukrepov je v točki 8.4. Priročnika SIRENE pojasnjeno, da se razpisi ukrepov izbrišejo – poleg primerov, v katerih razpisu ukrepa poteče veljavnost [točka (b)], ali ko pristojni organ države članice, ki je izdala razpis ukrepa, izda odločbo o izbrisu [točka (c)] – tudi, ko je „predmet […] zasežen ali se po potrebni izmenjavi dopolnilnih podatkov med uradi SIRENE izvede enakovreden ukrep ali za predmet velja drug sodni ali upravni postopek“(21) in so kot primeri navedeni sodni postopek o dobrovernem nakupu, spornem lastništvu ali pravosodno sodelovanje na področju dokazov. Drugače povedano, če je stvar v zaprošeni državi članici predmet sodnega postopka, ki se je začel zaradi izpodbijanja njenega lastništva, kot je v obravnavani zadevi, je treba razpis ukrepa izbrisati.
50. Razlago iz Priročnika SIRENE je treba dopolniti z napotitvijo na Katalog priporočil in najboljših praks za pravilno uporabo schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) in izmenjavo dopolnilnih podatkov,(22) v katerem je navedeno, da „v zvezi z izbrisom razpisov ukrepov navaja primere v podporo Priročniku SIRENE, katerega besedilo je bolj jedrnato“.(23) V primeru izbrisa razpisa ukrepov za stvari je v katalogu pojasnjeno, da „SIS omogoča, da se najdejo osebe in stvari. V postopkih, ki jih naknadno vodijo nacionalni pravosodni organi, nima nobene vloge. Zato je namen razpisov ukrepov za stvari zaseg opredeljene stvari (ali v nekaterih okoliščinah njeno iskanje), tako da lahko organi izvedejo druge postopke, ki niso povezani s SIS“,(24) in nato dodano, da „če je zadeva nekoliko bolj zapletena, kot na primer sporno lastništvo ali pridobitev v dobri veri, jo je treba obravnavati, kot da ne spada na področje uporabe SIS“.(25)
51. Drugače povedano, člena 38 in 39 Sklepa 2007/533 se nanašata na razpise ukrepov za stvari zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku. Iz tega sledi, da po zasegu zadevne stvari (ali katerem koli enakovrednem ukrepu) zadeva postane zadeva civilnega prava v zvezi z lastništvom in se razpis ukrepa lahko izbriše, saj je že dosegel svoj namen. Sklep 2007/533 se tako v celoti podreja nacionalni zakonodaji.
52. To pomeni, da če nacionalno pravo, kot ga razlaga upoštevna sodna praksa, tako kot v obravnavani zadevi določa, da je treba zaseženo stvar izročiti državi članici, ki je izdala razpis ukrepa, ne da bi pristojni organi zaprošene države članice imeli možnost izpodbijati skladnost vnosa razpisa ukrepa z namenom, ki se mu sledi s Sklepom 2007/533, na podlagi tega sklepa te zakonodajne odločitve nikakor ni mogoče grajati.
53. Zato menim, da je samodejna narava zadevne zakonske določbe, in sicer člena 84 ZMVR, v skladu s katerim bolgarski policijski organ, ko najde motorno vozilo, za katero je bil v SIS II vnesen razpis ukrepa, vozilo zaseže in ga vrne, če to zahteva država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v celoti v skladu s členom 39 Sklepa 2007/533.
IV. Predlog
54. Glede na navedeno predlagam, da Sodišče na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Administrativen sad Silistra (upravno sodišče v Silistri, Bolgarija), odgovori:
Člen 39 Sklepa 2007/533 z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ne nasprotuje nacionalni ureditvi, s katero organom zaprošene države članice ni dovoljeno zavrniti izvršitve razpisa ukrepa za stvar, vnesenega v SIS II, če nekateri indici narekujejo sklep, da ta razpis ukrepa ni zajet z namenom iz člena 38(1) tega sklepa.
Vrnitev stvari v državo, ki je izdala razpis ukrepa, je del potrebnih ukrepov, o katerih se morajo države članice dogovoriti po izmenjavi dodatnih podatkov in katerih izvajanje ne spada na področje uporabe Sklepa 2007/533.
1 Jezik izvirnika: francoščina.
2 UL 2007, L 205, str. 63.
3 Druge posebne določbe Sklepa 2007/533, in sicer člen 41(2) in člen 45(2), je Sodišče razlagalo v sklepu z dne 7. junija 2018, Gaki/Europol (C‑671/17 P, neobjavljen, EU:C:2018:416, točke od 24 do 30).
4 DV št. 53 z dne 27. junija 2014, zakon, kakor je bil nazadnje spremenjen in dopolnjen (DV št. 58 z dne 23. julija 2019).
5 V zvezi s tem predložitveno sodišče ugotavlja, da je bilo ravnanje posojilojemalca EF, in sicer neizpolnitev pogodbe o bančnem posojilu, med drugim opredeljeno kot „velika goljufija“ in „zloraba zaupanja“, kar sta kvalifikaciji kaznivih dejanj, ki ju bolgarsko pravo glede navedenega pravnega razmerja ne bi moglo potrditi.
6 Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 2, str. 9), členi 92 do 119.
7 Glej predlog sklepa Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (COM/2005/0230 final – CNS 2005/0103), str. 2 in 4.
8 V zvezi s tem glej uvodno izjavo 5 Sklepa 2007/533.
9 Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL 2006, L 381, str. 4).
10 UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 32, str. 4.
11 Člen 3(1)(b) Sklepa 2007/533 pojem „dopolnilni podatki“ opredeljuje kot „podatke, ki niso shranjeni v SIS II, so pa povezani z razpisi ukrepov v SIS II, ki se izmenjajo v naslednjih primerih: (i) da se države članice lahko medsebojno posvetujejo ali obvestijo ob vnosu razpisa ukrepa; (ii) ob zadetku, da se lahko sprejme ustrezen ukrep; (iii) če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti; (iv) ko gre za kakovost podatkov v SIS II; (v) ko gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov; (vi) ko gre za uveljavljanje pravice do dostopa“.
12 Glej v tem smislu sklep z dne 7. junija 2018, Gaki/Europol (C‑671/17 P, neobjavljen, EU:C:2018:416, točka 29), v katerem je Sodišče potrdilo ugotovitev Splošnega sodišča, da Europol ni pristojen za obravnavanje trditev o pomanjkljivi vsebini podatkov, vnesenih v SIS II, potem ko je med drugim v bistvu ugotovilo, da je presoja utemeljenosti teh podatkov v skladu s členom 49(2) Sklepa 2007/533 v izključni pristojnosti države članice, ki izda razpis ukrepa.
13 Sodba z dne 31. januarja 2006, Komisija/Španija (C‑503/03, EU:C:2006:74).
14 Sodba z dne 31. januarja 2006, Komisija/Španija (C‑503/03, EU:C:2006:74, točki 36 in 37).
15 Sodba z dne 31. januarja 2006 (C‑503/03, EU:C:2006:74).
16 Moj poudarek.
17 Moj poudarek.
18 V točki 2.4 Priročnika SIRENE je tudi navedeno, da se zadevni državi članici, ko zaprošena država članica izpolni svojo obveznost obvestitve iz člena 48 Sklepa 2007/533, po možnosti dogovorita o načinu ravnanja, skladnem z njunimi nacionalnimi predpisi in pravnima aktoma o SIS II.
19 Moj poudarek.
20 V zvezi s tem glej Koordinacijsko skupino za nadzor SIS II, skupno stališče št. 1/2016 o izbrisu razpisov ukrepov za ukradena vozila zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskem postopku ter o razlagi člena 38 Sklepa Sveta 2007/533/PNZ, točki 17 in 18, v katerih je v bistvu poudarjeno, da namen razpisa ukrepa ni dosežen in da ga zato ni mogoče izbrisati, če po izmenjavi podatkov iz člena 39 Sklepa 2007/533 niso bili sprejeti potrebni ukrepi.
21 Moj poudarek.
22 Priloga k Priporočilu Komisije z dne 16. decembra 2015 o katalogu priporočil in dobrih praks za pravilno uporabo druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ter izmenjavo dopolnilnih podatkov med pristojnimi organi držav članic, ki izvajajo in uporabljajo SIS II (C(2015) 9169 final).
23 Na splošno lahko ta katalog v skladu s stranjo 2 Priporočila Komisije, katerega priloga je, „državam članicam zagotavlja pravno nezavezujoče smernice o različnih vidikih uporabe SIS in izmenjave dopolnilnih podatkov“.
24 Moj poudarek.
25 Moj poudarek.