|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2026/1857 |
28.7.2026 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/1857
z dne 27. julija 2026
o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz benzil alkohola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,
po posvetovanju z državami članicami,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1. Začetek
|
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 19. decembra 2025 v skladu s členom 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom benzil alkohola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). |
|
(2) |
Preiskava se je začela po pritožbi, ki so jo 10. novembra 2025 vložile družbe Lanxess Deutschland GmbH, Lanxess Chemical B.V. in Vynova Advanced Organics Maastricht B.V. (v nadaljnjem besedilu: pritožniki) v imenu industrije Unije v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. |
|
(3) |
Začetek preiskave je bil utemeljen z dokazi o dampingu in posledični znatni škodi, predloženimi v pritožbi, kot je podrobno navedeno v obvestilu o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
1.2. Registracija
|
(4) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/362 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka. |
1.3. Zainteresirane strani
|
(5) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, organe Ljudske republike Kitajske in druge znane deležnike, vključno z uvozniki, dobavitelji in uporabniki, ter jih povabila k sodelovanju. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.4. Vzorčenje
|
(6) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(7) |
Komisija je v obvestilu o začetku obvestila zainteresirane strani, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je bil izbran na podlagi reprezentativnosti v smislu obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji med 1. oktobrom 2024 in 30. septembrom 2025. Ta vzorec je zajemal dva proizvajalca Unije, ki sta predstavljala več kot 95 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in več kot 95 % prodaje v Uniji. Vzorec je bil reprezentativen za industrijo Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Prejela ni nobenih pripomb. |
Vzorčenje nepovezanih uvoznikov
|
(8) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. |
|
(9) |
Noben od nepovezanih uvoznikov do določenega roka ni predložil ustrezno izpolnjenega obrazca za vzorčenje. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje ni potrebno. Kljub temu je Komisija nepovezanega uvoznika Fenchem Biochemie GmbH, ki je predložil nepopoln obrazec za vzorčenje, pozvala, naj izpolni vprašalnik, namenjen nepovezanim uvoznikom izdelka v preiskavi. |
Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov
|
(10) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, je vse proizvajalce izvoznike v Ljudski republiki Kitajski pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. |
|
(11) |
Pet proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki predstavlja približno 90 % vsega izvoza v Unijo iz zadevne države, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. V zvezi z izbranim vzorcem ni bila prejeta nobena pripomba. |
1.5. Individualna preiskava
|
(12) |
En proizvajalec izvoznik iz Kitajske je na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe zahteval individualno preiskavo. Komisija v tej fazi preiskave in glede na preveliko dodatno delovno obremenitev, ki bi jo pomenila obravnava zahtevkov za individualno preiskavo in ki bi lahko ogrozila pravočasno dokončanje začasne faze preiskave, ni sprejela nobene odločitve o zahtevku za individualno preiskavo. O tem, ali bo odobrila individualno preiskavo, bo Komisija odločila v sklepni fazi preiskave. |
1.6. Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
|
(13) |
Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v Ljudski republiki Kitajski (LRK) v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. |
|
(14) |
Poleg tega je pritožnik v pritožbi predložil zadostne dokaze o tem, da v zvezi z zadevnim izdelkom obstaja izkrivljanje na trgu surovin v Ljudski republiki Kitajski. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Ljudsko republiko Kitajsko uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem. |
|
(15) |
Komisija je dva vzorčena proizvajalca Unije, nepovezanega uvoznika, ki se je javil, in dva vzorčena proizvajalca izvoznika v zadevni državi pozvala, naj izpolnijo vprašalnike, ki so bili na spletu (4) na voljo na dan začetka preiskave. Komisija je pripravila dodatni vprašalnik, da bi zbrala podatke o makrokazalnikih. |
|
(16) |
Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od dveh vzorčenih proizvajalcev Unije, enega nepovezanega uvoznika v Uniji, dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in pravnega zastopnika industrije Unije. |
|
(17) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb ali na lokaciji računovodskih evidenc:
|
|
(18) |
Izpolnjen vprašalnik o makrokazalnikih, predložen v imenu industrije Unije, je bil preverjen v prostorih njenega pravnega zastopnika v Bruslju (Belgija). |
1.7. Obdobje preiskave in obravnavano obdobje
|
(19) |
Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2024 do 30. septembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
2. IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1. Izdelek v preiskavi
|
(20) |
Izdelek v preiskavi je benzil alkohol (znan tudi kot fenilmetanol, benzenmetanol, fenilkarbinol in hidroksitoluen), aromatski alkohol, ki se običajno uvršča pod številko Službe za izvlečke o kemikalijah (CAS) 100-51-6 in številko za namene carinjenja in statistike (CUS) 0011660-9 ter se trenutno uvršča pod oznako KN 2906 21 00 (v nadaljnjem besedilu: „izdelek v preiskavi“). |
|
(21) |
Benzil alkohol se lahko proizvaja z dvema glavnima postopkoma: iz toluena s kloriranjem (glavni postopek) ali z oksidacijo toluena z zrakom. |
|
(22) |
Benzil alkohol ima širok nabor uporab. Uporablja se kot topilo in razredčilo za epoksi smole in premaze za osnovno industrijsko uporabo v gradbeništvu. Benzil alkohol je kot topilo za čiščenje in razmaščevanje prisoten tudi v milih, detergentih, šamponih in različnih čistilnih sredstvih. Med drugim se uporablja tudi kot konzervans (zlasti v kozmetiki, izdelkih za osebno nego, prehrani živali in agrokemičnih izdelkih), kot pomožna snov v zdravilih, kot nosilec pri proizvodnji arom, kot dodatek bencinu za izboljšanje zmogljivosti motorja in zmanjšanje emisij, kot pomožno sredstvo pri barvanju tekstila ter kot predhodna snov v kemični sintezi (zlasti pri proizvodnji benzil estrov in etrov). |
2.2. Zadevni izdelek
|
(23) |
Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. |
2.3. Podobni izdelek
|
(24) |
Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:
|
|
(25) |
Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
3. DAMPING
3.1. Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe
|
(26) |
Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(27) |
Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku od vseh kitajskih proizvajalcev izvoznikov zahtevala, naj predložijo podrobne informacije o vložkih, uporabljenih v njihovi proizvodnji. Ustrezne informacije je predložilo pet proizvajalcev izvoznikov. |
|
(28) |
Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. |
|
(29) |
Kitajska vlada ni odgovorila na vprašalnik. Kitajska vlada v roku prav tako ni predložila nobenega stališča glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato 16. februarja 2026 kitajsko vlado obvestila, da namerava pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabiti razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajska vlada po tem obvestilu ni predložila pripomb na to obvestilo. Zato se potrdi uporaba člena 18 za ugotavljanje obstoja znatnih izkrivljanj v LRK v skladu s členom 2(6a). |
|
(30) |
Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. V skladu z informacijami, ki jih ima v tej fazi na voljo Komisija, sta možni primerni reprezentativni tretji državi med drugim Mehika in Turčija. |
|
(31) |
Komisija je 9. februarja 2026 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Komisija je tudi sporočila, da se izdelek v preiskavi ne proizvaja v nobeni državi s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska. Komisija je nadaljnje raziskave oprla na države, v katerih se proizvajajo organski kemični proizvodi (razvrščeni pod oznako NACE 2014). Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države, in sicer Turčijo, Mehiko, Indonezijo, Malezijo ali Brazilijo, kot primerne reprezentativne države in vse strani pozvala, naj predložijo pripombe in predlagajo alternativne države, ki izpolnjujejo osnovna merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea. |
|
(32) |
Komisija je 27. aprila 2026 z drugim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo. Komisija je predlagala, da se prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določijo na podlagi enajstih proizvajalcev v Turčiji, dejavnih v sektorju proizvodnje organskih kemikalij, ki se uvrščajo pod oznako NACE 2014 (5). |
|
(33) |
V drugem obvestilu so bile obravnavane tudi pripombe, ki so jih zainteresirane strani predložile o teh elementih in ustreznih virih. Pripombe, ki so jih predložile strani, so obravnavane tudi v naslednjih oddelkih. |
3.2. Normalna vrednost
|
(34) |
V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“. |
|
(35) |
Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški). |
|
(36) |
Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna. |
3.2.1. Obstoj znatnih izkrivljanj
|
(37) |
Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:
|
|
(38) |
Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. |
|
(39) |
Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil. |
|
(40) |
Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“. |
|
(41) |
Komisija je na podlagi te določbe pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (6) in vsebuje dokaze o znatnem poseganju države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot je kemijski sektor, ...). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v dokumentaciji preiskave ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo v zvezi s Kitajsko je bilo v dokumentacijo preiskave vključeno ob njenem začetku. Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo. |
|
(42) |
Pritožnik se je oprl na dokaze iz poročila, da v kitajski industriji benzil alkohola obstajajo izkrivljanja. Ta izkrivljanja izhajajo iz organizacije Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), ki temelji na konceptu socialnega tržnega gospodarstva, ki se razvija pod vodstvom kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP) in zajema vse bistvene vidike države. Po navedbah iz pritožbe izvaja KKP na gospodarski ravni posebno strog nadzor, kar se kaže v velikem pomenu podjetij v državni lasti v gospodarstvu in močnem vplivu KKP na zasebni sektor. Pritožnik je opozoril na tri glavne kanale poseganja kitajske vlade v kitajsko gospodarstvo, in sicer: upravni, finančni in regulativni nadzor države (7). |
|
(43) |
Pritožnik se je skliceval tudi na ugotovitve Komisije v več nedavnih preiskavah v zvezi s kemijskim sektorjem na Kitajskem, v katerih je bil potrjen obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z nekaterimi alkil fosfatnimi estri (8). |
|
(44) |
Poleg tega je bilo v pritožbi opozorjeno na naslednje elemente, ki povzročajo znatna izkrivljanja. |
|
(45) |
Prvič, sektor benzil alkohola v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov. |
|
(46) |
Pritožnik trdi, da kitajska vlada močno vpliva na podjetja v državni lasti in zasebna podjetja, zlasti v spodbujanih industrijah, kot je kemijski sektor, ki zajema benzil alkohol. Kitajska vlada in KKP nadzorujeta podjetja v državni lasti ter oblikujeta njihovo podjetniško strukturo in konkurenčno okolje, da bi dosegli strateške gospodarske cilje, zlasti z imenovanjem in nadzorom ključnih vodstvenih delavcev prek organizacijskega oddelka KKP ter z zagotavljanjem prednostnega dostopa podjetjem v državni lasti do pomembnih vložkov (9). |
|
(47) |
Še več, kitajska vlada je na nacionalni in lokalni ravni ustanovila komisijo za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: komisija SASAC), ki naj bi zastopala interese države kot delničarja v podjetjih v državni lasti. Poleg tega je kitajska vlada sprejela zakon o državnem premoženju podjetij in druge ukrepe, ki določajo državni nadzor in lastništvo nad strateškimi industrijami. V pritožbi je navedeno tudi, da „socialni kreditni sistem“ krepi vpliv partije na podjetja na Kitajskem in bi lahko tuja podjetja prisilil, da bodo delovala v skladu z ustreznimi kitajskimi industrijskimi politikami. Pritožnik prav tako trdi, da kitajska vlada s 14. petletnim načrtom želi ohraniti socialistične politike in okrepiti gospodarsko rast. Kar zadeva podjetja v državni lasti, je cilj 14. petletnega načrta vzpostaviti močnejšo povezavo med kitajsko vlado in podjetji v državni lasti (10). |
|
(48) |
Po navedbah iz pritožbe zlasti v industriji derivatov toluena še vedno obstaja visoka stopnja lastništva kitajske vlade. Podjetja v državni lasti imajo osrednjo vlogo pri omogočanju poseganja kitajske vlade v kemijski sektor LRK. Ta podjetja v državni lasti ohranjajo prevladujoč položaj v dobavni verigi vhodnih surovin, pri čemer imajo koristi od privilegiranega dostopa do virov, ki jih dodeljuje država, vključno s financiranjem, subvencijami, pravicami do uporabe zemljišč in drugimi oblikami državne podpore. Poleg tega njihova tesna usklajenost z državno politiko in znaten vpliv na postopke odločanja vlade dodatno utrjujeta njihov strateški položaj v industriji (11). |
|
(49) |
V pritožbi so navedeni vsaj trije največji svetovni proizvajalci toluena, ki so vsi kitajska podjetja v državni lasti: China Petrochemical Corporation (skupina SINOPEC), China National Petroleum Corporation (CNPC) in skupina Sinochem Group. Kitajska vlada tem podjetjem redno dodeljuje finančna sredstva, kar izkrivlja trg toluena in benzil alkohola (12). |
|
(50) |
Tudi podjetja v zasebni lasti ostajajo pod strogim nadzorom kitajske vlade. Pritožnik se sklicuje na primer podjetij v zasebni lasti, ki proizvajajo benzil alkohol ter so jim bile dodeljene preferenčne davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, državna nepovratna sredstva ali subvencije. Vpletenost kitajske vlade v trg benzil alkohola vključuje tudi sodelovanje članov KKP v strukturah korporativnega upravljanja (13). |
|
(51) |
Na podlagi navedenega pritožnik sklepa, da kitajski trg benzil alkohola v znatni meri oskrbujejo podjetja, ki so v lasti kitajske vlade, deležna njene finančne podpore ali pod njenim političnim nadzorom oziroma delujejo po navodilih države. |
|
(52) |
Drugič, prisotnost države v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih, ki proizvajajo benzil alkohol, organom poleg tega omogoča, da posegajo v cene in/ali stroške. |
|
(53) |
Po navedbah pritožnika kitajska vlada ohranja svoj vpliv v podjetjih v državni lasti z imenovanjem in razrešitvijo ključnega vodstvenega osebja v teh podjetjih, kar je glavna odgovornost komisije SASAC. To dosega tudi z močnim vplivom na proizvodnjo kritičnih surovin za proizvodnjo benzil alkohola, zlasti toluena (14). |
|
(54) |
Ena glavnih strategij kitajske vlade za ohranjanje nadzora nad podjetji v državni lasti je imenovanje vodstvenega kadra, ki so pogosto člani KPK. Kitajski zakon o podjetjih v državni lasti jasno določa, da imajo komisija SASAC in lokalne komisije SASAC pooblastilo za imenovanje vodstva podjetij v državni lasti. Poleg tega predpisi o komisiji SASAC potrjujejo, da je ena njenih nalog „imenovati ali razrešiti odgovorne osebe“ podjetij v državni lasti. Pritožnik se pri utemeljevanju, da je to „znak znatnega vpliva države glede na obseg podjetij v državni lasti in prevladujočo vlogo gospodarstva v državni lasti na Kitajskem“, opira na ugotovitve Komisije iz poročila. Ta močan vpliv dodatno krepi dejstvo, da je KKP neposredno vključena v imenovanje vodij podjetij v državni lasti ter da ima pravico določati ustrezne postopke in priporočati posebne kandidate za te položaje (15). |
|
(55) |
Poleg tega imajo podjetja v državni lasti na Kitajskem koristi od prednostnega dostopa do številnih vložkov, kot so zemljišča in energija, pa tudi do finančnih sistemov. Močno poseganje države znotraj družb tako povzroča izkrivljeno razporejanje virov, kar se nato odraža v izkrivljenih stroških in izkrivljenih cenah za proizvedene izdelke. Poleg tega kitajska vlada vpliva na stroške in cene kemičnih proizvodov, kot je benzil alkohol, in sicer s svojo prisotnostjo v sektorjih surovin in vložkov višje v verigi, ki so potrebni za njegovo proizvodnjo, in poseganjem v te sektorje. Močna proizvodnja toluena v LRK je na primer predvsem posledica hitrih naložb in širitve v tem sektorju ter razpoložljivosti financiranja in surovin. Presežne zmogljivosti pri proizvodnji toluena so povzročile večje naložbe v industrije nižje v verigi, zlasti v industrijo benzil alkohola. Poleg tega kitajska vlada vpliva na cene in stroške energije; Čeprav je kitajska vlada sprejela nekatere ukrepe za vzpostavitev konkurence na trgu in omogočanje oblikovanja cen na podlagi tržnih sil, so cene energije še vedno pod strogim nadzorom. Ta okoliščina kitajski vladi nedvomno omogoča, da znatno zniža stroške energije v korist proizvajalcev kemikalij, zlasti toluena in benzil alkohola (16). |
|
(56) |
Tretjič, vlada LRK zlasti posega v energetski sektor in trg električne energije s subvencioniranjem premoga kot glavnega vira energije za proizvodnjo pare. Poleg tega trg električne energije v znatni meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo pod nadzorom kitajskih organov. |
|
(57) |
Po navedbah iz pritožbe kitajska vlada z neposrednimi subvencijami, preferenčnim financiranjem in nadzorom cen zagotavlja, da premog ostaja umetno poceni, kar koristi panogam, ki so od njega odvisne kot od primarnega vira energije. Čeprav se premog uporablja predvsem za proizvodnjo električne energije, je bistven tudi za proizvodnjo industrijske pare, ki je ključni vložek v kemični proizvodnji in drugih energetsko intenzivnih procesih. Vpliv kitajske vlade se dodatno kaže v nadzoru cen. Komisija za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) je na primer določila „razumen razpon“ za srednje- in dolgoročne transakcijske cene premoga med 570 CNY in 770 CNY na tono. Poleg tega velika državna rudarska podjetja, kot sta podjetji China Shenhua Energy Co. in China Coal Energy Co., premog pogosto prodajajo po cenah z določeno zgornjo mejo, s čimer zagotavljajo stabilne, vendar umetno nizke stroške za industrije nižje v verigi (17). |
|
(58) |
Poleg tega pritožba vsebuje trditev, da kitajski premogovni sektor, ki prejema subvencije, poleg proizvodnje pare domačim industrijam zagotavlja tudi nepošteno prednost zaradi svojega vpliva na oskrbo z električno energijo in njeno oblikovanje cen. Termoelektrarne na premog so leta 2022 predstavljale 60 % proizvodnje električne energije na Kitajskem. Vloga kitajske vlade na trgu električne energije presega subvencije za gorivo ter zajema neposredno lastništvo in nadzor nad cenami, s čimer se ustvarja sistem, v katerem se stroški električne energije umetno ohranjajo na nizki ravni. V sektorju električne energije prevladujejo podjetja v državni lasti. Obsežen državni nadzor nad cenami električne energije in njeno distribucijo povzroča znatna izkrivljanja trga. Model LRK industrijskim uporabnikom zagotavlja umetno nizke stroške električne energije. To poseganje koristi energetsko intenzivnim sektorjem, zlasti kemijski industriji, v kateri električna energija pomeni pomemben del stroškov proizvodnje (18). |
|
(59) |
Četrtič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga: |
|
(60) |
Razvoj kitajskega gospodarstva je določen z izpopolnjenim sistemom načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralni in lokalni organi, ki si morajo prizadevati za njihovo uresničevanje. Ti načrti, ki zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, določajo posebne obvezne cilje, izvajanje katerih spremljajo organi na vsaki ravni upravljanja. Mehanizem načrtovanja usmerja dodeljevanje sredstev sektorjem, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali politično pomembne, in ne v skladu s tržnimi silami (19). |
|
(61) |
Kitajska vlada v različnih dokumentih politike dosledno namenja posebno pozornost kemijski industriji in svoje ukrepe očitno oblikuje tako, da koristijo domačim proizvajalcem kemikalij. Na primer, osrednji 14. petletni načrt na primer določa strateške vizije kitajske vlade za preoblikovanje in nadgradnjo tradicionalnih industrij ter razvojno os za strateške nastajajoče industrije, kot so kemijska industrija, industrija gradbenih materialov, novih materialov in kemičnih vlaken. Poleg tega sta v različici Kataloga smernic za prilagajanje industrijske strukture iz leta 2024 kemijska in petrokemijska industrija uvrščeni med spodbujane industrije. Ta status tej industriji na splošno omogoča, da ima koristi od številnih subvencij in finančne podpore z javnimi financami, obdavčitvijo, posojili, uvozom in izvozom ter zemljišči. Pritožnik ugotavlja, da kitajska vlada na nacionalni ravni in na ravni provinc dejavno nadzoruje in ureja proizvodnjo in prodajo v celotni kemijski vrednostni verigi benzil alkohola (20). |
|
(62) |
Petič, podobno kot vsak drug sektor kitajskega gospodarstva je industrijski sektor benzil alkohola izpostavljen izkrivljanju, ki je posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja kitajskih pravil o stečaju, družbah in lastnini. |
|
(63) |
Po navedbah iz pritožbe kitajski stečajni sistem ne izpolnjuje ustrezno svojih glavnih ciljev, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo pravic upnikov in dolžnikov. Kitajsko stečajno pravo je sistematično nezadostno izvrševano, uporablja pa se predvsem za mala podjetja. Pritožnik se pri utemeljevanju slabega izvrševanja stečajnega prava opira na poročilo Komisije, razlog za to pa naj bi bila pomanjkanje jasnosti meril za začetek postopkov in njihovega izida ter močan vpliv državnih organov v stečajnih postopkih. Še več, nezadostno izvrševanje stečajnega prava vpliva na kitajski finančni trg in trg posojil, kar pomeni da se nekaterim podjetjem odobrijo implicitna državna poroštva, kar izkrivlja stroške posojil in dostop do financiranja (21). Kar zadeva pravo lastninskih razmerij, so poleg tega pomanjkljivosti sistema zlasti očitne na področju lastništva in pravic do uporabe zemljišč v LRK. Dodeljevanje zemljišč je odvisno izključno od države, ki lahko sledi političnim ciljem in ne načelom prostega trga. Čeprav obstajajo številni zakoni, cilj katerih je dodeljevanje pravic do rabe zemljišč na pregleden način in po tržnih cenah, pritožnik trdi, da se te določbe pogosto ne spoštujejo (22). Pritožnik ugotavlja, da za proizvajalce benzil alkohola podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva veljajo kitajska pravila o stečaju, družbah in lastnini, zato so izpostavljeni izkrivljanjem, ki izhajajo iz diskriminatorne uporabe ali neustreznega izvrševanja teh zakonov. |
|
(64) |
Šestič, v sektorju benzil alkohola so izkrivljeni tudi stroški plač. |
|
(65) |
Po navedbah iz pritožbe oblikovanje plač v LRK ne izhaja iz običajnih tržnih sil ali resničnih prostih kolektivnih pogajanj, zato so stroški plač podvrženi znatnim izkrivljanjem. V LRK se zaradi strukturnih omejitev pravic delavcev in delodajalcev do svobodnega organiziranja ne more v celoti razviti resnično tržno naravnan sistem plač. V praksi je pravno priznana le ena sindikalna organizacija, in sicer zveza All-China Federation of Trade Unions (v nadaljnjem besedilu: zveza ACFTU). Vendar zveza ACFTU ni neodvisna od države. Poleg tega dokazi kažejo, da najvišje položaje v zvezi ACFTU pogosto zasedajo visoki partijski uradniki v podjetjih v državni lasti ali vodstveni delavci v podjetjih v zasebni lasti (23). |
|
(66) |
Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile znatno omejena s sistemom prijave gospodinjstev (hukou), zaradi katerega je dostop do celovite socialne varnosti in socialnovarstvenih prejemkov omejen na posameznike, ki so uradno prijavljeni kot prebivalci na določenem upravnem območju. Zaradi tega je veliko nizko usposobljenih delavcev še vedno izključenih iz osnovnih javnih storitev in so v negotovem zaposlitvenem položaju, zaradi česar so pogosto prisiljeni sprejeti nižje plače in slabše delovne pogoje kot z njimi primerljivi lokalno prijavljeni delavci. Po navedbah iz pritožbe to različno obravnavanje neizogibno povzroča izkrivljanje stroškov plač na kitajskem trgu dela (24). |
|
(67) |
Za industrijo benzil alkohola podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva prav tako velja kitajska delovnopravna zakonodaja, posledično pa je tudi prizadeta zaradi teh izkrivljanj stroškov plač. Izkrivljanje stroškov plač je še toliko večje zaradi subvencij za delo, ki jih kitajska država zagotavlja zlasti proizvajalcem benzil alkohola (25). |
|
(68) |
Pritožnik je nazadnje trdil, da so v sektorju benzil alkohola prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(69) |
Komisija je zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne. To je storila na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v dokumentaciji. Dokazi v dokumentaciji so vključevali dokaze iz poročila, ki temeljijo na javno dostopnih virih. |
|
(70) |
Navedena analiza je obsegala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem. |
3.2.2. Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške na Kitajskem
|
(71) |
Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (26). |
|
(72) |
Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za zagotavljanje njegove „konsolidacije in rasti“ (27). Komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC) je namreč v primerjavi s 13. petletnim načrtom potrdila, da so se skupna sredstva osrednjih podjetij v 14. petletnem načrtu povečala za 44,6 %, kar je „učinkovito spodbudilo celostni razvoj podjetij višje in nižje v industrijski verigi ter zagotovilo močno podporo za uspešno doseganje glavnih ciljev in nalog gospodarskega in socialnega razvoja države“ (28). |
|
(73) |
Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. |
|
(74) |
Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (29). |
|
(75) |
Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. |
|
(76) |
S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. |
|
(77) |
Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (30). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. |
|
(78) |
To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom ter močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga. |
|
(79) |
Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (31). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja. |
|
(80) |
Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. |
|
(81) |
Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov. |
|
(82) |
V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). |
|
(83) |
Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (32). |
|
(84) |
Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (33). |
|
(85) |
Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (34). |
|
(86) |
Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (35). |
|
(87) |
Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (36). |
|
(88) |
Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (37). |
3.2.2.1. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice
|
(89) |
Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva. |
|
(90) |
Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo podjetja v zasebni lasti, kot sta podjetji Hubei Greenhome Materials Technology (38) in Wuhan Youji (39). Čeprav so nekateri proizvajalci, kot je podjetje Hengli Petrochemicals (40), podjetja v zasebni lasti, pa v sektorju toluena višje v verigi, ki je najpomembnejši vložek za proizvodnjo benzil alkohola, stopnja državnega lastništva ostaja znatna, saj so številni proizvajalci, kot sta Sinopec (41) ali Sinochem (42) – obe podjetji v državni lasti, nadzira pa ju komisija SASAC (43) –, pod državnim nadzorom. |
|
(91) |
Poleg tega posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, ampak tudi v družbah v zasebni lasti (44), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik.Poleg tega za ves sektor zadevnega izdelka velja več vladnih politik, kot je 14. petletni načrt za surovine (45), v katerem sta petrokemijski in kemijski sektor neposredno obravnavana z navedbo, da „[b]omo v sektorjih, vključno s sektorji petrokemičnih in kemičnih izdelkov, jekla, neželeznih kovin in gradbenih materialov, spodbujali številna pionirska podjetja v industrijski verigi, ki imajo vodilno vlogo v ekosistemu in za katera je značilna ključna konkurenčnost, […]. Vodilna vloga vodilnih podjetij v sektorjih kemičnih izdelkov in gradbenih materialov se bo izkoristila za spodbujanje reforme in prestrukturiranja podjetij.“ |
|
(92) |
Poleg tega je delovni načrt za stabilno rast petrokemijske in kemijske industrije (46) oblikovan tako, da „spodbuja stabilno delovanje ter strukturno optimizacijo in nadgradnjo petrokemijske industrije“ ter „širi učinkovite naložbe in spodbuja preobrazbo in nadgradnjo“. |
|
(93) |
Podobno se na ravni provinc v 14. petletnem načrtu province Šandong za razvoj kemijske industrije (47) poziva k „spodbujanju visokokakovostnega razvoja kemične industrije v provinci“ in „celovitemu spodbujanju nadgradnje industrijskih temeljev in posodobitve industrijske verige, […] pospeševanju umika zaostalih in neučinkovitih proizvodnih zmogljivosti, […] usmerjanju podjetij, da se združijo in reorganizirajo, optimizirajo dodeljevanje virov in strukturo industrijske verige ter izboljšajo učinkovitost proizvodnje in dobičkonosnost“. |
|
(94) |
Poleg tega je v 14. petletnem načrtu province Hubej za gospodarski in socialni razvoj ter dolgoročne cilje do leta 2035 (48) določeno, da bodo vladni organi „optimizirali razvoj specialnih olj ter industrij etilena nižje v verigi, nadgradili tradicionalne industrije, kot so fosforjeve kemikalije, kemikalije na osnovi soli in kemikalije na osnovi premoga, odločno razvijali visokokakovostne fine kemikalije in nove kemične materiale, optimizirali razporeditev kemijske industrije ob reki Jangce ter se osredotočili na vzpostavitev več zelenih in inteligentnih specializiranih kemičnih industrijskih parkov v mestih Wuhan, Yichang, Jingmen, Xiangyang, Jingzhou, Xiaogan, Huanggang, Qianjiang in Xiantao, da bi ustvarili sodoben grozd kemijske industrije na ravni bilijona juanov“. |
|
(95) |
Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (49). |
|
(96) |
Na primer, kitajska zveza petrokemijske in kemijske industrije (v nadaljnjem besedilu: združenje CPCIF) je industrijsko združenje za sektor zadevnega izdelka. Organizacija v skladu s členom 3 statuta združenja CPCIF „spoštuje celovito vodstvo KKP [in] potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (50). |
|
(97) |
Poleg tega člen 36 statuta združenja CPCIF določa, da morajo predsednik, podpredsedniki in generalni sekretar združenja „slediti vodstvu KKP in podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, [ter] odločno izvajati smernice, načela in politike partije“ (51). |
|
(98) |
Poleg tega je združenje CPCIF ustanovilo posebni odbor za lahke ogljikovodike in aromate, ki zajemajo aromatske ogljikovodike, kot je toluen, in aromatske alkohole, kot je benzil alkohol (52). |
|
(99) |
Družbe Hengli Petrochemicals (53), Sinopec (54) in Sinochem (55) so članice združenja CPCIF. |
|
(100) |
Zato zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Javna in zasebna podjetja v tem sektorju morajo dejansko delovati pod nadzorom politik in po navodilih. |
3.2.2.2. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe: ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške
|
(101) |
Kitajski vladi prisotnost države v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so dejansko pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve. |
|
(102) |
V skladu s kitajskim pravom gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (56)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. |
|
(103) |
Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (57), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (58). |
|
(104) |
Že leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (59). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce. |
|
(105) |
Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (v nadaljnjem besedilu: smernice) (60), s katerim se je vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih še razširila. |
|
(106) |
V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[m]oramo okrepiti splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[m]oramo nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (61). |
|
(107) |
Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom v KKP/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju benzil alkohola. |
|
(108) |
Na primer, generalni direktor podjetja Wuhan Youji je hkrati tudi partijski sekretar, odbor KKP občine Wuhan pa ga je nagradil kot izjemnega delavca na področju zadev KKP (62). |
|
(109) |
Poleg tega je v letnem poročilu skupine Sinopec za leto 2022 poudarjeno, da „[d]ružba stalno izboljšuje kakovost krepitve partije, spodbuja duh zaposlenih, krepi disciplinsko inšpekcijo in nadzor, pomaga upravnemu odboru pri učinkovitem izvajanju različnih odločitev in ureditev ter spodbuja visokokakovostni razvoj družbe“ (63). Poleg tega je predsednik upravnega odbora skupine Sinopec Group sekretar partijskega odbora, več članov odbora pa opravlja funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (64). Skupina Sinopec Group je navedla, da se namerava „osredotočiti […] na novo poslanstvo podjetja in nove naloge na novi poti, negovati samorevolucionarni duh partije, povečati vodilno vlogo partije in krepitev partije na vsestranski in celovit način ter sistematično spodbujati celovito in strogo upravljanje s strani partije, da se zagotovi trdno jamstvo za pisanje novega poglavja sodobne petrokemijske industrije na Kitajskem“ (65) . |
|
(110) |
Tudi v družbi Sinochem sta predsednik upravnega odbora in generalni direktor sekretar oziroma namestnik sekretarja partijskega odbora (66). |
|
(111) |
Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih ter pri zagotavljanju surovin in vložkov imata še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (67). Prisotnost države v družbah v sektorju benzil alkohola in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške. |
3.2.2.3. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe: ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga
|
(112) |
Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralna, provincialna in lokalna državna uprava. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. |
|
(113) |
Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (68). |
|
(114) |
Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka. |
|
(115) |
Cilj 14. petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj ter obetov do leta 2035 (69) „nadgraditi tradicionalne industrije, spodbujati optimizacijo in strukturno prilagajanje industrij surovin, kot so petrokemijska industrija, jeklarstvo ter industriji neželeznih kovin in gradbenih materialov, razširiti ponudbo visokokakovostnih izdelkov v sektorjih, kot sta lahka industrija in tekstilna industrija, pospešiti preoblikovanje in nadgradnjo podjetij v ključnih industrijah, kot sta kemijska in papirna industrija, ter izboljšati zeleni proizvodni sistem“ (70). |
|
(116) |
V skladu s 14. petletnim načrtom za industrijo surovin (71) bo Kitajska „razvila skupino industrijskih grozdov na področju petrokemičnih izdelkov. […] V sektorjih, vključno s petrokemijskim in kemijskim sektorjem, jeklarskim sektorjem, sektorjem neželeznih kovin in sektorjem gradbenih materialov, [bo Kitajska] spodbujal[a] številna pionirska podjetja, ki bi lahko vodila ekosistem industrijske verige s ključno konkurenčnostjo“ (72). Poleg tega usmerjevalno mnenje o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemijske in kemijske industrije (73) določa, da je treba „okrepiti sektorske politike in znanstveno regulirati obseg industrije: […] povečati zmogljivost oskrbe z visokokakovostnimi polimeri, specialnimi kemikalijami in drugimi izdelki“ […] ter „[i]zboljšati podporne politike: okrepiti usklajevanje fiskalne, finančne, regionalne, naložbene, uvozne in izvozne, energetske, okoljske, cenovne in drugih politik z industrijsko politiko [in v] celoti izkoristiti vlogo nacionalne platforme za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem […].“ |
|
(117) |
Prav tako je 14. petletni načrt province Hubej za visokokakovostni razvoj industrije novih materialov namenjen razvoju industrije zadevnega izdelka nižje v proizvodni verigi: „industrijski bazi novih materialov Xiantao in Qianjiang, osredotočeni predvsem na podporne materiale za osnovne komponente, bosta s pomočjo industrijskega parka novih materialov Xiantao odločno razvijali napredne polimerne nove materiale, kot je benzil benzoat (74).“ |
|
(118) |
Tudi 14. petletni načrt province Hubej za visokokakovostni razvoj sodobne kemijske industrije (75) zahteva, da se „izvedeta nadgradnja in preobrazba specialnih naftnih proizvodov, spodbuja nadgradnja izdelkov in razvoj vrhunskih blagovnih znamk, razširi skupni obseg visokokakovostnih izdelkov, dodatno povečata obseg in učinkovitost proizvodnih baz specialnih izdelkov z zmogljivostjo milijona ton ter pospeši gradnja proizvodnih baz kemičnih izdelkov z zmogljivostjo milijona ton; [p]ovezati in optimizirati aromatske vire, se dejavno povezati z industrijami, kot sta plastika in guma, ter oblikovati industrijsko verigo proizvodov petrokemične predelave, ki vključuje aromate C2, C3, C4, C5, toluen, C8 in C9, s čimer se spodbujata preobrazba in razvoj v smeri integriranega rafiniranja, kemikalij in specialnih izdelkov“. Natančneje, kar zadeva projekt nadgradnje naftnih proizvodov in intenzivne obdelave v Qianjiangu, načrt predvideva, da se „dejavno razvijajo aromatske kemikalije, […] ter izboljša in razširi petrokemijska industrijska veriga“ (76). |
|
(119) |
Družbi Hubei Greenhome Materials Technology (77) in Wuhan Youji (78) imata sedež v Hubeju, družba Wuhan Youji pa ima v Qianjiangu obrat za proizvodnjo benzil alkohola (79). |
|
(120) |
Poleg tega je Hubei Greenhome Materials Technology nacionalno podjetje „mali velikan (80)“. Kitajska vlada opredeljuje „male velikane“ kot „novo elito kitajskih malih in srednjih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, so specializirana za nišni trg in se ponašajo z najsodobnejšimi tehnologijami“ ter namerava „v obdobju 2024–2026 povečati podporo ‚malim velikanom‘, s poudarkom na ključnih industrijskih verigah, strateških nastajajočih industrijah in drugih sektorjih. Ta sredstva se bodo uporabila za spodbujanje teh podjetij k reševanju tehnoloških izzivov, razvoju novih izdelkov, izgradnji podpornih zmogljivosti industrijske verige in podpori lokalnim oblastem pri spodbujanju ‚malih velikanov‘“ (81). Poleg tega so v 14. petletnem načrtu province Šandong za razvoj kemijske industrije (82) lokalni organi pozvani, naj „[o]krepijo tehnološko preoblikovanje obstoječih podjetij, izboljšajo učinkovitost izkoriščanja energije in virov ter povečajo ključno konkurenčnost podjetij [in] vzpostavijo mehanizem za umik podjetij iz tehnoloških parkov, odločno odpravijo zastarele proizvodne zmogljivosti, strogo nadzorujejo omejene proizvodne zmogljivosti ter izvajajo diferencirane politike in ukrepe za razporejanje virov, kot so zemljišča, električna energija in voda, da bi podjetja prisilili k preoblikovanju in razvoju“. V njem je določeno tudi naslednje: „[p]ovečanje finančne podpore. Okrepitev spodbud fiskalne politike, usklajevanje in vključevanje posebnih skladov, podpora kemičnim podjetjem pri pospeševanju tehnološke preobrazbe, inteligentne preobrazbe, prenosa industrije, selitve v tehnološke parke, odprave zastarele opreme itd. ter izvajanje oprostitev davka za uvoz pomembne tehnične opreme, vračila DDV, raziskovalnih in razvojnih politik, kot sta dodaten odbitek stroškov in zavarovalno nadomestilo za prvi sklop tehnične opreme. Aktivno usmerjanje raznih finančnih institucij in družbenega kapitala k naložbam v kemijsko industrijo, izkoriščanje prednosti financiranja na podlagi politike, razvojnega financiranja in komercialnega financiranja ter povečanje finančne podpore ključnim področjem kemijske tehnologije.“ |
|
(121) |
Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke višje v verigi in izdelke nižje v verigi. |
|
(122) |
Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil. |
3.2.2.4. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe: ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje
|
(123) |
Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. |
|
(124) |
Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (83). |
|
(125) |
Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem (84). Vsa zemljišča so v lasti države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna izključno država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (85). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (86). |
|
(126) |
Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedeni premisleki v celoti veljajo tudi za sektor benzil alkohola. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. |
|
(127) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno. |
3.2.2.5. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe: ali so stroški plač izkrivljeni
|
(128) |
Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih (87). |
|
(129) |
Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (88). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju. |
|
(130) |
Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem zaposlitvenem položaju in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (89). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem. |
|
(131) |
Predložen ni bil noben dokaz o tem, da opisani kitajski sistem delovnega prava ne velja za sektor benzil alkohola. Tako je izkrivljanje stroškov plač ta sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem). |
3.2.2.6. Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe: ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države
|
(132) |
Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja. |
|
(133) |
Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (90), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (91), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada. |
|
(134) |
Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (92). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo. |
|
(135) |
Nedavna gibanja dodatno ponazarjajo obseg vpliva vlade na finančne institucije na Kitajskem. Kitajska vlada je marca 2025 napovedala izdajo državnih obveznic v vrednosti 500 milijard CNY, da bi zagotovila znatno finančno podporo večjim bankam, vključno z Bank of China, China Construction Bank, Bank of Communications, in Postal Savings Bank of China. Ta poseg je bil namenjen stabilizaciji teh institucij ob upadanju dobičkonosnosti in rekordno nizkih neto obrestnih maržah, pri čemer so bili poudarjeni proaktivni ukrepi, ki jih je država sprejela za ohranitev gospodarske stabilnosti (93). |
|
(136) |
Kitajska vlada je tudi pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (94). Poleg tega je zdaj treba pri merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (95). |
|
(137) |
Poleg tega si kitajska vlada na ravni dodeljevanja finančnih sredstev z več ukrepi za nadaljnje spodbujanje razvoja zasebnih naložb (96) prizadeva „povečati sredstva iz centralnega proračuna za podporo upravičenim zasebnim naložbenim projektom ter dejavno prevzeti vodilno in usmerjevalno vlogo“. Kitajska vlada namerava tudi „dobro izkoristiti nove finančne instrumente politike [in] podpreti številne upravičene zasebne naložbene projekte v pomembnih industrijah in na ključnih področjih“ (97). |
|
(138) |
Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (98). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (99). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu. |
|
(139) |
Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov. |
|
(140) |
Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je konec leta 2018 še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil (100). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (101). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala. |
|
(141) |
Splošna rast posojil na Kitajskem kaže na poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki. |
|
(142) |
Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh. |
|
(143) |
V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh. |
3.2.3. Sistemska narava opisanega izkrivljanja
|
(144) |
Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila. |
|
(145) |
Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v uvodnih izjavah 71 do 143. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce benzil alkohola enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka. |
|
(146) |
Posledica tega je ne samo, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, temveč izkrivljanje vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila. |
|
(147) |
Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delovno silo, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. |
|
(148) |
Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih protidokazov ali nasprotnih argumentov. |
3.2.4. Reprezentativna država
3.2.4.1. Splošne opombe
|
(149) |
Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe:
|
|
(150) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 31 in 32, je Komisija izdala dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti, V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. |
3.2.4.2. Izbira reprezentativne države
|
(151) |
Po prvem obvestilu je proizvajalec izvoznik Qianjiang Xinyihong predlagal Brazilijo kot reprezentativno državo na podlagi obstoja lahko dostopnih računovodskih izkazov, ki izkazujejo razumno dobičkonosnost. Družba Qianjiang Xinyihong je dodala, da so bile cene surovin in energije v Braziliji manj nestanovitne kot v Turčiji. |
|
(152) |
Po prvem in drugem obvestilu je proizvajalec izvoznik Hubei Greenhome izpodbijal izbiro Turčije kot reprezentativne države, ker naj bi bile uvozne cene toluena zvišane zaradi obstoja sheme licenciranja uvoza toluena in ker se je toluen skoraj izključno uvažal iz držav članic EU, ki so vse gospodarstva z visokimi dohodki. Družba Hubei Greenhome je dodala, da so bile uvozne cene toluena nesorazmerno visoke v primerjavi z drugimi trgi (vključno z reprezentativnimi državami, ki jih je predlagala Komisija) in zato neprimerne kot proizvodni dejavnik pri konstruiranju normalne vrednosti za benzil alkohol. |
|
(153) |
Pritožniki so opozorili, da uvozne cene toluena in natrijevega karbonata v Indoneziji in Maleziji tesno odražajo povprečne kitajske uvozne cene, ker velik delež izvira iz LRK. Pritožniki so navedli tudi to, kar je Komisija že omenila v prvem obvestilu, in sicer da je bil v obdobju preiskave kitajski delež v celotnem uvozu toluena v Indoneziji 27 %, v Maleziji pa 59 %, medtem ko je bil kitajski delež v celotnem uvozu natrijevega karbonata v Indoneziji 24,8 %, v Maleziji pa 24,9 %. |
|
(154) |
Pritožniki so poudarili tudi, da je Turčija v obdobju preiskave uvozila 58 288 ton toluena, Brazilija pa le 7 438 ton. Opozorili so, da tako velike količine uvoza v Turčiji zagotavljajo bolj reprezentativno in zanesljivejšo podlago za določitev neizkrivljenih cen toluena, ki predstavljajo največji delež stroškov zadevnega izdelka. |
|
(155) |
V odgovor na pripombe pritožnikov je družba Hubei Greenhome trdila, da Indonezije ne bi smeli zavrniti kot reprezentativne države zgolj zato, ker 27 % vsega uvoza toluena in 24,8 % vsega uvoza natrijevega karbonata izvira iz Kitajske. Družba Hubei Greenhome je opozorila, da se je Komisija praviloma opirala na uvozne cene, kadar je reprezentativna država iz Kitajske uvozila manj kot 50 % zadevne surovine. |
|
(156) |
Poleg tega se družba Hubei Greenhome ni strinjala z argumentom pritožnikov za izbiro Turčije namesto Brazilije, ki temelji zgolj na razliki v obsegu uvoza med Turčijo in Brazilijo v obdobju preiskave. Družba Hubei Greenhome je trdila, da je bil velik obseg uvoza v Turčijo posledica šibke domače proizvodnje toluena. Po besedah družbe Hubei Greenhome nižja raven uvoznih količin (kot je navedeno v primeru Brazilije) ne pomeni samodejno, da so cene nereprezentativne ali da niso tržne cene. |
|
(157) |
Kar zadeva razlike v nestanovitnosti in ravni uvoznih cen toluena v Turčiji na eni strani ter v štirih drugih predlaganih državah na drugi strani, kot sta trdili družbi Qianjiang Xinyihong in Hubei Greenhome (glej uvodni izjavi 151 in 152), je Komisija ugotovila, da so bile ustrezne uvozne cene toluena, izražene na kilogram, v petih predlaganih državah, v obdobju preiskave v razmeroma ozkem razponu med 5,64 CNY in 7,00 CNY. V zvezi s tem se Komisija ne strinja s trditvijo družbe Hubei Greenhome, da so bile uvozne cene toluena v Turčiji izjemno visoke v primerjavi z drugimi trgi. Poleg tega se zdi, da razlika v cenah med Turčijo in Brazilijo (7,00 v primerjavi s 6,57 CNY/kg, kar znaša le približno 6 %) ne podpira domneve družbe Hubei Greenhome, da sta veljavna shema uvoznih dovoljenj ali domnevno velik delež uvoza s poreklom iz EU v turškem uvozu toluena zvišala cene. Komisija poleg tega ugotavlja, da Brazilija prav tako uporablja shemo licenciranja za toluen v zvezi z veljavnim uvozom in izvozom. Trditev družbe Hubei Greenhome je bila zato zavrnjena. |
|
(158) |
Poleg tega Komisija ugotavlja, da 99,5 % uvoza toluena v Brazilijo prihaja samo iz ene države, in sicer Argentine, za razliko od uvoza v Turčijo. Poleg tega je Argentina na izvoz toluena v druge države, vključno z Brazilijo, uvedla davek v višini 4,5 %. |
|
(159) |
Kar zadeva delež kitajskega uvoza (glej trditev družbe Hubei Greenhome v uvodni izjavi 156), Komisija pojasnjuje, da čeprav v nekaterih primerih delež takega uvoza v obsegu približno 25 % morda ni oviral sprejetja zadevne reprezentativne države, bi bilo treba na splošno dati prednost reprezentativnim državam, pri katerih je bilo ugotovljeno, da uvoz surovin ni izkrivljen zaradi uvoza iz Kitajske. Ker v obravnavanem primeru Turčija ni poročala o nobenem uvozu toluena iz Kitajske, bi bilo treba dati prednost Turčiji pred državami, ki poročajo o uvozu iz Kitajske. |
3.2.4.3. Stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK
|
(160) |
Komisija je v prvem obvestilu pojasnila, da se izdelek v preiskavi očitno proizvaja le v ZDA in Indiji, od katerih nobena ni država s stopnjo gospodarskega razvoja, ki bi bila glede na merila iz zgornje uvodne izjave 149 podobna stopnji v LRK. Komisija je nadaljnje raziskave oprla na države, v katerih se proizvajajo organski kemični proizvodi (razvrščeni pod oznako NACE 2014). Na tej podlagi so bile Brazilija, Indonezija, Malezija, Mehika in Turčija glede na podatke Svetovne banke opredeljene kot države s podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med „države z višjim srednjim dohodkom“, za katere je znano, da v njih poteka proizvodnja organskih kemičnih proizvodov. |
|
(161) |
Družba Hubei Greenhome se je strinjala s Komisijo, da bi bilo treba kot reprezentativno državo izbrati državo z višjim srednjim dohodkom, ki uvaža toluen in natrijev karbonat, ter da ta merila izpolnjuje vseh pet predlaganih držav. Oba vzorčena proizvajalca izvoznika sta sicer izrazila željo, da se kot reprezentativna država izbere Brazilija, predvsem zaradi boljše uvrstitve Brazilije glede ravni socialne zaščite in varstva okolja v primerjavi na primer s Turčijo. |
|
(162) |
Komisija je v prvem obvestilu pojasnila, da se izdelek v preiskavi očitno proizvaja le v državah, od katerih nobena ni država s stopnjo gospodarskega razvoja, ki bi bila glede na merila iz uvodne izjave 149 podobna stopnji v LRK. |
|
(163) |
Komisija je zato navedla, da bo za določitev primerne reprezentativne države za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe uporabila organske kemične proizvode, uvrščene v oznako NACE 2014, ki zajema proizvajalce, dejavne v industriji organskih kemičnih proizvodov. |
3.2.4.4. Obstoj ustreznih podatkov v reprezentativni državi, ki so na voljo takoj
|
(164) |
Kot je poudarjeno v prvem obvestilu, Komisija ni našla finančnih podatkov za leto 2024 za nobenega mehiškega proizvajalca, dejavnega v industriji organskih kemikalij, ki proizvaja kemične izdelke, uvrščene pod oznako NACE 2014. Nasprotno pa je Komisija take podatke našla pri dveh proizvajalcih v Indoneziji, enem proizvajalcu v Maleziji, šestih proizvajalcih v Braziliji in sedmih proizvajalcih v Turčiji. |
|
(165) |
Komisija je – glede na navedeno in v povezavi z dejstvom, da je Turčija prijavila daleč največji obseg uvoza toluena, za katerega je bilo tudi ugotovljeno, da ni bil izkrivljen zaradi kitajskega uvoza – zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Turčijo kot primerno reprezentativno državo, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti. |
|
(166) |
Natančneje, Komisija je ugotovila, da so v Turčiji na voljo finančni podatki za 38 proizvajalcev iz iste proizvodne kategorije kot benzil alkohol, tj. oznaka NACE C2014 („Proizvodnja drugih organskih osnovnih kemikalij“) (103). |
|
(167) |
Komisija je analizirala podatke 38 turških družb, ki so na voljo takoj, in ugotovila, da so bili podatki 26 družb nepopolni, ena družba pa je poslovala z izgubo. Zato je upoštevala le 11 družb s pozitivno stopnjo dobičkonosnosti. Finančni podatki za teh 11 proizvajalcev so bili navedeni v Prilogi III k drugemu obvestilu (104). |
|
(168) |
Komisija je na podlagi finančnih podatkov zgoraj navedenih enajstih družb določila tehtano povprečno stopnjo PSU-stroškov v višini 25,56 % in stopnjo dobička v višini 11,22 %. |
|
(169) |
Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede primernosti Turčije kot reprezentativne države ter enajst družb, navedenih v Prilogi III k drugemu obvestilu, kot proizvajalcev v reprezentativni državi, ter glede drugih elementov obvestila. |
|
(170) |
Po drugem obvestilu je družba Hubei Greenhome trdila, da bi se morala Komisija opreti na računovodske izkaze bodisi družbe Aksa Akrilik Kimya Sanayii A.Ş. (Aksa Akrilik), turškega proizvajalca akrilnih vlaken, bodisi družbe Türkiye Petrol Rafinerileri A.Ş. (Tüpraş,), turškega proizvajalca petrokemičnih proizvodov, namesto na podatke iz podatkovne zbirke Orbis iz Priloge III k drugemu obvestilu. Podatki iz podatkovne zbirke Orbis, ki se nanašajo na teh enajst turških družb, ne bi vsebovali nobenih podrobnosti o družbah, ki jih je izbrala Komisija. Poleg tega se je družba Hubei Greenhome sklicevala na prejšnjo protidampinško zadevo, v kateri je Komisija izbrala družbo zunaj oznake NACE, ki se uporablja za proizvajalca izvoznika, kadar je bila to primernejša izbira (105). |
|
(171) |
Komisija je to trditev zavrnila. Osnovna dejstva v zadevi, ki jih je navedla družba Hubei Greenhome, so se razlikovala od sedanjega primera, uporabljeni pristop pa je v skladu z zahtevami osnovne uredbe. Komisija je v skladu s splošno prakso izbrala ustrezne družbe za določitev PSU-stroškov in dobička za namene konstruiranja normalnih vrednosti na podlagi dane oznake NACE. Ni bilo očitnega razloga, zakaj Komisija v obravnavanem primeru ne bi sledila tej splošni praksi, tako da bi se oprla na ustreznih enajst družb, najdenih v Turčiji pod oznako NACE 2014. |
|
(172) |
Poleg tega je družba Hubei Greenhome trdila, da bi morala Komisija iz izbora pod oznako NACE 2014 izločiti družbe, pri katerih so bili v postavko poslovnih odhodkov, tj. PSU-stroškov, vključeni neustrezni stroški. V zvezi s tem se je družba Hubei Greenhome sklicevala na prvo obvestilo, v katerem Komisija ni upoštevala družb z neobičajno visokimi PSU-stroški. V drugem obvestilu je bila družba Tarimsal Kimya Teknolojileri Sanayi ve Ticaret Anonim Sirketi („Tarkim“) ponovno vključena na seznam reprezentativnih proizvajalcev, potem ko je Komisija ugotovila, da „so bile vse sporočene stopnje PSU-stroškov in dobička ocenjene kot razumne“. Ker PSU-stroški družbe Tarkim presegajo polovico njenih stroškov prodanega blaga, kar je skoraj dvakrat več kot pri vseh drugih proizvajalcih, vključenih v podatke iz podatkovne zbirke Orbis, razen pri enem, bi morala Komisija družbo Tarkim izključiti s seznama proizvajalcev, uporabljenega za oceno PSU-stroškov. Komisija bi morala enako storiti tudi za družbo Hurkimsa Kimya Sanayi ve Ticaret Anonim Sirketi, drugo družbo, ki je bila ponovno vključena v skupino reprezentativnih proizvajalcev. Družba Hubei Greenhome je navedla, da je družba Tarkim vzdrževala lastni vozni park in domnevno strankam zagotavljala specializirane prevozne storitve v okviru svojih poslovnih odhodkov. Ti odhodki se ne bi smeli odražati v PSU-stroških, ker bi morala konstruirana normalna vrednost odražati stroške na ravni franko tovarna, tj. brez stroškov prevoza. |
|
(173) |
Glede trditve iz uvodne izjave 172 je Komisija opozorila, da je popolnoma naravno, da se protidampinški postopki lahko presojajo in da se ugotovitve, ki iz tega izhajajo, spreminjajo od ene faze do druge. Potem ko je Komisija ponovno preučila izbor družb v izbrani reprezentativni državi, je ugotovila, da ni objektivnih razlogov za zavrnitev dveh ponovno vključenih družb glede na raven njunih PSU-stroškov. Poleg tega so med enajstimi družbami, navedenimi v opombi pod črto k uvodni izjavi 32, tudi družbe z razmeroma nizkimi PSU-stroški in stopnjami dobička, kar kaže, da je Komisija izračunala tehtano povprečje PSU-stroškov in dobička na podlagi objektivnih meril, kot je razvrstitev pod oznako NACE 2014. Poleg tega je Komisija pri ponovnem pregledu izbora družb v izbrani reprezentativni državi ugotovila, da so bile sestavljene stopnje PSU-stroškov in dobička vsake od enajstih družb v običajnem razponu. Nazadnje se je družba Hubei Greenhome v tej trditvi med drugim oprla na domnevo, da so specializirane prevozne storitve za stranke del poslovnih odhodkov družbe Tarkim. Ta del trditve torej ni bil utemeljen. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(174) |
Po drugem obvestilu je družba Hubei Greenhome ponovila svoje nestrinjanje z izbiro Turčije za reprezentativno državo in namesto tega predlagala Brazilijo kot reprezentativno državo. Družba Hubei Greenhome je priznala, da je Turčija prijavila večje količine uvoza toluena kot Brazilija, vendar je menila, da drugi dejavniki, zlasti večja uspešnost Brazilije glede ravni socialne zaščite in varstva okolja, govorijo v prid Braziliji. V zvezi s tem se je družba Hubei Greenhome sklicevala na člen 2(6a), točka (a), drugi. pododstavek, prva. alinea, osnovne uredbe, ki določa, da se v primeru več kot ene možne reprezentativne države, kadar je to primerno, prednost da državam z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja. |
|
(175) |
Komisija je menila, da je utemeljitev družbe Hubei Greenhome napačna. Zaradi vseh navedenih razlogov iz uvodne izjave 149 in uvodnih izjav, ki sledijo, ter ker je toluen glavna surovina, potrebna za proizvodnjo zadevnega izdelka, Komisija meni, da je obseg uvoza v vsako reprezentativno državo dodaten dejavnik pri sklepanju o izbiri reprezentativne države. Ustrezni uvoz toluena v Turčijo, od katerega noben ni izviral iz Kitajske, Rusije ali države, ki ni članica STO, je bil namreč več kot sedemkrat večji od uvoza v Brazilijo. Na tej podlagi je Komisija potrdila izbiro Turčije namesto Brazilije. |
3.2.4.5. Raven socialne zaščite in varstva okolja
|
(176) |
Kot je pojasnjeno zgoraj, je Komisija prvotno obravnavala pet potencialnih reprezentativnih držav: Brazilijo, Indonezijo, Malezijo, Mehiko in Turčijo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 153, je bilo ugotovljeno, da Indonezija in Malezija v tem primeru nista primerni reprezentativni državi, ker sta obe uvažali znatne količine toluena in natrijevega karbonata iz Kitajske. Ugotovljeno je bilo torej, da je celotni uvoz teh dveh glavnih surovin izkrivljen, kot kažejo povprečne uvozne cene, ki so podobne ustrezni uvozni ceni iz Kitajske. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 164, je bilo ugotovljeno, da Mehika v tem primeru ni primerna reprezentativna država, ker je bilo ugotovljeno, da noben mehiški proizvajalec, ki proizvaja kemične izdelke, uvrščene pod oznako NACE 2014, ni imel na voljo ustreznih takoj dostopnih podatkov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 175, se Brazilija glede na razmeroma majhen obseg uvoza toluena ni štela za primerno reprezentativno državo. Iz tega sledi, da je bila Turčija edina primerna reprezentativna država. |
|
(177) |
Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe. |
3.2.4.6. Zaključek
|
(178) |
Glede na zgornjo analizo samo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo. |
3.2.5. Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov
|
(179) |
Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in takoj dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu. |
|
(180) |
Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela in energije uporabila podatke, ki sta jih objavila turški statistični urad in turški regulativni organ za energetski trg. |
3.2.5.1. Proizvodni dejavniki
|
(181) |
Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri: Preglednica 1 Proizvodni dejavniki izdelka v preiskavi
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(182) |
Po pripombah pritožnikov v zvezi z drugim obvestilom je družba Hubei Greenhome zahtevala, naj Komisija uporabi neizkrivljeno referenčno vrednost za nekoksni premog (termični premog), kot ga družba Hubei Greenhome uporablja v svojem proizvodnem procesu, in ne za bituminozni premog, ki vključuje koksni premog, ki se uporablja za proizvodnjo jekla (zato je dražji). Komisija je sprejela trditev družbe Hubei Greenhome, saj je bilo ugotovljeno, da se ta vrsta premoga običajno uporablja za postopke segrevanja pri proizvodnji kemičnih izdelkov. |
|
(183) |
Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila preverjene podatke, ki sta jih sporočila vzorčena proizvajalca izvoznika, ter dodala stroške raziskav in razvoja za OP, ki so nastali proizvajalcem izvoznikom in so jih ti tudi obračunali. |
|
(184) |
Po drugem obvestilu je družba Hubei Greenhome trdila, da bi bilo treba stroške raziskav in razvoja prerazporediti med PSU-stroške, ker so v skladu s turško računovodsko zakonodajo praviloma razvrščeni med take stroške. Če se je Komisija pri konstruiranju normalne vrednosti, uporabljene pri izračunu dampinga sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, oprla na PSU-stroške enajstih turških proizvajalcev kemikalij, bi lahko bili stroški raziskav in razvoja, če bi bili prerazporejeni med splošne stroške proizvodnje, potencialno upoštevani dvakrat. |
|
(185) |
Komisija je to trditev zavrnila iz naslednjih razlogov. Prvič, pravila turške računovodske zakonodaje, ki jih je predložila družba Hubei Greenhome, ne določajo jasno, da se stroški raziskav in razvoja knjižijo izključno med PSU-stroške. Drugič, podatki za enajst obravnavanih družb v razpoložljivih računovodskih izkazih ne razčlenjujejo stroškov raziskav in razvoja med PSU-stroške. Povedano drugače, družba Hubei Greenhome ni dokazala, da so bili stroški za raziskave in razvoj vključeni v PSU-stroške, ki jih je Komisija uporabila za določitev PSU-stroškov, da bi pridobila razumne zneske v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. |
Surovine
|
(186) |
Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. |
|
(187) |
Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (112). |
|
(188) |
Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.4 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. |
|
(189) |
Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. |
|
(190) |
Komisija je stroške prevoza vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe. |
Delo
|
(191) |
Delo je proizvodni dejavnik, ki predstavlja med 1 % in 2 % skupnih stroškov proizvodnje. Komisija namerava za določitev plač v Turčiji uporabiti statistične podatke, ki jih je objavil turški statistični urad, in sicer turško statistiko stroškov dela (113), pri čemer bo uporabila podrobne informacije o plačah v proizvodnem sektorju za leto 2022 za gospodarsko dejavnost pod oznako NACE 2014 (proizvodnja osnovnih organskih kemikalij), v katero spada proizvodnja benzil alkohola, v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2. |
|
(192) |
Povprečna mesečna vrednost je bila ustrezno prilagojena glede na inflacijo z uporabo indeksa domačih cen proizvajalcev, kot ga je objavil turški statistični urad (114), za prilagoditev obdobju preiskave od 1. oktobra 2024 do 30. septembra 2025. Urna postavka za obdobje preiskave, dobljena po indeksaciji, znaša 89,64 CNY/uro. |
Električna energija
|
(193) |
Komisija je uporabila statistične podatke o cenah električne energije, ki jih je objavil turški regulativni organ za energetski trg (EMRA) (115) v svojih rednih sporočilih za javnost. Komisija je uporabila povprečne cene električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v kWh, v katerih je bilo zajeto obdobje preiskave. Komisija je strošek električne energije za obdobje preiskave določila na 0,66 CNY/kWh. |
Zemeljski plin
|
(194) |
Komisija je uporabila povprečne cene zemeljskega plina za m3, ki jih objavlja turški statistični urad. Te cene so bile ustrezno prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen proizvajalcev, ki ga je objavil turški statistični urad (116), da bi se prilagodile obdobju preiskave. Cena je bila prilagojena tako, da je bil odštet 18-odstotni DDV, saj navedena cena vključuje DDV. Komisija je ceno zemeljskega plina za obdobje preiskave določila na 4,63 CNY/m3. |
Para
|
(195) |
Komisija je referenčno vrednost za paro določila na podlagi referenčne vrednosti, izračunane za zemeljski plin, ob upoštevanju, da je merska enota za paro gigadžul (GJ). En GJ se pretvori v m3 plina na podlagi splošno sprejete vsebnosti MMBtu (metričnih milijonov britanskih termalnih enot) v 1 GJ (117) in splošno sprejete vsebnosti zemeljskega plina v 1 MMBtu (118). Poraba pare pri proizvajalcih izvoznikih je izražena v tonah, zato je Komisija ekvivalent 1 GJ pretvorila v tone (119). Komisija je ugotovila tudi pisno napako v formuli za pretvorbo iz GJ v tone, zaradi katere je bila v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedena napačna referenčna cena za paro, zato je v fazi predhodnega razkritja v spis vložila revidirano različico Priloge V k drugemu obvestilu o proizvodnih dejavnikih, s katero je napako popravila. Z uporabo referenčne vrednosti za zemeljski plin je Komisija za paro določila referenčno vrednost 501,61 CNY/tono, kot je prikazano v preglednici 1 zgoraj. |
|
(196) |
Pritožniki so ugotovili pisno napako pri izračunu referenčne vrednosti za paro in Komisijo pozvali, naj v skladu s svojo ustaljeno prakso v protidampinških preiskavah, kot je na primer uporaba metodologije, ki jo je opisalo ameriško ministrstvo za energijo, revidira referenčno vrednost za paro v Turčiji. |
|
(197) |
Po pripombah pritožnikov je družba Hubei Greenhome odgovorila, da bi morala Komisija, če se odloči revidirati svoje izračune referenčne vrednosti za paro v Turčiji, izračunati referenčno vrednost za paro, proizvedeno iz premoga, saj naj bi njen dobavitelj pare za proizvodnjo pare namesto zemeljskega plina uporabljal premog. Družba Hubei Greenhome je v podporo tej trditvi predložila pogodbo o nakupu premoga s strani svojega dobavitelja pare, ki se uporablja za proizvodnjo pare. Komisija je menila, da predložena prodajna pogodba ne dokazuje niti končne uporabe premoga, kupljenega na podlagi te pogodbe, niti tega, da dobavitelj pare za proizvodnjo prodane pare uporablja izključno premog. Komisija je zato v tej fazi preiskave trditev zavrnila. |
Premog
|
(198) |
V prvem obvestilu je Komisija za premog, uvrščen pod oznako blaga 2701 12 , določila referenčno vrednost 1,01 CNY/kg. |
|
(199) |
Po drugem obvestilu je družba Hubei Greenhome trdila, da bi morala Komisija za vrednotenje proizvodnega dejavnika premoga uporabiti oznako, ki najbolj natančno ustreza premogu, ki ga družba Hubei Greenhome dejansko kupuje in uporablja, kar je v tem primeru nekoksni premog. Koksni premog (ali „metalurški premog“) je dražji od nekoksnega premoga in se skoraj izključno uporablja za proizvodnjo jekla. Premog, ki ga kupuje družba Hubei Greenhome, je namenjen za proizvodnjo energije, ne za proizvodnjo jekla, zato je jasno, da bi bilo treba uporabiti oznako HS 2701 12 90 , ki zajema nekoksni premog. Komisija se je strinjala z utemeljitvijo družbe Hubei Greenhome in sprejela trditev. |
|
(200) |
Komisija se je odločila, da bo zaradi znatnih izkrivljanj izključila uvoz premoga iz Rusije v reprezentativno državo. Premog s poreklom iz Rusije je izpostavljen več izkrivljanjem, kot so politike dvojnih cen, omejitve za kritične surovine in znižane izvozne prodajne cene zaradi mednarodnih sankcij proti ruskemu izvozu premoga (120). To dokazuje tudi dejstvo, da 80 % celotnega uvoza premoga po nizkih cenah v Turčijo izvira iz Rusije, kar ruskemu uvozu daje prevladujoč položaj pred drugimi dobavitelji v Turčiji in znižuje cene. |
Potrošni material
|
(201) |
Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago. |
|
(202) |
Komisija je izračunala delež potrošnega blaga v skupnih stroških proizvodnje in ga uporabila za ponovni izračun proizvodnih stroškov na podlagi referenčnih vrednosti. |
Stranski proizvod
|
(203) |
V prvem obvestilu je Komisija opredelila pet stranskih proizvodov, in sicer industrijsko sol, surovi epiklorohidrin, natrijev hipoklorit, klorovodikovo kislino in dibenzil eter. Komisija je na podlagi izpolnjenih vprašalnikov obeh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ter glede na majhen delež nekaterih opredeljenih stranskih proizvodov, kot so industrijska sol, surovi epiklorohidrin, natrijev hipoklorit in klorovodikova kislina, v skupnih stroških proizvodnje izračunala delež teh stranskih proizvodov v skupnih stroških proizvodnje in ta delež uporabila pri ponovno izračunanih stroških proizvodnje na podlagi referenčnih vrednosti. |
|
(204) |
Komisija je ugotovila, da je dibenzil eter stranski proizvod, pridobljen pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ki ga je mogoče prodati brez nadaljnje predelave. Kot referenčno vrednost za dibenzil eter je uporabila statistične podatke o uvozu iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas – GTA. Komisija je določila neizkrivljeno uvozno ceno dibenzil etra 12,62 CNY/kg. Režijski stroški proizvodnje, PSU-stroški in dobiček |
|
(205) |
V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. |
|
(206) |
Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli vzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli ti proizvajalci. Kot je navedeno v uvodni izjavi 182, je Komisija v splošne stroške proizvodnje vključila stroške raziskav in razvoja, ki so jih vzorčeni proizvajalci izvozniki razporedili na obdobje preiskave. Dobljeni odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje. |
|
(207) |
Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička določila na podlagi finančnih podatkov za leto 2024 za enajst turških družb, dejavnih v oznaki NACE 2014 in navedenih v opombi pod črto k uvodni izjavi 32, kot so bili pridobljeni iz podatkovne zbirke Orbis. |
Izračun
|
(208) |
Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna. |
|
(209) |
Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile preverjene med opravljenimi preverjanji na kraju samem. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je navedeno v preglednici 1. |
|
(210) |
Ko so bili določeni neizkrivljeni proizvodni stroški, je Komisija ocenila splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 206 in 207. Določeni so bili na podlagi računovodskih izkazov enajstih podjetij, navedenih v zgornji uvodni izjavi 203. |
|
(211) |
Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala splošne stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 210, da bi izračunala neizkrivljene stroške proizvodnje. |
|
(212) |
Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, prištela tehtano povprečje PSU-stroškov ter dobiček enajstih podjetij, navedenih v uvodni izjavi 203. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 25,56 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 11,22 %. Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna. |
3.3. Izvozna cena
|
(213) |
Ker so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki v Unijo izvažali neposredno neodvisnim kupcem, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo. |
3.4. Primerjava
|
(214) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. |
|
(215) |
V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) jo pobotalo nazaj na raven franko tovarna ter (ii) da bi se upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
3.4.1. Prilagoditve normalne vrednosti
|
(216) |
Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo proizvodnih stroškov skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne. |
|
(217) |
Komisija ni našla razlogov za popravke normalne vrednosti, prav tako noben od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval takih popravkov. |
3.4.2. Prilagoditve izvozne cene
|
(218) |
Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške. |
|
(219) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški in provizije. |
3.5. Stopnje dampinga
|
(220) |
Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(221) |
Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:
|
|
(222) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike. |
|
(223) |
Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 66,8 %. |
|
(224) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. |
|
(225) |
V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz LRK v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu za oznako KN iz uvodne izjave 23. |
|
(226) |
Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 90 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. |
|
(227) |
Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:
|
4. ŠKODA
4.1. Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(228) |
V obdobju preiskave so podobni izdelek v Uniji proizvajali trije proizvajalci, ki spadajo v dve ločeni skupini družb v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
|
(229) |
Ker industrijo Unije sestavljata dve skupini podjetij, so podatki v tem in naslednjem oddelku zaradi zaupnosti navedeni v razponih. |
|
(230) |
Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno [31 000–33 000] ton. Komisija je to količino določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov dveh vzorčenih proizvajalcev Unije in izpolnjenega vprašalnika o makrokazalnikih. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, sta dva vzorčena proizvajalca Unije predstavljala 95 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
4.1.1. Določitev zadevnega trga Unije
|
(231) |
Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije. |
|
(232) |
Komisija je ugotovila, da je manjši del proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe. To je zadevalo približno [1–2,5] % proizvodnje Unije in le enega proizvajalca. Izdelek je bil preprosto prenesen (brez računa) in/ali po transfernih cenah dobavljen znotraj iste družbe ali skupin družb za nadaljnjo predelavo nižje v verigi. |
|
(233) |
Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni uporabi za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka. |
|
(234) |
Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere v industriji Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi z izdelkom in preučila, ali je bila proizvodnja namenjena uporabi za lastne potrebe ali za prosti trg. |
|
(235) |
Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg in cene izvoza, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celovita slika stanja industrije Unije. |
|
(236) |
Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno preučili le glede na celotno dejavnost, vključno za lastne potrebe industrije Unije. Ti so: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu. |
4.2. Potrošnja Unije
|
(237) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi vsote prostega trga in zaprtega trga. Prosti trg je bil določen na podlagi obsega prodaje industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije in uvoza iz vseh tretjih držav, kot ga je evidentiral Eurostat. Zaprti trg odraža transakcije za lastne potrebe, o katerih je poročala industrija Unije. |
|
(238) |
Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način: Preglednica 2 Potrošnja Unije (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(239) |
Na splošno je potrošnja v Uniji ostala na stabilni ravni. Po upadu leta 2023 se je ponovno povečala. Ob koncu obravnavanega obdobja je bila za 2 % višja kot leta 2022. |
|
(240) |
Zaprti trg se je nanašal na uporabo za lastne potrebe za proizvodnjo mešanic za izdelke za osebno nego. Predstavljal je manjši delež proizvodnje v Uniji in je bil v celotnem obravnavanem obdobju stabilen. |
|
(241) |
Kar zadeva prosti trg, so bile vrednosti leta 2023 neobičajno nižje zaradi težav z dobavo zaradi višje sile, s katerimi se je soočal eden od proizvajalcev Unije, ter zaradi začasno šibkejšega povpraševanja v Uniji zaradi splošnega zmanjševanja zalog pri kupcih v tem letu (121). Sicer je bila potrošnja na prostem trgu v Uniji razmeroma stabilna. V drugi polovici obravnavanega obdobja se je rahlo povečala in v obdobju preiskave dosegla [30 500–32 500] ton. |
4.3. Uvoz iz zadevne države
1.1.1. Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države
|
(242) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi uvoženih količin v primerjavi s potrošnjo na prostem trgu v Uniji, kot je prikazano v preglednici 2. |
|
(243) |
Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 3 Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež (v %)
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
(244) |
Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, in sicer s 5 059 ton leta 2022 na 13 067 ton v obdobju preiskave. To pomeni povečanje za 158 %. |
|
(245) |
Podobno se je tržni delež kitajskega uvoza več kot podvojil, in sicer s približno [15–20] % leta 2022 na [39–53] % v obdobju preiskave. |
4.4. Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(246) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in vzorčeni proizvajalci Unije. |
|
(247) |
Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 4 Uvozne cene (EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||
|
(248) |
Uvozne cene iz zadevne države so se v obravnavanem obdobju znižale, in sicer z 2 737 EUR/tono leta 2022 na 1 444 EUR/tono v obdobju preiskave. Padec za skoraj 900 EUR/tono med letoma 2022 in 2023 je mogoče delno pripisati temu, da so se cene prevoza blaga, ki so bile leta 2022 rekordno visoke, leta 2023 znižale na običajnejše ravni. Vendar so kitajske uvozne cene nadaljevale trend upadanja v letu 2024 (kljub porastu svetovnih stroškov pomorskega prevoza v navedenem letu (122)) in v obdobju preiskave. |
|
(249) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:
|
|
(250) |
Primerjava cen je bila opravljena po odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen več kot 18 %. Za 100 % uvoženih količin je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen. |
4.5. Gospodarski položaj industrije Unije
4.5.1. Splošne opombe
|
(251) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(252) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(253) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika o makropodatkih. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
|
(254) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
|
(255) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.5.2. Makroekonomski kazalniki
4.5.2.1. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(256) |
Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(257) |
Med letoma 2022 in 2023 se je proizvodnja v Uniji zmanjšala za [20–30] %, in sicer s [37 500–39 500] ton na [31 000–33 000] ton. V obravnavanem obdobju je bila proizvodnja leta 2023 na najnižji točki. Do tega je prišlo predvsem zaradi višje sile v tistem letu v zvezi z dobavo klora enemu proizvajalcu v Uniji, zaradi česar je moralo to podjetje zmanjšati proizvodnjo. |
|
(258) |
Proizvodna zmogljivost je v celotnem obdobju ostala razmeroma stabilna. Število dni remonta je povzročilo nekatera nihanja dejanske proizvodne zmogljivosti. Vendar se nazivna zmogljivost v tem obdobju sploh ni spremenila. |
|
(259) |
Izkoriščenost zmogljivosti je pomemben kazalnik škode za proizvajalca proizvoda. Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju skupno zmanjšala s [75–85] % leta 2022 na [65–75] % ob koncu obdobja preiskave. Čeprav se zdi, da se je izkoriščenost zmogljivosti med letoma 2023 in 2024 izboljšala, je to dejansko odražalo konec višje sile iz leta 2023, navedene v uvodni izjavi 257. |
4.5.2.2. Obseg prodaje in tržni delež
|
(260) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(261) |
Prodaja industrije Unije se je zmanjšala za približno 20 %, in sicer z [20 000–25 000] ton leta 2022 na [17 000–22 000] ton v obdobju preiskave, kljub majhni rasti potrošnje v Uniji. Manjša prodaja leta 2023 je bila deloma posledica višje sile v navedenem letu v zvezi z dobavo klora glavnemu proizvajalcu v Uniji, zaradi česar je moralo to podjetje zmanjšati proizvodnjo. |
|
(262) |
V skladu s tem se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za približno 17 odstotnih točk v obdobju preiskave. |
4.5.2.3. Rast
|
(263) |
Industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti. V obdobju preiskave je industrija Unije kljub rahlemu povečanju potrošnje v Uniji izgubila obseg prodaje in tržni delež ter zmanjšale so se njena proizvodnja in izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in tudi njena pogajalska moč, zato je bila v slabšem položaju kot leta 2022. |
4.5.2.4. Zaposlenost in produktivnost
|
(264) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(265) |
Stopnja zaposlenosti je ostala razmeroma stabilna, do konca obdobja preiskave pa se je število delovnih mest zmanjšalo le malo (– 8 %). |
|
(266) |
Glede na to, da je bil padec obsega proizvodnje večji od zmanjšanja števila delovnih mest, se je produktivnost zmanjšala s [300–400] ton/zaposlenega leta 2022 na [250–350] ton/zaposlenega v obdobju preiskave. |
4.5.2.5. Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga
|
(267) |
Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten. |
|
(268) |
To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga. |
4.5.3. Mikroekonomski kazalniki
4.5.3.1. Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje
|
(269) |
Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 8 Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški na enoto
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(270) |
Prodajne cene proizvajalcev Unije na prostem trgu Unije so se znižale za več kot 30 %, in sicer z [2 500 – 3 000] EUR/tono leta 2022 na [1 600 – 2 000] EUR/tono v obdobju preiskave, saj si je industrija Unije prizadevala, da ne bi izgubila strank v okoliščinah naraščajočega kitajskega uvoza po vse nižjih cenah. Prodajne cene na enoto so bile v celotnem obravnavanem obdobju nižje od stroškov proizvodnje na enoto. Od leta 2023 je bila razlika med povprečnimi cenami proizvajalcev Unije in kitajskimi uvoznimi cenami velika, največja pa v obdobju preiskave. |
|
(271) |
Stroški proizvodnje na enoto so se zmanjšali za 16 %, in sicer z [2 400 – 2 900] EUR/tono leta 2022 na [2 100 – 2 600] EUR/tono v obdobju preiskave. To je bilo posledica normalizacije cen energije (ki so leta 2022 dosegle najvišjo raven doslej) in programov za zmanjšanje stroškov, zlasti pri enem proizvajalcu Unije, ki se je soočal s finančnimi težavami. |
4.5.3.2. Stroški dela
|
(272) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(273) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so se pri vzorčenih proizvajalcih Unije v obravnavanem obdobju spreminjali, deloma zaradi sprememb v številu zaposlenih, ki so bile posledica novih zaposlitev in izpolnjevanja zavez glede indeksacije plač. Stroški dela na zaposlenega so bili leta 2022 razmeroma visoki zaradi premije, ki jo je v navedenem letu eden od vzorčenih proizvajalcev izplačal zaposlenim. |
4.5.3.3. Zaloge
|
(274) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 10 Zaloge
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
(275) |
Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 39 %. Kar zadeva zaloge kot odstotek proizvodnje, so se te gibale od 7 % leta 2023, ko se je razlika med cenami Unije in kitajskimi cenami začela povečevati, do 4 % v obdobju preiskave. Slabšanje položaja proizvajalcev Unije je v obdobju preiskave privedlo do ukrepov za zmanjšanje obratnega kapitala. |
4.5.3.4. Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
|
(276) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(277) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Leto 2022 je bilo izjemno leto z visokimi cenami surovin in energije ter motnjami, ki so sledile ruski vojni agresiji proti Ukrajini v navedenem letu. Vendar je bilo leto 2022 edino leto v obravnavanem obdobju, v katerem so proizvajalci Unije ustvarili dobiček zaradi pogodbeno dogovorjenih količin in cen ter manjše prisotnosti kitajskega uvoza po pravičnejših cenah. Dobičkonosnost je iz pozitivne ravni leta 2022 v naslednjem letu prešla v negativno, nato pa je bila zaradi gibanja povprečnih prodajnih cen in stroškov proizvodnje industrije Unije, opisanih v uvodnih izjavah 270 in 271, ter zaradi nižje izkoriščenosti zmogljivosti in manjše proizvodnje za pokrivanje fiksnih stroškov izrazito negativna. |
|
(278) |
Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je v celotnem obravnavanem obdobju gibal negativno in je tesno sledil trendu dobičkonosnosti ter nihanjem ravni zalog. Razpoložljivi neto denarni tok od leta 2023 ni več zadoščal niti za vzdrževanje in zamenjavo strojev v obratih. |
|
(279) |
Razen ene pomembnejše naložbe, ki je izhajala iz odločitve, sprejete že leta 2018, so bile naložbe industrije Unije v obravnavanem obdobju omejene, čeprav so stalne naložbe v kemijski obrat bistvene za dolgoročno preživetje in izpolnjevanje regulativnih zahtev. Te redke naložbe so bile usmerjene v zmanjšanje porabe energije, racionalizacijo in povečanje učinkovitosti. |
|
(280) |
Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala negativno, kar odraža zgoraj opisana gibanja za dobičkonosnost in denarni tok. |
|
(281) |
Zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za pridobivanje kapitala je bila ovirana zaradi zmanjšanja dobičkonosnosti in denarnega toka. Eden od njih je bil v resnih finančnih težavah (123). |
4.6. Sklep o škodi
|
(282) |
V obravnavanem obdobju so se prodajne cene industrije Unije znižale (– 34 %), kar je skupaj z visokimi stroški proizvodnje povzročilo, da se je nizka raven dobička iz leta 2022 v letih 2023, 2024 in v obdobju preiskave spremenila v izgubo. Ti trendi so povzročili občuten upad ravni denarnega toka, donosnosti naložb in naložb. Kljub zdravi in stabilni potrošnji v Uniji so bili pri kazalnikih obsega, kot so proizvodnja, ki se je zmanjšala za 18 %, obseg prodaje, ki je upadel za 21 %, in tržni delež, ki se je z [65–75] % leta 2022 zmanjšal na [50–60] % v obdobju preiskave, opaženi tudi znatni negativni trendi. Poleg tega se je izkoriščenost zmogljivosti znižala na nevzdržne ravni, ki so bile prenizke, da bi proizvajalec osnovnih kemikalij lahko pokril zadevne stroške. Zaradi tega razvoja dogodkov se je industrija Unije znašla v ranljivem položaju. V Uniji so se izgubljala delovna mesta. Nobeden od preučenih kazalnikov ni pokazal pozitivnega razvoja. |
|
(283) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
5. VZROČNA ZVEZA
|
(284) |
Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: učinki uvoza iz drugih tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije in nihanja cen pomembnih proizvodnih dejavnikov. |
5.1. Učinki dampinškega uvoza
|
(285) |
V obravnavanem obdobju je kitajski uvoz očitno in stalno prevzemal rastoči trg EU, kot je prikazano v preglednici 3. Zato je industrija Unije izgubila znaten obseg prodaje in tržni delež, drugi viri dobave (tj. uvoz, ki ni iz Kitajske) pa so postopno usahnili. |
|
(286) |
Leta 2022 so bile cene uvoza iz Kitajske blizu cenam industrije Unije. Od leta 2023 dalje so kitajski izvozniki stalno prodajali po cenah, nižjih od cen industrije Unije. Kitajske uvozne cene so bile v celotnem obravnavanem obdobju nižje od stroškov proizvodnje industrije Unije. |
|
(287) |
Uvoz iz Kitajske v Unijo je na trg EU izvajal močan cenovni in količinski pritisk, kar pojasnjuje padec cen industrije Unije (pod stroške proizvodnje). Dejansko je konkurenca na trgu benzil alkohola kot blaga izjemno občutljiva na cene, zato se bodo kupci verjetno že ob manjših spremembah cen preusmerili k alternativnim dobaviteljem. |
|
(288) |
Nelojalno nižanje cen je znatno glede na cenovno občutljivo naravo zamenljivega homogenega blaga, kot je benzil alkohol. To je povzročilo močno oviranje dviga cen na trgu Unije. |
|
(289) |
Zmanjšanje prodajnih priložnosti je zmanjšalo zmožnost proizvajalcev Unije za učinkovito poslovanje. Izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije še zdaleč ni bila optimalna. Nezadostna izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v letih 2023 in 2024 ter v obdobju preiskave je povečala finančne izgube industrije Unije. Ker so se pomembni proizvodni stroški porazdelili na manjši obseg proizvodnje, so se stroški na enoto znatno povečali, s čimer se je škoda, ki jo povzroča dampinški uvoz, še povečala. |
5.2. Učinki drugih dejavnikov
5.2.1 Uvoz iz tretjih držav
|
(290) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 12 Uvoz iz tretjih držav
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(291) |
Kitajska je ves čas predstavljala veliko večino uvoza v Unijo. V obdobju preiskave je njen delež v uvozu narasel na 91 % vsega uvoza. Uvoz iz drugih tretjih držav je bil količinsko omejen in je izviral predvsem iz Indije, Združenega kraljestva in ZDA. V zvezi s tem je preiskava pokazala, da je uvoz iz nekaterih virov pomenil nadaljnjo prodajo, saj je tak uvoz izviral iz držav, v katerih ni komercialne proizvodnje benzil alkohola (npr. iz Združenega kraljestva ali Norveške). |
|
(292) |
Celotni uvoz iz vseh drugih tretjih držav (brez Kitajske) je leta 2022 predstavljal tržni delež 12,3 %, v obdobju preiskave pa komaj 4 %. |
|
(293) |
Na splošno je bil uvoz iz vseh drugih tretjih držav dražji od uvoza iz zadevne države. Indija, ki je bila po Kitajski tretja največja uvoznica v Unijo med tretjimi državami, je imela v obravnavanem obdobju višje uvozne cene v Unijo kot Kitajska (razen leta 2022). Čeprav so bile indijske uvozne cene v obdobju preiskave nižje od stroškov proizvodnje industrije Unije, sta bila njihov obseg in tržni delež majhna. |
|
(294) |
Komisija je zato ugotovila, da uvoz iz drugih tretjih držav na splošno ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.2.2 Izvozna učinkovitost industrije Unije
|
(295) |
Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 13 Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(296) |
Proizvajalci Unije in številne njihove stranke so dejavni po vsem svetu, zato je izvoz v obravnavanem obdobju predstavljal znaten delež proizvodnje industrije Unije. |
|
(297) |
V obravnavanem obdobju se je povprečna izvozna prodajna cena znižala. Cene izvoza industrije Unije so nihale glede na ponudbo in povpraševanje, tržne razmere na namembnih trgih in kombinacijo izdelkov, hkrati pa so se soočale z močno konkurenco kitajskih izdelkov. |
|
(298) |
Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da je izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, vendar ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in posledično znatno škodo, ki so jo na trgu Unije utrpeli proizvajalci Unije, kot je ugotovljeno v oddelku 5.1. |
5.2.3 Nihanje cen pomembnih proizvodnih dejavnikov
|
(299) |
Stroške proizvodnje benzil alkohola v glavnem določa cena glavne surovine, tj. toluena. Čeprav stroški energije predstavljajo manjši delež kot toluen, še vedno pomenijo znaten delež skupnih stroškov proizvodnje. Po začetku vojne agresije Rusije proti Ukrajini so se cene energije znatno zvišale, zaradi česar so se v prvem delu obravnavanega obdobja zvišali stroški proizvodnje. |
|
(300) |
Gibanje cen plina/energije in vložkov v obravnavanem obdobju v tem primeru ni moglo pojasniti močnega upada dobička, saj je bila industrija Unije leta 2022, ko so cene plina/energije in vložkov dosegle vrhunec, dobičkonosna. Industrija Unije je začela poslovati z izgubo v času, ko so se cene plina/energije normalizirale in so se izvajale pobude za zmanjšanje stroškov. |
|
(301) |
Komisija je zato ugotovila, da nihanje cen glavnih surovin in cen energije ni zmanjšalo vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki so jo proizvajalci Unije utrpeli na trgu Unije. Pod enakimi konkurenčnimi pogoji bi morali proizvajalci Unije svoje prodajne cene zvišati na vzdržno/dobičkonosno raven, vendar se to ni zgodilo. |
5.3. Sklep o vzročni zvezi
|
(302) |
Komisija je na podlagi navedenega v tej fazi ugotovila, da je uvoz iz zadevne države industriji Unije povzročil znatno škodo. Čeprav je izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije morda prispevala k škodi, ta dejavnik ne zmanjša vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo. Drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. |
6. STOPNJA UKREPOV
|
(303) |
Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije. |
6.1. Stopnja škode
|
(304) |
Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe. |
|
(305) |
Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %. |
|
(306) |
Komisija je najprej določila osnovni dobiček, ki zajema celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih, na podlagi dobičkonosnosti, dosežene pri proizvajalcu Unije, za katerega so bili na voljo podatki. Stopnja dobička je bila določena na 15,8 %. To je bila stopnja dobičkonosnosti, ki jo je proizvajalec Unije dosegel leta 2018, tj. v zadnjem letu, v katerem nizkocenovni uvoz iz države v preiskavi še ni vplival na dobičkonosnost industrije Unije. |
|
(307) |
En proizvajalec Unije je predložil dokaze, da bi bila raven njegovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je preverila razloge za začetek predhodne naložbe in njeno poznejšo opustitev. Ugotovljeno je bilo, da so bile te trditve utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala manj kot 1 %. |
|
(308) |
Za zadevno stran je bil ta odstotek prištet osnovnemu dobičku v višini 15,8 % iz uvodne izjave 306, s čimer je bil dobljen ciljni dobiček v višini [15,9–16,5] %. |
|
(309) |
Na tej podlagi neškodljiva cena na tono znaša [2 350–2 950 EUR], ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene stopnje dobička v višini [15,9–16,5] % za stroške proizvodnje vzorčenega proizvajalca Unije v obdobju preiskave. |
|
(310) |
Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Komisija je na podlagi dokazov, predloženih skupaj z izpolnjenim vprašalnikom, za eno družbo ugotovila dodatni strošek v višini [25–80 EUR] na tono zaradi posrednih stroškov CO2. Ta razlika je bila prišteta neškodljivi ceni iz uvodne izjave 309. |
|
(311) |
Na podlagi navedenega je Komisija neškodljivo ceno v višini [2 375–2 995 EUR] na tono za podobni izdelek industrije Unije izračunala tako, da je pri enem vzorčenem proizvajalcu Unije uporabila osnovni dobiček v višini 15,8 %, pri drugem vzorčenem proizvajalcu Unije pa za stroške proizvodnje v obdobju preiskave zgoraj navedeno ciljno stopnjo dobička (glej uvodno izjavo 308). Prilagoditve v skladu s členom 7(2d), navedene v prejšnji uvodni izjavi, se nanašajo samo na drugega vzorčenega proizvajalca Unije. |
|
(312) |
Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. |
|
(313) |
Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 222 do 227).
|
|
(314) |
V tej zadevi je pritožnik trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od stopnje škode. |
6.2. Preučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije
|
(315) |
Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga. |
|
(316) |
Ker so stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, pa je Komisija menila, da tega vidika v tej fazi ni treba obravnavati. |
|
(317) |
Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je primerno določiti znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. |
7. INTERES UNIJE
|
(318) |
Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev. |
7.1. Interes industrije Unije
|
(319) |
V Uniji benzil alkohol proizvajajo tri podjetja v okviru dveh skupin, ki neposredno zaposlujejo [100–120] oseb. Obrati so v Nemčiji in na Nizozemskem. Vsi proizvajalci Unije so sodelovali v preiskavi in podpirajo uvedbo ukrepov. |
|
(320) |
Ob upoštevanju ugotovitve o znatni škodi industriji Unije, opisani v oddelku 4.6 te uredbe, bi uvedba ukrepov industriji Unije omogočila izboljšanje dobičkonosnosti na vzdržno raven, povečanje naložb in s tem povrnitev konkurenčnega položaja na trgu Unije. Industrija Unije bi lahko poleg tega s povečanjem proizvodnje in količine prodaje na trgu Unije ponovno pridobila izgubljeni tržni delež. Škodljive razmere, v katerih so proizvajalci Unije, ogrožajo njihovo zmožnost, da v Uniji še naprej proizvajajo benzil alkohol tako za lastno porabo (omejene količine) kot za prodajo na prostem trgu. |
|
(321) |
Odsotnost ukrepov bo verjetno imela nadaljnje negativne in znatne učinke na industrijo Unije. Odvisnost od izdelka se razlikuje glede na obrat, vendar bi lahko glede na stopnjo integracije in povezav med proizvodnimi fazami težave v enem delu proizvodnje ogrozile sposobnost preživetja celotnega obrata. Obstoj enega od vzorčenih proizvajalcev Unije je že resno ogrožen (124), nadaljnja proizvodnja benzil alkohola v Uniji pa je ogrožena, če se ukrepi ne uvedejo in upadanja sposobnosti preživetja industrije ne bo mogoče ustaviti. To bi pomenilo nepovratno izgubo industrijskih zmogljivosti, znanja in kvalificiranih delovnih mest. |
|
(322) |
Uvedba ukrepov za benzil alkohol iz zadevne države je zato nedvomno v interesu industrije Unije. |
7.2. Interes nepovezanih uvoznikov
|
(323) |
Zadevni izdelek v Unijo uvažajo predvsem uporabniki, pa tudi nekateri distributerji. Oglasilo se je nekaj distributerjev, vendar nobeden ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Družba Gadot Belgium B.V., ki ponuja rešitve za upravljanje kemijske vrednostne verige, je pozdravila preiskavo. |
|
(324) |
En nepovezani uvoznik (Fenchem Biochemie GmbH) je predložil nepopoln izpolnjen vprašalnik in nato prenehal sodelovati. Pomanjkljivosti v izpolnjenem vprašalniku niso omogočale ugotovitve o učinkih ukrepov (če sploh obstajajo) na njegovo poslovanje. |
|
(325) |
Preiskava ni pokazala nobenih negativnih posledic za nepovezane uvoznike v Uniji, ki bi lahko prevladale nad pozitivnim učinkom uvedbe ukrepov na industrijo Unije. Komisija je sklenila, da bi uvozniki v Uniji morali še naprej imeti možnost uvažati benzil alkohol iz Kitajske, saj cilj preiskave ni bil blokirati uvoz iz Kitajske, temveč zvišati njegove cene na nedampinške ravni. |
7.3. Interes uporabnikov
|
(326) |
En uporabnik je predložil izpolnjen vprašalnik in nasprotoval ukrepom. Stran je navedla, da njena avstrijska povezana družba uporablja benzil alkohol kot bistveno surovino pri proizvodnji različnih smol. Stran je predvidela znatno zvišanje stroškov benzil alkohola zaradi protidampinških ukrepov in zaradi tega, ker bi dobavitelji benzil alkohola iz Unije nato zvišali svoje cene, ko bi se konkurenčni pritisk uvoza zmanjšal. To bi povzročilo preusmeritev na uvožene smole, proizvedene zunaj Unije z uporabo cenejšega benzil alkohola. Proizvajalci smol v Uniji bi tako utrpeli dvojni učinek: višje vhodne stroške in večjo konkurenco stroškovno ugodnejšega uvoza, tj. prenos konkurenčnega neravnovesja za en korak nižje v vrednostni verigi. Stran je trdila, da bi vsako nadaljnje zvišanje stroškov surovin zmanjšalo njeno konkurenčnost ter ogrozilo dobičkonosnost – in v nekaterih primerih tudi sposobnost preživetja – njenih proizvodov nižje v verigi. |
|
(327) |
Izpolnjeni vprašalnik tega malega uporabnika, ki predstavlja manj kot 1 % uvoza iz Kitajske, ne kaže, da bi zvišanje nabavne cene benzil alkohola bistveno vplivalo na njegovo poslovanje. Pri delu njegovih izdelkov stroški benzil alkohola predstavljajo različen delež stroškov končnih izdelkov (tj. med 1 % in 20 %, odvisno od izdelka). (Morebitne) stroškovne posledice za posamezne izdelke sodelujočega uporabnika niso bile take, da bi upravičevale opustitev uvedbe dajatev, ki bodo zaščitile proizvajalce benzil alkohola v Uniji, za katere je bilo dokazano, da trpijo zaradi nelojalne konkurence. Komisija je nadalje opozorila, da namen protidampinških ukrepov ni dati prednosti proizvajalcem Unije. Namen protidampinških ukrepov je ustaviti nekatere nezakonite nepoštene trgovinske prakse, ki so izkrivile tržne razmere in povzročile škodo industriji Unije. |
|
(328) |
Na splošno preiskava ni pokazala negativnih posledic za uporabnike v Uniji, ki bi lahko prevladale nad pozitivnim učinkom uvedbe ukrepov na industrijo Unije. Nasprotno pa bi ukrepi zagotovili lokalno oskrbo in preprečili odvisnost od kitajskega uvoza. Taka odvisnost bi lahko imela uničujoče posledice, če bi na primer prišlo do sprememb strateških ukrepov ali logističnih težav, ki bi vplivale na kitajski uvoz. |
7.4. Interes dobaviteljev
|
(329) |
Izpolnjenega vprašalnika ni predložil noben dobavitelj (ali združenje, ki zastopa interese dobaviteljev). |
|
(330) |
Kljub temu je Komisija menila, da bi ukrepi koristili dobaviteljem v Uniji, saj bi se zagotovilo lokalno povpraševanje po surovinah, kot sta toluen in klor. Nadaljnje delovanje obratov za proizvodnjo benzil alkohola v Uniji bo podprlo lokalna podjetja, ki proizvajalcem Unije zagotavljajo storitve, kot je vzdrževanje, ter dobavljajo rezervne dele in stroje. |
7.5. Sklep o interesu Unije
|
(331) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz benzil alkohola s poreklom iz zadevne države ne bi bila v interesu Unije. |
8. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(332) |
Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije. |
|
(333) |
Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz benzil alkohola s poreklom iz LRK v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. |
|
(334) |
Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji začasne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:
|
|
(335) |
Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve. |
|
(336) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi se za uvoz morala uporabiti protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. |
|
(337) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(338) |
Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
9. REGISTRACIJA
|
(339) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. |
|
(340) |
Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza opustiti. |
|
(341) |
V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta. |
10. OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI
|
(342) |
Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino in gospodarsko varnost. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene. |
|
(343) |
Družba Qianjiang Xinyihong je trdila, da so se z izračunom referenčne vrednosti za stranske proizvode pomotoma zvišali proizvodni stroški, zaradi česar je bila normalna vrednost višja. Komisija se je strinjala s to trditvijo in je ustrezno popravila izračune. |
|
(344) |
Družba Hubei Greenhome je opozorila na tehnično-vsebinsko napako v zvezi z manipulativnimi in pomožnimi stroški, kot so navedeni v seznamu osnovnih transakcij izvoza. Komisija se je strinjala s to trditvijo in je ustrezno popravila izračune. |
|
(345) |
Komisija meni, da je za zagotovitev učinkovitega spremljanja uvoza neposrednega proizvoda, ki je višje v verigi benzil alkohola, tj. benzil klorida, ki je trenutno skupaj z drugimi izdelki uvrščen pod oznako KN 2903 99 80 , za namene spremljanja primerno uvesti posebno oznako TARIC. Ta ukrep bo Komisiji omogočil zbiranje točnih in podrobnih statističnih podatkov o trgovinskih tokovih, oceno tržnih trendov in odkrivanje morebitnega izogibanja ukrepom trgovinske zaščite. Uvedba te oznake TARIC je namenjena izključno spremljanju in se z njo v tej fazi ne uvajajo nobene dodatne dajatve ali omejitve pri uvozu. |
|
(346) |
Posebna oznaka TARIC bi morala biti oblikovana tako, da benzil klorid razlikuje od drugih izdelkov pod isto oznako KN ter zagotavlja natančno zbiranje podatkov. Komisija bi morala redno pregledovati podatke, zbrane v okviru te oznake, da ugotovi, ali so upravičeni nadaljnji ukrepi, kot je začetek protidampinške ali protisubvencijske preiskave. |
11. KONČNE DOLOČBE
|
(347) |
Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
|
(348) |
Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Za uvoz benzil alkohola (znanega tudi kot fenilmetanol, benzenmetanol, fenilkarbinol in hidroksitoluen), aromatskega alkohola, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 2906 21 00 in se običajno uvršča pod številko CUS 0011660-9 in številko CAS RN 100-51-6,s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, se uvede začasna protidampinška dajatev.
2. Stopnji začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljata za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:
|
Družba |
Začasna protidampinška dajatev (v %) |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Hubei Greenhome Materials Technology, Inc. |
71,2 |
88FF |
|
Qianjiang Xinyihong Organic Chemical Co., Ltd. |
52,6 |
88FG |
|
Chongqing Zoteq Aroma Chemical Co., Ltd |
66,8 |
88FH |
|
Hubei Kelin Bolun New Materials Co., Ltd, |
66,8 |
88FI |
|
Tianjin Dacals Chemical Co., Ltd. |
66,8 |
88FJ |
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske |
71,2 |
8999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je količina benzil alkohola, prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
4. Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.
5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
1. Za namene spremljanja uvoza izdelka, ki je neposredno višje v verigi benzil alkohola, tj. benzil klorida, se uvede naslednja oznaka TARIC:
|
2903 |
– Halogenirani derivati aromatskih ogljikovodikov: |
|
2903 99 |
– – drugi |
|
2903 99 80 81 |
– – – benzil klorid |
2. Za uvoz pod oznako TARIC 2903 99 80 81 velja nadzor, da lahko Komisija sledi statističnim trendom uvoza, proizvoda, ki je neposredno višje v verigi benzil alkohola, za katerega velja začasna protidampinška dajatev iz člena 1, v skladu s členom 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (125) o carinskem zakoniku Unije.
3. Nadzorni ukrepi, uvedeni z odstavkom 1, prenehajo, ko se protidampinška dajatev na uvoz benzil alkohola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske odpravi ali preneha veljati.
Člen 3
1. Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje lahko preuči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.
Člen 4
1. Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2026/362.
2. Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili uvoženi v EU za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali zaključka tega postopka.
Člen 5
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. julija 2026
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.
(2) UL C, C/2025/6741, 19.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/6741/oj.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/362 z dne 17. februarja 2026 o obvezni registraciji za uvoz benzil alkohola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, da se omogoči določitev protidampinških dajatev za uvoz, za katerega velja obvezna registracija (UL L, 2026/362, 18.2.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/362/oj).
(4) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2835.
(5) Koruma Temizlik Anonim Sirketi, Polen Un Ve Gida Katki Maddeleri Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi, Tarimsal Kimya Teknolojileri Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi, Sora Kozmetik Sanayi Ticaret Anonim Sirketi, Kimsan Petrokimya Sanayi Ve Ticaret Limited Sirketi, Hurkimsa Kimya Sanayi Ve Ticaret Limited Sirketi, Biolab Endustriyel Kimya Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi, Verateks Boya Kimya Tekstil Sanayi Ticaret Limited Sirketi, Befchem Kimyevi Maddeler Sanayi Ticaret Anonim Sirketi, Nc Istanbul Kimyevi Urunler Sanayi Ticaret Limited Sirketi in Merko Kimya Gida Sanayi ve ticaret limited Sirketi (Orbis).
(6) Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, SWD(2024) 91 final z dne 10. aprila 2024.
(7) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 57–64.
(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1064 z dne 9. aprila 2024 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih alkil fosfatnih estrov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
(9) Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 79.
(10) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 92–94.
(11) Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 95.
(12) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 96–98.
(13) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 99–102.
(14) Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 106.
(15) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 107–109.
(16) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 112–116.
(17) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 117–121.
(18) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 122–125.
(19) Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 126.
(20) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 126–130.
(21) Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 131.
(22) Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 132.
(23) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 135–137.
(24) Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 138.
(25) Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 139–140.
(26) Poročilo – poglavje 2, str. 7.
(27) Poročilo – poglavje 2, str. 7 in 8.
(28) Glej: http://finance.people.com.cn/n1/2026/0128/c1004-40654753.html (dostop 19. maja 2026).
(29) Poročilo – poglavje 2, str. 10, 18.
(30) Na voljo na spletnem naslovu: http://www.npc.gov.cn/zgrdw/englishnpc/Constitution/node_2825.htm (dostop 19. maja 2026).
(31) Poročilo – poglavje 2, str. 29 in 30.
(32) Poročilo – poglavje 4, str. 57, 92.
(33) Poročilo – poglavje 6, str. 149 in 150.
(34) Poročilo – poglavje 6, str. 153–171.
(35) Poročilo – poglavje 7, str. 204 in 205.
(36) Poročilo – poglavje 8, str. 207 in 208 ter 242 in 243.
(37) Poročilo – poglavje 2, str. 19–24, poglavje 4, str. 69, 99–100, poglavje 5, str. 130–131.
(38) Glej: http://www.greenhomechem.com/ (dostop 19. maja 2026).
(39) Glej: https://www.chinaorganic.com/ (dostop 19. maja 2026).
(40) Glej letno poročilo podjetja Hengli Petrochemicals za leto 2025, str. 67, na voljo na: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESH_STOCK/2026/2026-4/2026-04-15/12087185.PDF, (dostop 20. maja 2026).
(41) Glej: http://www.sinopec.com/listco/en/000/000/042/42474.shtml (dostop 19. maja 2026).
(42) Glej: http://www.sinochemhx.com/shxsen/ywgl/zycp/hcszb/jyxpe/A076003001005002Gone1.html (dostop 19. maja 2026).
(43) Glej: http://wap.sasac.gov.cn/n2588045/n27271785/n27271792/c14159097/content.html (dostop 19. maja 2026).
(44) Člen 33 statuta KKP in člen 19 kitajskega zakona o gospodarskih družbah. Glej poročilo – poglavje 3, str. 47–50.
(45) 14. petletni načrt za surovine, oddelka IV.3 in IV.1, na voljo na: https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/tz/art/2021/art_2960538d19e34c66a5eb8d01b74cbb20.html (dostop 19. maja 2026).
(46) Glej: https://gxt.fujian.gov.cn/jdhy/zxzcfg/gjzcfg/202510/P020251015562784139701.pdf, (dostop 19. maja 2026).
(47) Glej: https://huanbao.bjx.com.cn/news/20211201/1191133.shtml , (dostop 19. maja 2026).
(48) Glej: https://www.ndrc.gov.cn/fggz/fzzlgh/dffzgh/202104/P020210427315108290779.pdf (dostop 19. maja 2026).
(49) Poročilo – poglavje 2, str. 24 in 27.
(50) Glej: http://www.cpcif.org.cn/detail/40288043661e27fb01661e386a3f0001?e=1 (dostop 20. maja 2026).
(51) Prav tam.
(52) Glej: http://www.cpcif.org.cn/detail/d69629a0-ada2-44b4-86be-4505e97b0ace (dostop 20. maja 2026).
(53) Glej: http://www.cpcif.org.cn/list/40288043661dc14701661de263df0018 (dostop 20. maja 2026).
(54) Glej: http://www.cpcif.org.cn/list/40288043661dc14701661ddbe0980010 (dostop 20. maja 2026).
(55) Prav tam.
(56) Poročilo, poglavje 3, str. 40.
(57) Glej na primer: Blanchette, J., „Xi’s Gamble: Race to Consolidate Power and Stave off Disaster“ (Šijeva igra: tekma za utrditev oblasti in preprečitev katastrofe), Foreign Affairs, zvezek 100, št. 4, julij/avgust 2021, str. 10–19.
(58) Poročilo, poglavje 3, str. 41.
(59) Na voljo na spletnem naslovu: https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (dostop 20. maja 2026).
(60) Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje, na voljo na: www.gov.cn/zhengce/2020-09/15/content_5543685.htm (dostop 20. maja 2026).
(61) Financial Times (2020), Chinese Communist Party asserts greater control over private enterprise (Kitajska komunistična partija prevzema večji nadzor nad zasebnimi podjetji): https://www.ft.com/content/582411f6-fc3b-4e4d-9916-c30a29ad010e?syn-25a6b1a6=1 (dostop 20. maja 2026).
(62) Glej: https://www.wuhan.gov.cn/sy/whyw/202106/t20210630_1729512.shtml (dostop 20. maja 2026).
(63) Glej: http://www.sinopec.com/u/cms/gfyw/202411/27092756kosx.pdf str. 26 (dostop 20. maja 2026).
(64) Glej: http://www.sinopecgroup.com/group/000/000/067/67517.shtml, (dostop 20. maja 2026).
(65) Glej: http://www.sinopecgroup.com/group/000/000/041/41878.shtml (dostop 20. maja 2026).
(66) Glej: https://www.sinochem.com/sinochem/guwm/zlzz/ds/A031002002002Gone1.html (dostop 20. maja 2026).
(67) Poročilo – poglavje 14, oddelki 14.1, 14.2 in 14.3.
(68) Poročilo – poglavje 4, str. 56 in 57 ter 99 in 100.
(69) Glej: https://www.gov.cn/xinwen/2021-03/13/content_5592681.htm (dostop 20. maja 2026).
(70) Prav tam. Oddelek III.8.
(71) Glej: https://www.gov.cn/zhengce/zhengceku/2021-12/29/content_5665166.htm (dostop 20. maja 2026).
(72) Prav tam. Glej oddelka IV.2 in IV.3.
(73) Glej: https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/yj/art/2022/art_4ef438217a4548cb98c2d7f4f091d72e.html (dostop 20. maja 2026).
(74) Glej: https://jxt.hubei.gov.cn/fbjd/xxgkml/jhgh/202203/t20220325_4056642.shtml (dostop 19. maja 2026).
(75) Glej: https://jxt.hubei.gov.cn/fbjd/xxgkml/jhgh/202209/t20220906_4295137.shtml (dostop 20. maja 2026).
(76) Prav tam.
(77) Glej: http://www.greenhomechem.com/, (dostop 20. maja 2026).
(78) Glej: https://www.chinaorganic.com/ (dostop 20. maja 2026).
(79) Glej: https://en.chinaorganic.com/base/3.html (dostop 20. maja 2026).
(80) Glej: https://jxt.hubei.gov.cn/bmdt/szgz/202103/t20210329_3426767.shtml, (dostop 20. maja 2026).
(81) Glej: https://english.www.gov.cn/news/202406/19/content_WS6672c84ac6d0868f4e8e8531.html#:~:text=China%20will%20scale%20up%20support,of%20Industry%20and%20Information%20Technology, (dostop 20. maja 2026).
(82) Glej: http://gxt.shandong.gov.cn/module/download/downfile.jsp?classid=0&filename=17e54531cb74483596b5cca1a40ec8d8.pdf (dostop 23. marca 2026).
(83) Poročilo – poglavje 6, str. 171 in 179.
(84) Poročilo – poglavje 9, str. 260 in 261.
(85) Poročilo – poglavje 9, str. 257 in 260.
(86) Poročilo – poglavje 9, str. 252 in 254.
(87) Poročilo – poglavje 13, str. 360 in 361 ter 364 in 370.
(88) Poročilo, poglavje 13, str. 366.
(89) Poročilo – poglavje 13, str. 370 in 373.
(90) Poročilo – poglavje 6, str. 137 in 140.
(91) Poročilo – poglavje 6, str. 146 in 149.
(92) Poročilo, poglavje 6, str. 149.
(93) Ad hoc podpora kitajske vlade bankam, uradno obvestilo, ministrstvo za finance, Kitajska, 29. marec 2025 https://www.mof.gov.cn/zhengwuxinxi/caizhengxinwen/202503/t20250329_3961036.htm (dostop 20. maja 2026).
(94) Glej uradni politični dokument komisije bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (CBIRC) z dne 28. avgusta 2020: Triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022), na voljo na: http://www.hunan.gov.cn/zqt/zcsd/202009/t20200914_13727273.html.
(dostop 20. maja 2026). Načrt nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme korporativnega upravljanja v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva.“
(95) Glej obvestilo komisije CBIRC o metodi ocenjevanja uspešnosti poslovnih bank, objavljeno 15. decembra 2020: https://www.beijing.gov.cn/zhengce/zhengcefagui/qtwj/202204/t20220407_2656358.html (dostop 20. maja 2026).
(96) Glej: https://www.gov.cn/zhengce/content/202511/content_7047643.htm (dostop 20. maja 2026).
(97) Prav tam, oddelek 11.
(98) Poročilo – poglavje 6, str. 157 in 158.
(99) Poročilo – poglavje 6, str. 150–152, 156–160 ter 165–171.
(100) OECD (2019), Gospodarske raziskave OECD: China 2019, OECD Publishing, Pariz, str. 29, na voljo na:
https://doi.org/10.1787/eco_surveys-chn-2019-en (dostop 20. maja 2026).
(101) http://www.mof.gov.cn/zhengwuxinxi/caizhengxinwen/202006/t20200618_3534446.htm.
(dostop 20. maja 2026).
(102) Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.
(103) EUROPA - Competition - List of NACE codes (EUROPA – Konkurenca – Seznam oznak NACE).
(104) Seznam proizvajalcev je bil med prvim in drugim obvestilom zaradi prerazvrstitve dejavnosti v podatkovni zbirki Orbis, ki je vir finančnih podatkov, posodobljen.
(105) Glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/114 z dne 15. januarja 2026 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz zlitega aluminijevega oksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2026/114, 16.1.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/114/oj), uvodna izjava 70, v kateri je navedeno, da je „Komisija […] zato ponovno ocenila svoj izbor, da bi opredelila družbe z dejavnostmi, ki so tehnično in ekonomsko bolj primerljive s proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida, tudi če so razvrščene pod drugo, vendar povezano oznako NACE 24.1“.
(106) Komisija je ugotovila nekaj neskladij med drugim obvestilom in njegovimi prilogami. Pravilne vrednosti so bile prvotno navedene v prilogah k drugemu obvestilu in v zgornji preglednici 1.
(107) https://connect.spglobal.com/.
(108) V drugem obvestilu je bil tekoči klor pomotoma naveden tako med potrošnim materialom kot v Prilogi I med proizvodnimi dejavniki. Tekoči klor se obravnava kot potrošni material.
(109) http://www.turkstat.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Producer Price Index (indeks cen proizvajalcev).
(110) epdk.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Electricity Market board decisions (odločitve odbora za trg električne energije).
(111) V drugem obvestilu je bila v izračunu referenčne vrednosti za paro pisna napaka. Referenčna vrednost za paro je bila določena pri 501,61 CNY/tono.
(112) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.
(113) https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Labour-Cost-Statistics-2022-49571.
(114) Turški statistični urad, Indeksi vložkov dela, četrtletje IV: oktober–december 2025 – https://veriportali.tuik.gov.tr/en/press/57965.
(115) epdk.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Electricity Market board decisions (odločitve odbora za trg električne energije).
(116) http://www.turkstat.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Producer Price Index (indeks cen proizvajalcev).
(117) Pretvorba gigadžulov v milijon Btu – pretvorba merskih enot (convertunits.com/from/gigajoule/to/million+Btu).
(118) Kalkulator in preglednica pretvorbe zemeljskega plina iz MMBtu v m3 in iz m3 v MMBtu (learnmetrics.com).
(119) Pretvorba gigadžulov v tone – pretvorba merskih enot (convertunits.com/from/gigajoule/to/tons).
(120) Izvozne omejitve za kritične surovine | OECD; Cene in stroški – premog 2025 – analiza – Mednarodna agencija za energijo.
(121) https://lanxess.com/en/investors/news-and-events/news/2023/11/07/17/19/persistently-weak-demand-impacts-third-quarter.
(122) Vir gibanja stroškov prevoza: https://unctad.org/news/high-freight-rates-strain-global-supply-chains-threaten-vulnerable-economies in Pregled pomorskega prometa za leto 2025, UNCTAD, na voljo na naslovu https://unctad.org/publication/review-maritime-transport-2025.
(123) https://www.denieuwestermaastricht.nl/chemische-fabriek-in-financiele-problemen/.
(124) https://www.denieuwestermaastricht.nl/chemische-fabriek-in-financiele-problemen/.
(125) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/952/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/1857/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)