Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nepoštenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.

1.Države članice določijo, da nepošteni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nepoštenih pogojev.2.Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da potrošnik ni prikrajšan za varstvo, ki ga zagotavlja ta direktiva, zaradi tega, ker je za pravo, ki se uporablja za pogodbo, izbral pravo države nečlanice, če je pogodba tesno povezana z ozemljem držav članic.

Države članice zagotovijo, da v interesu potrošnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki.

Države članice lahko na področju, ki ga ureja ta direktiva, sprejmejo ali ohranijo najstrožje določbe, ki so združljive s Pogodbo, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varstva potrošnikov.

(9)Polna uskladitev [harmonizacija] je potrebna zato, da se vsem potrošnikom v Skupnosti zagotovi visoka in primerljiva raven varovanja njihovih interesov in se vzpostavi pravi notranji trg. Državam članicam se torej ne bi smelo dovoliti, da obdržijo ali uvedejo druge nacionalne določbe kot tiste, določene s to direktivo. Vendar naj bi se ta omejitev uporabljala samo za določbe, usklajene v tej direktivi. V primerih, ko ne obstajajo takšne usklajene določbe, bi se morale države članice same odločiti, ali bodo obdržale ali sprejele nacionalno zakonodajo. Prav tako lahko države članice na primer obdržijo ali sprejmejo nacionalne določbe o skupni in solidarni odgovornosti prodajalca ali izvajalca storitev in dajalca kreditov. Dodaten primer te možnosti, ki jo imajo države članice, bi bila lahko ohranitev ali sprejem nacionalnih določb o razveljavitvi pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev, če potrošnik uveljavlja svojo pravico do odstopa od kreditne pogodbe. V tem smislu bi bilo treba državam članicam za odprte kreditne pogodbe omogočiti, da določijo minimalni časovni razmak, ki mora preteči med trenutkom, ko dajalec kredita zahteva povračilo, in dnem, ko mora biti kredit odplačan.(10)Opredelitve iz te direktive določajo obseg uskladitve [harmonizacije]. Obveznost držav članic za izvajanje določb te direktive bi se torej morala omejiti na področje njene uporabe, kakor je določeno v teh opredelitvah. Ta direktiva pa ne bi smela posegati v uporabo določb te direktive s strani držav članic v skladu z zakonodajo Skupnosti za področja, ki jih ne ureja. […]

1.Če dajalec kredita svoje pravice po kreditni pogodbi [ali samo kreditno pogodbo] prenese na tretjo osebo, je potrošnik zoper prejemnika upravičen uveljavljati ugovore, ki jih ima na voljo zoper prvotnega dajalca kredita, vključno s poravnavo, če je dovoljena v zadevnih državah članicah.2.Potrošnik se obvesti o prenosu iz odstavka 1, razen če prvotni dajalec kredita v dogovoru s prejemnikom kredit v razmerju do potrošnika še vedno servisira.

Če ta direktiva vsebuje usklajene [harmonizirane] določbe, države članice ne smejo ohraniti ali uvesti v svoje nacionalno pravo drugih določb, razen tistih, določenih v tej direktivi.

(1)

Vlagatelj lahko predlaga izdajo plačilnega naloga:

1. zaradi denarnih terjatev ali terjatev, ki se glasijo na nadomestne stvari, če je za zahtevek pristojno okrožno sodišče (Rayonen sad);

[…]

(1)Predlog se vloži pri okrožnem sodišču (Rayonen sad), na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče ali sedež; sodišče v treh dneh po uradni dolžnosti preveri, ali je krajevno pristojno. […](2)

Sodišče preveri predlog na pripravljalni seji in v roku iz odstavka 1 izda plačilni nalog, razen v naslednjih primerih:

1.če predlog ne izpolnjuje pogojev iz člena 410 in vlagatelj predloga ne odpravi napak v treh dneh od obvestila;2.če predlog krši zakon ali je v nasprotju z dobrimi običaji;3.če dolžnik nima stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Republike Bolgarije;4.če dolžnik nima običajnega prebivališča na ozemlju Republike Bolgarije ali ne opravlja dejavnosti na ozemlju Republike Bolgarije.

1.Dolžnik lahko zoper plačilni nalog ali njegov del vloži pisni ugovor. Obrazložitev ugovora razen v primerih iz člena 414a ni potrebna.2.Ugovor se vloži v roku dveh tednov od vročitve naloga. Roka ni mogoče podaljšati.

1.Če je predlogu priložen dokument iz člena 417, na katerem temelji terjatev, lahko upnik predlaga sodišču, naj odredi takojšnjo izvršbo in izda izvršilni naslov.2.Izvršilni naslov se izda po tem, ko sodišče preveri formalno pravilnost dokumenta in ugotovi izvršljivo terjatev zoper dolžnika. […]

1.Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za takojšnjo izvršbo, se lahko vloži individualna tožba. Ta tožba mora biti vložena v dveh tednih od vročitve naloga za izvršbo.2.Individualna tožba zoper sklep o takojšnji izvršbi mora biti vložena hkrati z ugovorom zoper izdani nalog za izvršbo. Ta tožba lahko temelji le na preudarkih, povezanih z akti iz člena 417.3.Vložitev tožbe zoper sklep o takojšnji izvršbi ne odloži izvršbe.

1.Ugovor, vložen zoper nalog, ne odloži prisilne izvršbe v primerih iz člena 417, točke od 1 do 9, razen če dolžnik upniku ne da ustreznega jamstva v skladu s pogoji iz členov 180 in 181 zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah [zakon za zadalzheniyata i dogovorite].2.Kadar se v roku, določenem za vložitev ugovora, vloži predlog za odlog izvršbe, podprt s pisnimi dokazi, lahko sodišče, ki je odredilo takojšnjo izvršbo, odloži to izvršbo, tudi če dolžnik ne da jamstva v smislu odstavka 1.3.Odločitev o predlogu za odlog izvršbe se lahko izpodbija z individualno tožbo.

Kadar terjatev nastane s potrošniško pogodbo, se pogodba priloži predlogu, če je v pisni obliki, z vsemi dodatki in prilogami ter splošnimi pogoji, ki se uporabljajo, če obstajajo.

Sodišče preveri predlog na pripravljalni seji in v roku iz odstavka 1 izda plačilni nalog, razen v naslednjih primerih:

[…]

1.V točki 2 se izraz občine in banke nadomesti z izrazom in občine, ali na izpisku iz bančnih evidenc, ki mu je priložen dokument, iz katerega je razvidna terjatev banke, in vseh njegovih prilogah, vključno s splošnimi pogoji, ki se uporabljajo.2.V točki 10 se doda naslednji drugi stavek: Kadar ordrski vrednostni papir pomeni jamstvo za terjatev, ki izhaja iz potrošniške pogodbe, je treba predlogu priložiti pogodbo, če je v pisni obliki, z vsemi prilogami, vključno s splošnimi pogoji, ki se uporabljajo.

(1)Ugovor, vložen zoper nalog, ne odloži prisilne izvršbe v primerih iz člena 417, točke od 1 do 9, razen če dolžnik upniku da ustrezno jamstvo v skladu s pogoji iz členov 180 in 181 zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah [zakon za zadalzheniyata i dogovorite]. Če je dolžnik potrošnik, jamstvo ne presega tretjine terjatve.(2)

Sodišče, ki je odredilo takojšnjo izvršbo, lahko to izvršbo začasno odloži, tudi če dolžnik ne da jamstva v smislu odstavka 1, če je bil predlog za odlog izvršbe vložen in podprt s pisnimi dokazili, iz katerih je razvidno, da:

1. terjatev ni dolgovana;

2. terjatev temelji na nepoštenem pogoju v potrošniški pogodbi;

3. je bil znesek terjatve, dolgovane na podlagi potrošniške pogodbe, napačno izračunan.

Potrošniška kreditna pogodba se sklene pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v jasnem in razumljivem jeziku, pri čemer morajo biti vsi elementi pogodbe v enotni pisavi, obliki in velikosti in velikost črk ne sme biti manjša od 12, ter v dveh izvodih, to je enem za vsako pogodbeno stranko.

1.Upnik terjatve, ki izhaja iz potrošniške kreditne pogodbe, ne sme odstopiti tretji osebi, razen če je taka možnost določena v pogodbi.2.Kadar upnik terjatev, ki izhaja iz potrošniške kreditne pogodbe, odstopi tretji osebi, ima potrošnik pravico proti tej tretji osebi vložiti vse ugovore, ki jih je lahko vložil proti prvotnemu upniku, vključno z ugovorom pobota.

1.Če potrošnik zamuja s plačilom, ima upnik pravico do obresti le za znesek, ki je ostal neplačan; te obresti se izračunajo za trajanje zamude.2.Kadar potrošnik zamuja pri plačilih na podlagi kredita, zamudne obresti ne morejo biti višje od zakonskih obresti.3.Upnik ne more zavrniti prejema delnega plačila potrošniškega kredita.