European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/2508

30.4.2024

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2024/2508)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1) .

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Pfalz“

PDO-DE-A1272-AM02

Datum obvestila: 5. februar 2024

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Analitske in/ali organoleptične lastnosti

Opis

Navedbi najmanjšega deleža naravnega alkohola in najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu bosta v prihodnje združeni z besedo „in“. Za pojasnitev je vstavljena naslednja poved o kletarskih evidencah: „Evidentirati je treba vsebnost sladkorja v moštu v vrelni posodi.“.

V opisu kakovostnega penečega vina ni več sklica na sekundarno vrenje v proizvodnem procesu.

Razlogi

Ker je bila pretvorbena tabela črtana, ni več pravne podlage za navedbo najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu. Ker pa proizvajalci v praksi uporabljajo Oechslejevo lestvico (lestvica vsebnosti sladkorja v moštu), bo ta še naprej navedena v specifikaciji proizvoda. Navedba najmanjšega deleža naravnega alkohola in navedba najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu bosta zato združeni z besedo „in“. To jasno kaže, da morajo proizvajalci upoštevati tako vrednost najmanjšega deleža naravnega alkohola kot tudi vrednost najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu, če želijo proizvode tržiti z ZOP „Pfalz“. Da bi se izognili nesporazumom v kletarskih evidencah, se je združenje za zaščito (Schutzgemeinschaft) odločilo vključiti pojasnilo, da mora biti v evidencah vinske kleti zabeležena le vsebnost sladkorja v moštu.

Opis se ne nanaša več na sekundarno vrenje, saj je mogoče kakovostno peneče vino proizvesti tudi s primarnim vrenjem.

2.   Razmejitev območja

Opis

V razmejitev območja proizvodnje ZOP „Pfalz“ so bile vključene naslednje parcele:

Friedelsheim

4337

1568

0

Einselthum

4554

2186

0

Einselthum

4554

2187

0

Essingen

5517

3529

0

Essingen

5517

3646

1

Großkarlbach

4405

2145

0

Großkarlbach

4405

2146

0

Großkarlbach

4405

2147

0

Großkarlbach

4405

2148

0

Großkarlbach

4405

2149

0

Großkarlbach

4405

2151

0

Großkarlbach

4405

2152

0

Großkarlbach

4405

2153

0

Großkarlbach

4405

2154

0

Großkarlbach

4405

2155

0

Großkarlbach

4405

2155

1

Großkarlbach

4405

2204

1

Großkarlbach

4405

2205

0

Großkarlbach

4405

2206

0

Großkarlbach

4405

2207

0

Großkarlbach

4405

2208

0

Großkarlbach

4405

2209

0

Großkarlbach

4405

2210

0

Großkarlbach

4405

2273

0

Großkarlbach

4405

2275

0

Großkarlbach

4405

2275

1

Großkarlbach

4405

2275

2

Großkarlbach

4405

2275

3

Großkarlbach

4405

2276

0

Großkarlbach

4405

2277

0

Großkarlbach

4405

2278

0

Großkarlbach

4405

2279

0

Mörzheim

5562

5092

0

Mörzheim

5562

5093

0

Mörzheim

5562

5094

0

Mörzheim

5562

5095

0

Mörzheim

5562

5096

0

Mörzheim

5562

5097

0

Weisenheim am Sand

4367

8380

0

Weisenheim am Sand

4367

8309

0

Weisenheim am Sand

4367

8310

0

Weisenheim am Sand

4367

8311

0

Weisenheim am Sand

4367

8406

0

Bissersheim

4404

971

1

Bissersheim

4404

972

1

Bissersheim

4404

973

1

Bissersheim

4404

974

1

Bissersheim

4404

976

0

Bissersheim

4404

977

0

Bissersheim

4404

978

0

Bissersheim

4404

979

0

Bissersheim

4404

980

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12897

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12898

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12899

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12903

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12904

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12905

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12906

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12907

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12908

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12909

0

Lachen-Speyerdorf

4253

12932

0

Herxheim

5527

7418

0

Herxheim

5527

7419

0

Herxheim

5527

7420

0

Herxheim

5527

7421

0

Herxheim

5527

7423

0

Herxheim

5527

7424

0

Freinsheim

4369

6912

0

Freinsheim

4369

6913

0

Freinsheim

4369

6914

0

Impflingen

5387

2333

0

Impflingen

5387

2337

0

Impflingen

5387

2338

0

Impflingen

5387

2341

0

Neustadt

4257

4837

0

Neustadt

4257

4837

1

Neustadt

4257

4840

0

Neustadt

4257

4841

0

Neustadt

4257

4842

0

Neustadt

4257

4844

0

Neustadt

4257

4845

0

Neustadt

4257

4849

0

Neustadt

4257

4850

0

Neustadt

4257

4853

0

Neustadt

4257

4855

0

Neustadt

4257

4856

0

Neustadt

4257

4858

0

Neustadt

4257

4864

0

Neustadt

4257

4865

0

Neustadt

4257

4872

3

Neustadt

4257

4873

0

Neustadt

4257

4873

2

Neustadt

4257

4873

3

Neustadt

4257

4873

4

Neustadt

4257

4873

5

Neustadt

4257

4876

0

Neustadt

4257

4878

1

Neustadt

4257

4878

2

Neustadt

4257

4880

1

Neustadt

4257

4881

1

Neustadt

4257

4881

2

Neustadt

4257

4883

0

Neustadt

4257

4886

4

Neustadt

4257

4887

3

Neustadt

4257

4887

4

Neustadt

4257

4888

2

Neustadt

4257

4891

0

Neustadt

4257

4892

6

Neustadt

4257

4892

7

Neustadt

4257

4893

0

Neustadt

4257

4894

0

Neustadt

4257

4895

0

Neustadt

4257

4899

1

Neustadt

4257

4899

13

Neustadt

4257

4903

2

Neustadt

4257

4903

3

Neustadt

4257

4905

0

Neustadt

4257

4905

2

Neustadt

4257

4905

4

Neustadt

4257

4905

5

Neustadt

4257

4905

6

Neustadt

4257

4907

0

Neustadt

4257

4908

0

Neustadt

4257

4908

2

Neustadt

4257

4912

2

Neustadt

4257

4912

3

Neustadt

4257

4912

4

Neustadt

4257

4913

0

Neustadt

4257

4914

4

Neustadt

4257

4914

5

Neustadt

4257

4919

0

Neustadt

4257

4919

1

Neustadt

4257

4920

2

Neustadt

4257

4923

0

Neustadt

4257

4926

1

Neustadt

4257

4926

2

Neustadt

4257

4927

0

Neustadt

4257

4928

1

Neustadt

4257

4928

2

Neustadt

4257

4931

0

Neustadt

4257

4931

1

Neustadt

4257

4931

2

Neustadt

4257

4935

5

Neustadt

4257

4935

6

Neustadt

4257

4935

9

Neustadt

4257

4935

11

Neustadt

4257

4936

0

Neustadt

4257

4937

1

Neustadt

4257

4937

2

Neustadt

4257

4938

0

Neustadt

4257

4939

2

Neustadt

4257

4939

3

Neustadt

4257

4939

4

Neustadt

4257

4939

5

Neustadt

4257

4940

0

Neustadt

4257

4941

0

Neustadt

4257

4942

0

Neustadt

4257

4943

0

Neustadt

4257

4944

0

Neustadt

4257

4945

0

Neustadt

4257

4951

0

Neustadt

4257

4951

1

Neustadt

4257

4956

0

Neustadt

4257

4956

2

Neustadt

4257

4956

3

Neustadt

4257

4956

4

Neustadt

4257

4956

5

Neustadt

4257

4956

6

Neustadt

4257

4959

2

Neustadt

4257

4959

4

Neustadt

4257

4961

0

Neustadt

4257

4962

0

Neustadt

4257

4962

3

Neustadt

4257

4963

3

Neustadt

4257

4963

4

Neustadt

4257

4963

5

Neustadt

4257

4964

0

Neustadt

4257

4964

2

Neustadt

4257

4965

2

Neustadt

4257

4965

3

Neustadt

4257

4968

3

Neustadt

4257

4968

4

Neustadt

4257

4972

3

Neustadt

4257

4972

4

Neustadt

4257

4973

1

Neustadt

4257

4974

1

Neustadt

4257

4974

2

Neustadt

4257

4976

2

Neustadt

4257

4976

3

Neustadt

4257

4978

1

Neustadt

4257

4978

2

Neustadt

4257

4981

0

Neustadt

4257

4983

1

Neustadt

4257

4983

2

Neustadt

4257

4984

0

Neustadt

4257

4987

0

Neustadt

4257

4987

1

Neustadt

4257

4988

2

Neustadt

4257

4988

3

Neustadt

4257

4990

0

Neustadt

4257

4991

1

Neustadt

4257

4991

2

Neustadt

4257

4994

0

Neustadt

4257

4994

5

Neustadt

4257

4994

6

Neustadt

4257

4994

7

Neustadt

4257

4996

1

Neustadt

4257

4996

2

Neustadt

4257

4998

1

Neustadt

4257

4998

2

Neustadt

4257

4999

0

Neustadt

4257

4999

1

Neustadt

4257

5000

2

Neustadt

4257

5001

4

Neustadt

4257

5002

0

Neustadt

4257

5003

0

Neustadt

4257

5003

2

Neustadt

4257

5004

1

Neustadt

4257

5004

2

Neustadt

4257

5005

0

Neustadt

4257

5007

2

Neustadt

4257

5007

5

Neustadt

4257

5007

6

Neustadt

4257

5007

7

Neustadt

4257

5007

8

Neustadt

4257

5009

1

Neustadt

4257

5009

2

Neustadt

4257

5013

0

Neustadt

4257

5013

3

Neustadt

4257

5013

4

Neustadt

4257

5013

5

Neustadt

4257

5013

6

Neustadt

4257

5014

0

Neustadt

4257

5015

0

Neustadt

4257

5015

1

Neustadt

4257

5015

2

Neustadt

4257

5018

0

Neustadt

4257

5018

1

Neustadt

4257

5019

0

Neustadt

4257

5019

2

Neustadt

4257

5020

1

Neustadt

4257

5020

2

Neustadt

4257

5020

3

Neustadt

4257

5022

0

Neustadt

4257

5023

1

Neustadt

4257

5023

2

Neustadt

4257

5026

0

Neustadt

4257

5028

1

Neustadt

4257

5028

2

Neustadt

4257

5029

0

Neustadt

4257

5030

3

Neustadt

4257

5030

4

Neustadt

4257

5030

5

Neustadt

4257

5030

6

Neustadt

4257

5031

0

Neustadt

4257

5031

3

Neustadt

4257

5031

4

Neustadt

4257

5031

5

Neustadt

4257

5031

6

Neustadt

4257

5031

7

Neustadt

4257

5031

8

Neustadt

4257

5034

0

Neustadt

4257

5035

0

Neustadt

4257

5037

0

Neustadt

4257

5038

1

Neustadt

4257

5038

2

Neustadt

4257

5039

0

Neustadt

4257

5041

1

Neustadt

4257

5041

2

Neustadt

4257

5043

1

Neustadt

4257

5047

0

Neustadt

4257

5048

0

Neustadt

4257

5049

0

Neustadt

4257

5099

1

Neustadt

4257

5101

6

Neustadt

4257

5101

8

Neustadt

4257

5102

1

Neustadt

4257

5103

1

Neustadt

4257

5104

2

Neustadt

4257

5105

1

Neustadt

4257

5105

2

Neustadt

4257

5106

0

Neustadt

4257

5107

2

Neustadt

4257

5108

5

Razlogi

Parcele, ki se vključijo, mejijo na sedanje pridelovalno območje in pri njih je bil izveden postopek iz poslovnika združenja za zaščito označbe „Pfalz“. Njihova vključitev bo povezala območje, zasajeno z vinsko trto, v skladu s ciljem neprekinjenega vinorodnega območja in ne bo povzročila nadaljnje razdrobljenosti.

3.   Sorte vinske trte

Opis

Do zdaj so bile na seznam vpisane naslednje sorte vinske trte:

bela vina

„albalonga, auxerrois (auxerrois blanc, pinot auxerrois), bacchus, blauer silvaner, bronner, cabernet blanc, calardis blanc, chardonnay, chardonnay rosé (rosa chardonnay), ehrenbreitsteiner, ehrenfelser, faberrebe (faber), felicia, früher malingre (malinger), früher roter malvasier (malvasier, malvoisie, früher malvasier), gelber muskateller (muskateller, moscato, muscat, blanc), goldmuskateller, goldriesling, grüner silvaner (silvaner, sylvaner), grüner veltliner (veltliner), hibernal, hölder, huxelrebe (huxel), johanniter, juwel, kanzler, kerner, kernling, morio-muskat, müller-thurgau (rivaner), muscaris, muskat-ottonel, nobling, optima 113 (optima), orion, ortega, osteiner, perle, phoenix (phönix), prinzipal, regner, reichensteiner, rieslaner, roter elbling (elbling rouge, elbling), roter gutedel (chasselas rouge, gutedel, chasselas), roter müller-thurgau, roter muskateller (muskateller, moscato, muscat), roter riesling, roter traminer (gewürztraminer, clevner, traminer), ruländer (grauer burgunder, grauburgunder, pinot gris, pinot grigio), saphira, sauvignon blanc, sauvignon gryn, sauvignon sary, sauvitage, scheurebe, schönburger, siegerrebe (sieger), sirius, solaris, souvignier gris, staufer, trebbiano di soave, villaris, weisser burgunder (weissburgunder, pinot blanc, pinot bianco), weisser elbling (elbling), weisser gutedel (gutedel, chasselas, chasselas blanc, fendant blanc), weisser riesling (riesling renano, rheinriesling, klingelberger, riesling), würzer“;

rdeča vina in vina rosé

„accent, acolon, allegro, baron, blauburger, blauer frühburgunder (frühburgunder, pinot noir précoce, pinot madeleine, madeleine noir), blauer limberger (lemberger, blaufränkisch, limberger), blauer portugieser (portugieser), blauer spätburgunder (spätburgunder, pinot noir, pinot nero, samtrot), blauer trollinger (trollinger, vernatsch), blauer zweigelt (zweigeltrebe, rotburger, zweigelt), bolero, cabernet cantor, cabernet carbon, cabernet carol, cabernet cortis, cabernet cubin (cubin), cabernet dorio (dorio), cabernet dorsa (dorsa), cabernet franc, cabernet mitos (mitos), cabernet sauvignon, cabertin, calandro, dakapo, deckrot, domina, dornfelder, dunkelfelder, färbertraube, helfensteiner, heroldrebe, merlot, müllerrebe (schwarzriesling, pinot meunier), muskattrollinger, palas, pinotin, piroso, prior, reberger, regent, rondo, rosenmuskateller, saint- laurent (sankt laurent, st. laurent), syrah (shiraz), tauberschwarz, wildmuskat“.

SPREMEMBE:

V prihodnje bosta izraza „belo vino“ ter „rdeče vino in vino rosé“ nadomeščena z izrazoma „bele sorte vinske trte“ in „rdeče sorte vinske trte“.

Dodane so bile naslednje sorte:

bele sorte vinske trte

„adelfränkisch, alvarinho, arneis, blütenmuskateller, calardis musqué, chenin blanc, donauriesling, fernão pires, floreal, gelber orleans, gf ga-52-42, gf 2010-011-0048, glera, grenache blanc, grünfränkisch, helios, manzoni bianco, mariensteiner, marsanne blanche, petit manseng, pollux, rinot, roter veltliner, roussanne, sauvignac, sauvignon gris, sauvignon nepis, sauvignon rytos, semillon, sorelli, vb 32-7, viognier, weisser heunisch, weisser lagler, we s 509, we 86-708-86“;

rdeče sorte vinske trte

„artaban, barbera, blauer gänsfüsser, blauer muskateller, cabaret noir, cabernet bordo, cabernet eidos, cabernet jura, carignan noir, carménère, cinsault, divico, dolcetto, fer servadou, gamaret, gf 84-58-988, gf 2004-043-0010, gm 674-1, grenache noir, lagrein, laurot, malbec, marselan, merlot kanthus, merlot khorus, mourvèdre, nebbiolo, petite syrah, petit verdot, pinotage, pinot nova, primitivo, rösler, sangiovese, satin noir, schwarzblauer riesling, schwarzer urban, tannat, tempranillo, vb cal 1-22, vb cal 1-28, vb 91-26-5, vb 91-26-8, vidoc, we 70-281-36, we 70-281-37, we 73-45-84, we 94-26-36, we 94-27-5, we 94-28-32“.

Sopomenke so bile črtane.

Črtane so bile naslednje sorte:

bela vina

„ehrenbreitsteiner, goldriesling, orion, osteiner, regner, prinzipal, sirius, staufer“;

rdeča vina in vina rosé

„baron, blauburger, färbertraube, wildmuskat“.

Razlogi

(c)

Sorte vinske trte

Trsni izbor je bil nepopoln in je bil dopolnjen. Navesti je treba vse doslej razvrščene sorte, ki se gojijo, saj so se te sorte na območju že izkazale za učinkovite. Vina, pridelana iz teh sort, izpolnjujejo zahteve iz specifikacije proizvoda. Odločeno je bilo, da se s seznama črtajo vse sorte vinske trte, ki se trenutno ne gojijo na vinorodnem območju z oznako ZOP „Pfalz“, saj je to znak, da po mnenju vinogradnikov trenutno niso primerne.

V prihodnje bodo sorte vinske trte navedene pod naslovoma „bele sorte vinske trte“ in „rdeče sorte vinske trte“ namesto pod naslovoma „bela vina“ in „rdeča vina in vina rosé“, saj trsni izbor v specifikaciji proizvoda določa, ali se sorte lahko gojijo ali ne, in ne končnega proizvoda.

Sopomenke so bile črtane, saj je trsni izbor v specifikaciji proizvoda v bistvu dovoljenje za saditev in ne zahteva glede označevanja.

4.   Veljavne zahteve

Opis

Veljavne zahteve iz nacionalne zakonodaje

Dodana je bila določba o označevanju, ki omogoča, da se lahko pravno urejeni označbeni elementi uporabljajo v skladu z veljavnimi predpisi.

Razlogi

Veljavne zahteve iz nacionalne zakonodaje

Namen novih pravil o označevanju je pojasniti označbene pojme iz nacionalnega prava, ki niso zaščiteni v podatkovni zbirki eAmbrosia.

5.   Nadzorni organi

Opis

Popravljena je bila številka faksa kmetijske zbornice.

V točki 11.2.3 Preverjanje kakovosti specifikacije proizvoda je bil črtan naslednji stavek: „Pri vsem kakovostnem vinu ,Qualitätswein‘, kakovostnem penečem vinu z določenega pridelovalnega območja ‚Sekt b.A.‘ in kakovostnem biser vinu z določenega pridelovalnega območja ‚Qualitätsperlwein b.A.‘ se opravi obvezen pregled.“

Razlogi

Spremenjena je bila številka faksa kmetijske zbornice zvezne dežele Porenje - Pfalška.

Stavek je bil črtan, da se prepreči podvajanje.

6.   Drugo

Opis

V odstavku Povezava z območjem so bili opisi kategorij vino, biser vino in kakovostno peneče vino pojasnjeni in preoblikovani. Sprememba na ravni Unije ni potrebna, saj se s spremembami ne odpravlja povezava z geografskim območjem (glej člen 14 Uredbe (EU) 2019/33).

Vnesene so bile spodnje spremembe.

V specifikaciji proizvoda je bilo dodano besedilo v točki 9.4.1 Kategorija vino. Zadevna poved se je prvotno glasila: „ ‚Prädikatsweine‘ (vina s posebnimi izrazi) morajo izpolnjevati vsaj merila iz točke 3.2.“. Poved se zdaj glasi: „ ‚Prädikatsweine‘ (vina s posebnimi izrazi) morajo izpolnjevati vsaj merila iz točke 3.2 in ne smejo biti obogatena.“.

V specifikaciji proizvoda je bila preoblikovana poved v točki 9.4.2, ki se nanaša na kategorijo biser vino. Poved, ki se je spremenila, se glasi: „Proizvaja se z vrenjem ali dodajanjem endogenega ogljikovega dioksida.“. Preoblikovana poved se glasi: „Del ogljikovega dioksida, naravno pridobljenega z vrenjem, se med vrenjem ohrani.“.

V specifikaciji proizvoda je bilo v točki 9.4.3 Kategorija kakovostno peneče vino dodano primarno vrenje. Do zdaj se je lahko kakovostno peneče vino glede na opis proizvajalo le s sekundarnim vrenjem osnovnega penečega vina. Sprememba pomeni, da se lahko kakovostno peneče vino proizvaja s primarnim vrenjem.

Razlogi

Točka 9.4.1 specifikacije proizvoda Kategorija vino je bila preoblikovana, da bi se vina „Prädikatsweine“ (vina s posebnimi izrazi) ločila od vin „Qualitätsweine“ (kakovostna vina).

Točka 9.4.2 specifikacije proizvoda Kategorija biser vino je bila preoblikovana, da bi odražala dejanske postopke pri proizvodnji biser vina.

V točko 9.4.3 specifikacije proizvoda Kategorija kakovostno peneče vino je bilo dodano primarno vrenje, saj se je lahko tako vino glede na prejšnji opis kategorije proizvajalo le s sekundarnim vrenjem. To ni več v skladu s sedanjo prakso, saj je zdaj mogoče kakovostno peneče vino proizvesti s primarnim vrenjem.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Pfalz

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.

Kakovostno peneče vino

8.

Biser vino

4.   Opis vina

1.   Kakovostno belo vino „Qualitätswein“

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom). Poleg tega se proizvodi z ZOP „Pfalz“ lahko uporabljajo za proizvodnjo biser vina in kakovostnega penečega vina.

Na splošno se arome teh vin gibljejo od sadnih in svežih do sadnih in eksotičnih. Glede na sorto vinske trte in kletarske postopke imajo lahko zelene arome, začimbne pridihe ali dimaste, mineralne note. Odvisno od postopka proizvodnje vina lahko stik z lesom cvetici doda aromo vanilje, po praženem in kokosa. Z reduktivnimi tehnikami zorenja se lahko dodajo arome kremena in gomoljik, z oksidacijskimi tehnikami zorenja pa arome oksidiranega jabolka in oreškov.

Vina imajo dobro ravnotežje med kislinami in sladkorji ter so na splošno polnega telesa z izrazito do zmerno vsebnostjo kislin.

Barva vin je običajno od bledo rumene z zelenimi odtenki do slamnato in zlato rumene. Odvisno od sorte vinske trte imajo lahko tudi rahlo rdeče odtenke.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   Rdeče kakovostno vino „Qualitätswein“

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom). Poleg tega se proizvodi z ZOP „Pfalz“ lahko uporabljajo za proizvodnjo biser vina in kakovostnega penečega vina.

Za rdeča vina so značilne zlasti arome jagodičevja in rdečega sadja. Lahko jih spremljajo tudi zelene arome. Odvisno od kletarskih postopkov in tega, ali se vino stara v lesenih sodih, lahko cvetica vključuje tudi začimbne arome, kot so vanilja, pražene note, čokolada in kokos, pa tudi reduktivne note, kot sta kremen in gomoljika. Ta vina, ki so običajno polnega telesa, odlikuje blaga do izrazita vsebnost kislin.

Njihova rdeča barva običajno sega od bledo češnjevo rdeče do temno rdeče barve bezgovih jagod.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3.   Kakovostno vino „Qualitätswein“ rosé; sivo vino (weißherbst), belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir)

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom). Poleg tega se proizvodi z ZOP „Pfalz“ lahko uporabljajo za proizvodnjo biser vina in kakovostnega penečega vina.

Te vrste vina so pridelane iz hitro stisnjenih rdečih sort vinske trte. Bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) imajo barvni spekter belih vin, medtem ko barva vin rosé in sivih vin (weißherbst) na splošno sega od bledo rožnate do svetlo rdeče. Ker mošt zori enako kot belo vino, imajo ta vina običajno sadno in svežo aromo jagodičevja ter rdečega in belega/rumenega sadja. Odvisno od uporabljene sorte vinske trte se v vinih lahko pojavijo tudi note zelene paprike in zelišč, ter če zorijo v lesenih sodih, note vanilje, po praženem in kokosa.

Vina rosé imajo zmernejši delež alkohola, okusi pa se lahko močnejša kislost.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4.   Rdečkasto kakovostno vino „Qualitätswein“ (rotling)

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom). Poleg tega se proizvodi z ZOP „Pfalz“ lahko uporabljajo za proizvodnjo biser vina in kakovostnega penečega vina.

Ta vina so proizvedena z mešanjem rdečega in belega grozdja ali mošta. Po organoleptičnih lastnostih so zelo podobna vinom rosé.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Kabinetno vino „Prädikatswein Kabinett“

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom).

Za ta vina so običajno značilne sveže in sadne arome belega, rumenega in eksotičnega sadja, lahko pa jih spremljajo tudi arome zelene trave in začimbne note. Imajo majhen do zmeren delež alkohola. Jasno izražajo lastnosti sort vinske trte, iz katerih so proizvedena, ter jih običajno zaznamuje zmerna do močna zaznava kislosti. Njihova barva je podobna barvi ustreznih kakovostnih vin „Qualitätsweine“.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6.   Vino iz pozne trgatve „Prädikatswein Spätlese“

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom).

Ker imajo ta vina višjo vsebnost sladkorja v moštu kot vina s posebnim izrazom „Kabinett“, močno izražajo značilnosti sort vinske trte, iz katerih so proizvedena, običajno imajo polnejše telo in večji delež alkohola. To se odraža zlasti v sadni aromi in sladkastih, začimbnih odtenkih. Barvni spekter vin je enak spektru ustrezne vrste kakovostnega vina „Qualitätswein“.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

7.   Vino iz izbora „Prädikatswein Auslese“

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom).

Zaradi uporabe popolnoma zrelega in prezrelega grozdja se intenzivno čutijo lastnosti sort, iz katerih so ta vina proizvedena. Poleg grozdja, ki je dlje časa zorelo na trti, se lahko uporabi tudi grozdje, ki je bolj koncentrirano zaradi plemenite plesni (Botrytis cinerea). V cvetici vina običajno prevladujejo intenzivne sadne arome s pridihom eksotičnega sadja, medu in suhega sadja. Poleg tega je zanje na splošno značilen izraziti sladkast pridih. Njihova barva je podobna barvi ustreznih kakovostnih vin „Qualitätsweine“.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

8.   Vino iz jagodnega izbora „Prädikatswein Beerenauslese“

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom).

Zaradi uporabe zdravega in popolnoma zrelega do prezrelega grozdja, suhega grozdja in koncentriranega grozdja s plemenito plesnijo imajo ta vina visoko vsebnost sladkorja. Čim večji je delež grozdja s plemenito plesnijo, tem bolj nekatere arome, značilne za uporabljene sorte, zbledijo, med, suho sadje, rozine, karamela in arome eksotičnega sadja pa začnejo prevladovati. Ker se vina „Beerenauslese“ na splošno pridelujejo z ostankom sladkorja, imajo zmeren do zelo majhen delež alkohola. Barvni spekter vin je enak spektru ustrezne vrste kakovostnega vina „Qualitätswein“.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

9.   Ledeno vino „Prädikatswein Eiswein“

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom).

Ker v vinogradu voda zamrzne, grozdja skoraj ne prizadene plemenita plesen, njegove sestavine pa so koncentrirane. Ledena vina „Eiswein“ imajo zato običajno višjo vsebnost kislin in močnejše arome uporabljenih sort, odvisno od časa, ki je potreben, da se dosežejo zahtevane nizke temperature, ko je grozdje popolnoma zrelo. Prevladujejo zlasti arome rumenega in eksotičnega sadja, ki jih dopolnjujejo sladkaste in začimbne arome, kot sta med in suho sadje. Njihova barva je podobna barvi ustreznih kakovostnih vin „Qualitätsweine“.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

10.   Vino iz suhega jagodnega izbora „Prädikatswein Trockenbeerenauslese“

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom).

Zaradi uporabe zdravega in popolnoma zrelega do prezrelega grozdja, suhega grozdja in koncentriranega grozdja s plemenito plesnijo imajo ta vina visoko vsebnost sladkorja. Čim večji je delež grozdja s plemenito plesnijo, tem bolj nekatere arome, značilne za uporabljene sorte, zbledijo, med, suho sadje, rozine, karamela in arome eksotičnega sadja pa začnejo prevladovati. Ker se vina „Beerenauslese“ na splošno pridelujejo z ostankom sladkorja, imajo zmeren do zelo majhen delež alkohola. Barvni spekter vin je enak spektru ustrezne vrste kakovostnega vina „Qualitätswein“.

Vina „Trockenbeerenauslese“ se od vin „Beerenauslese“ razlikujejo po tem, da je njihova vsebnost sladkorja običajno višja, arome in barva pa intenzivnejše. Odvisno od uporabljene sorte vinske trte imajo lahko tudi koncentrirane kisline.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

11.   Kakovostno peneče vino

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom). Poleg tega se proizvodi z ZOP „Pfalz“ lahko uporabljajo za proizvodnjo biser vina in kakovostnega penečega vina.

Ta vina se proizvajajo iz osnovnih vin (bela, rosé, rdeča, rdečkasta) ali iz mešanic belih vin in hitro stisnjenega rdečega grozdja. Zaradi zmerne vsebnosti sladkorja v grozdju se ohrani visoka vsebnost kislin. Za kakovostna peneča vina so značilne arome osnovnih sort in senzorični učinki njihovega ležanja na drožeh med proizvodnjo. To se lahko izrazi v rahlih notah oreškov in briošev. Če osnovna vina zorijo v stiku z lesom, se lahko pojavijo pražene in začimbne arome. Kakovostna peneča vina so običajno sveža in kisla vina ter niso izrazito alkoholna. Ostanek sladkorja je komaj zaznaven do zelo sladek. Barvni spekter vin običajno sega od bledo rumene barve z zelenimi odtenki do rumene barve lipovega cvetja, pa tudi rožnate in rdeče barve.

Kakovostna peneča vina, označena kot „crémant“ (po klasični metodi), so običajno nežno sadna s svežimi kislinami. Običajno so bele ali rožnate barve. Zaradi daljšega minimalnega trajanja shranjevanja se pridelajo peneča vina „crémant“, ki so fina, kremna, uravnotežena in nežno mehurčkasta.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

12.   Biser vino

KRATEK OPIS

Na Pfalškem se tradicionalno pridelujejo bela, rdeča in rosé vina ter v omejenem obsegu tudi rdečkasta vina (rotling). Te vrste vina se lahko tržijo tudi kot „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom). Poleg tega se proizvodi z ZOP „Pfalz“ lahko uporabljajo za proizvodnjo biser vina in kakovostnega penečega vina.

Ta vina imajo zmeren delež alkohola in so nežno mehurčkasta. Na splošno imajo sadne arome in okuse, značilne za sorte vinske trte, iz katerih so proizvedena. Pri najpogosteje uporabljenih aromatičnih sortah se razvijejo zlasti cvetlične arome in note eksotičnega sadja ter note jagodičevja in rdečega sadja. Kadar se uporabljajo bele sorte, barvni spekter vin običajno sega od bledo rumene barve z zelenimi odtenki do rumene barve lipovega cvetja. Kadar se uporabljajo rdeče sorte, spekter vključuje rožnato in rdečo barvo.

Volumenski delež skupnega alkohola v vinu z ZOP „Pfalz“, proizvedenem brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.

Vsi proizvodi

Posebni enološki postopek

Uporabljajo se veljavni predpisi.

2.

Vsi proizvodi

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Uporabljajo se veljavni predpisi.

3.

Vsi proizvodi

Pridelovalne prakse

Uporabljajo se veljavni predpisi.

5.2.   Največji donosi

1.

105 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje je omejeno na Vorderpfalz/Rheinpfalz in se razteza od gorskega roba Pfalškega gozda na zahodu prek Haardtranda do nižine Vorderpfalz v osrednjem in vzhodnem delu. Vinogradništvo poteka večinoma na območju Haardtrand ter na puhličastih medrečjih in planotah. Regija naravno meji na Haardtrand na zahodu, Ren na vzhodu, Alzacijo (Francija) ali Bienwald na jugu, Worms na severovzhodu ter Kirchheimbolanden, Stetten, Gauersheim in Zellertal z občinami Albisheim, Einselthum in Zell na severozahodu.

Zaščitena označba porekla zajema vinograde v naslednjih občinah in občinskih delih:

Albersweiler (5426), Albisheim (Pfrimm) (4555), Altdorf (5470), Annweiler am Trifels (Gräfenhausen (5424), Queichhambach (5421)), Bad Bergzabern (5372), Bad Dürkheim (Bad Dürkheim (4351), Grethen (4354), Leistadt (4356), Seebach (4353), Ungstein (4358)), Barbelroth (5360), Battenberg (Pfalz) (4396), Bellheim (5619), Billigheim-Ingenheim (Appenhofen (5383), Billigheim (5386), Ingenheim (5384), Mühlhofen (5385)), Birkweiler Birkweiler (5393), Bischheim (4571), Bissersheim (4404), Bobenheim am Berg (4379), Bobenheim-Roxheim (3951), Bockenheim an der Weinstraße (Großbockenheim (4414), Kleinbockenheim (4415)), Böbingen (5472), Böchingen (5399), Böhl-Iggelheim (Böhl (4006), Iggelheim (4007)), Bolanden (4573), Bornheim (Südliche Weinstraße) (5516), Bubenheim (Donnersbergkreis) (4550), Burrweiler (5491), Dackenheim (4375), Dannstadt-Schauernheim (Dannstadt (3994)), Deidesheim (4310), Dierbach (5358), Dirmstein (4408), Dörrenbach (5366), Ebertsheim (4420), Edenkoben (Edenkoben (5466), 4 Mittelhainger (5467), Edesheim (Edesheim (5479), 3 Mittelhainger (5480), Einselthum (4554), Ellerstadt (4339), Erpolzheim (4366), Eschbach (Südliche Weinstraße) (5390), Essingen (5517), Flemlingen (5483), Forst an der Weinstraße (4309), Frankweiler (Südliche Weinstraße) (5397), Freckenfeld (5676), Freimersheim (Pfalz) (5476), Freinsheim (4369), Freisbach (5601), Friedelsheim (4337), Fußgönheim (3978), Gauersheim (4567), Gerolsheim (4407), Gleisweiler (5493), Gleiszellen-Gleishorbach (5374), Göcklingen (5388), Gönnheim (4338), Gommersheim (5474), Großfischlingen (5478), Großkarlbach (4405), Großniedesheim (3962), Grünstadt (Asselheim (4426), Grünstadt (4427), Sausenheim (4428), Hainfeld (5485), Haßloch (4301), Hergersweiler (5359), Herxheim am Berg (4373), Herxheim bei Landau/Pfalz (5527), Herxheimweyher (5526), Heßheim (3965), Heuchelheim bei Frankenthal (3963), Heuchelheim-Klingen (Heuchelheim (5381), Klingen (5382), Hochdorf-Assenheim (Assenheim (3995), Hochdorf (3996), Hochstadt (Pfalz) (Niederhochstadt (5519), Oberhochstadt (5518), Ilbesheim bei Landau in der Pfalz (5389), Immesheim (4548), Impflingen (5387), Insheim (5529), Kallstadt (4371), Kandel (5671), Kapellen-Drusweiler (5363), Kapsweyer (5355), Kindenheim (4416), Kirchheim an der Weinstraße (4402), Kirchheimbolanden (4577), Kirrweiler (Pfalz) (5455), Kleinfischlingen (5477), Kleinkarlbach (4400), Kleinniedesheim (3961), Klingenmünster (5375), Knittelsheim (5618), Knöringen (5403), Lambsheim (3971), Landau in der Pfalz (Arzheim (5560), Dammheim (5555), Godramstein (5558), Landau (5551), Mörlheim (5553), Mörzheim (5562), Nußdorf (5556), Queichheim (5554), Wollmesheim (5561), Laumersheim (4406), Leinsweiler (5391), Lingenfeld (5599), Lustadt (Niederlustadt (5597), Oberlustadt (5596), Maikammer (5453), Marnheim (4572), Meckenheim (4306), Mertesheim (4418), Minfeld (5675), Morschheim (4570), Neuleiningen (4398), Neustadt an der Weinstraße (Diedesfeld (4254), Duttweiler (4252), Geinsheim (4251), Gimmeldingen (4259), Haardt (4258), Hambach (4256), Königsbach (4260), Lachen-Speyerdorf (4253), Mußbach (4261), Neustadt (4257)), Niederhorbach (5362), Niederkirchen bei Deidesheim (4308), Niederotterbach (5357), Oberhausen (Südliche Weinstraße) (5361), Oberotterbach (5364), Obersülzen (4409), Obrigheim (Pfalz) (Albsheim an der Eis (4411), Colgenstein- Heidesheim (4410), Mühlheim (4412), Obrigheim (4413), Offenbach an der Queich (5515), Ottersheim (4549), Ottersheim bei Landau (5617), Pleisweiler-Oberhofen (5373), Ranschbach (5392), Rhodt unter Rietburg (Rhodt unter Rietburg (5487), 3 Mittelhainger (5488)), Rittersheim (4568), Rödersheim-Gronau (Alsheim-Gronau (3992), Rödersheim (3991)), Römerberg (Berghausen (4071), Heiligenstein (4072), Mechtersheim (4073)), Rohrbach (Südliche Weinstraße) (5530), Roschbach (5481), Rüssingen (4547), Ruppertsberg (4307), Sankt Martin (5451), Schwegenheim (5600), Schweigen-Rechtenbach (Rechtenbach (5353), Schweigen (5351)), Schweighofen (5354), Siebeldingen (5395), Speyer (4101), Steinfeld (5356), Steinweiler (5673), Stetten (4566), Venningen (5468), Vollmersweiler (5677), Wachenheim an der Weinstraße (4336), Walsheim (5401), Weingarten (Pfalz) (5602), Weisenheim am Berg (4377), Weisenheim am Sand (4367), Westheim (Pfalz) (5598), Weyher in der Pfalz (Weyher in der Pfalz (5489), 3 Mittelhainger (5490)), Winden (Germersheim) (5674), Zeiskam (5616), Zellertal (Harxheim (4551), Niefernheim (4552), Zell (4553)).

Natančna razmejitev je razvidna iz zemljevidov, ki prikazujejo vinograde v navedenih občinah, razmejenih s parcelami. Zemljevidi so dostopni na spletnem naslovu www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.

Kakovostno vino „Qualitätswein“, vino s posebnim izrazom „Prädikatswein“, kakovostno peneče vino z določenih pridelovalnih območij „Sekt b.A.“ in kakovostno biser vino z določenih pridelovalnih območij „Qualitätsperlwein b.A.“ z zaščitenim imenom „Pfalz“ se lahko vinificira zunaj pridelovalnega območja, na katerem je bilo grozdje potrgano in ki je navedeno na etiketi, pod pogojem, da vinificiranje poteka v isti ali sosednji zvezni deželi.

7.   Sorte vinske trte

Accent

Acolon

Adelfränkisch – grüner adelfränkisch

Albalonga

Allegro

Alvarinho – albarino

Arneis

Artaban

Auxerrois – auxerrois blanc, pinot auxerrois

Bacchus

Barbera

Blauer frühburgunder – pinot noir précoce, pinot madeleine, madeleine noir, frühburgunder, pinot madelaine

Blauer gänsfüßer

Blauer limberger – lemberger, blaufränkisch, limberger

Blauer muskateller – muskateller, schwarzblauer muskateller; Muscat noir, schwarzer muskateller, muscat a petits grains noirs

Blauer portugieser

Blauer silvaner

Blauer spätburgunder

Blauer trollinger – trollinger, vernatsch

Blauer zweigelt – zweigeltrebe, rotburger, zweigelt

Blütenmuskateller

Bolero

Bronner

Cabaret noir

Cabernet blanc

Cabernet bordo

Cabernet cantor

Cabernet carbon

Cabernet carol

Cabernet cortis

Cabernet cubin

Cabernet dorio

Cabernet dorsa

Cabernet eidos

Cabernet franc

Cabernet jura

Cabernet mitos

Cabernet sauvignon

Cabertin

Calandro

Calardis blanc

Calardis musqué

Carignan noir

Carménère

Chardonnay

Chenin blanc

Cinsault

Dakapo

Deckrot

Divico

Dolcetto

Domina

Donauriesling

Dornfelder

Dunkelfelder

Ehrenfelser

Faberrebe

Felicia

Fer servadou

Fernao pires

Floreal

Früher malingre – malinger

Früher roter malvasier – malvasier, früher malvasier, malvoisie

Gamaret

Gelber muskateller

Gelber orleans – orleans

Gf 2004-043-0010

Gf 2010-011-0048

Gf 84-58-988

Gf nf 10-1026

Gf-ga 52-42

Glera

Gm 674-1

Goldmuskateller – muskateller

Grenache blanc

Grenache noir – grenache

Grüner silvaner – silvaner, sylvaner

Grüner veltliner – veltliner

Grünfränkisch

Helfensteiner

Helios

Heroldrebe

Hibernal

Huxelrebe – huxel

Hölder

Johanniter

Juwel

Kanzler

Kerner

Kernling

Lagrein – blauer lagrein, lagrain

Laurot

Malbec

Manzoni bianco – manzoni bianco

Mariensteiner

Marsanne blanche – marsanne

Marselan

Merlot

Merlot kanthus

Merlot khorus

Monastrell – mourvèdre

Morio muskat

Muscaris

Muskat ottonel – muskat-ottonel

Muskat trollinger

Müller thurgau – rivaner

Müllerrebe – schwarzriesling, pinot meunier

Nebbiolo

Nobling

Optima 113 – optima

Ortega

Palas

Perle

Petit manseng

Petit verdot

Petite syrah

Phoenix – phönix

Pinot nova

Pinotage

Pinotin

Piroso

Pollux

Primitivo – zinfandel, blaucher scheuchner

Prior

Reberger

Regent

Reichensteiner

Rieslaner

Rinot

Roesler – rösler

Rondo

Rosenmuskateller – muskateller

Rosé chardonnay – chardonnay, rosa chardonnay, chardonnay rosé

Roter elbling – elbling rouge

Roter gutedel – chasselas rouge, fendant rouge

Roter muskateller – muskateller, muscat, moscato

Roter müller-thurgau

Roter riesling

Roter traminer – clevner, traminer

Roter veltliner

Roussanne

Ruländer – pinot grigio, grauburgunder, grauer burgunder, pinot gris

Saint laurent – st. laurent, sankt laurent

Sangiovese

Saphira

Satin noir

Sauvignac

Sauvignon blanc – muskat silvaner

Sauvignon gris

Sauvignon gryn

Sauvignon nepis

Sauvignon rytos

Sauvignon sary

Sauvitage

Scheurebe

Schwarzblauer riesling

Schwarzer urban

Schönburger

Semillon

Siegerrebe

Solaris

Soreli

Souvignier gris

Syrah

Tannat

Tauberschwarz

Tempranillo

Vb 32-7

Vb 91-26-5

Vb 91-26-8

Vb cal 1-22

Vb cal 1-28

Verdicchio bianco – trebbiano di soave

Veritage

Vidoc

Villaris

Viognier

We 70-281-36

We 70-281-37

We 73-45-84

We 94-26-36

We 94-27-5

We 94-28-32

We s 509

Weißer burgunder – pinot bianco, weißburgunder, pinot blanc

Weißer elbling – elbling, kleinberger

Weißer gutedel – chasselas blanc, fendant blanc, fendant

Weißer heunisch – heunisch

Weißer lagler

Weißer riesling – riesling renano, rheinriesling, klingenberger, riesling

Würzer

8.   Opis povezave

S strukturnega in geološkega vidika spadajo Haardtrand in nižine Vorderpfalz v zgornjo dolino Rena, tektonsko riftno dolino, ki poteka v smeri severozahod–jugozahod. Vinogradništvo na Pfalškem je omejeno na območje Vorderpfalz/Rheinpfalz in se razteza od gorskega roba Pfalškega gozda na zahodu prek Haardtranda do nižine Vorderpfalz v osrednjem in vzhodnem delu. Povprečna nadmorska višina vinogradov je približno 170 m. Vinogradništvo poteka večinoma na območju Haardtrand ter na puhličastih medrečjih in planotah. Najstrmejša pobočja z naklonom do 60 %, na katerih so vinogradi s strmimi pobočji, so na zahodu, na obrobju Pfalškega gozda in v pokrajini Haardtrand. Ravni vinogradi (< 10 % naklona) so večinoma v medrečjih in na planotah. Povprečni naklon vseh pfalških vinogradov je približno 4,5 %. Povprečna usmerjenost je 140 ° (jugovzhod).

Na vzhodu se Pfalški gozd umakne obrobju gričevja Haardtrand, ki je dejansko riftno območje zgornje doline Rena. To območje, ki je široko le nekaj kilometrov, ima zelo raznoliko geološko sestavo. Poleg terciarnih sedimentov so ponekod prisotne tudi mezozojske kamnine. Takšne kamnine pogosto v celoti prekriva razmeroma debel krovni sediment iz kvartarja. Na pfalškem vinorodnem območju velik del vinske trte raste na puhlici in njenih derivatih. Trte je mogoče najti tudi na kvartarni rečni glini, pesku in gramozu. Terciarni apnenec in lapor sta tretja najbolj razširjena vrsta tal po površini. Vinsko trto gojijo tudi na peščenjaku rotliegend in lisastem peščenjaku, vendar le v omejenem obsegu. Apnenec, lapor in dolomit iz muschelkalka, keupra in jure so v bistvu eksotične kamnine. Najti je mogoče tudi povsem izolirane nanose kamnin rotliegend in terciarnih vulkanskih kamnin ter kamnin iz zgodnjega paleozoika.

Kar zadeva sestavo tal, so glavni sediment puhlica in njeni derivati, v katerih so se razvile izprane rjave prsti, černozjom in tla pararendzina. Najpogostejše prsti na rečnih sedimentih so regosoli in rjava tla, na poplavnih ravnicah pa najdemo tudi vegenske in mokriščno-vegenske prsti. Na terciarnih sedimentih so nastale različne vrste prsti, zlasti feralit, fersialit in terrae calcis. Kljub globoko preoranim brazdam, ki so nastale zaradi gojenja vinske trte, so naravni tipi tal še vedno pogosto prepoznavni.

Podnebje na pfalškem vinorodnem območju je naslednje: povprečna letna temperatura je približno 10 °C, povprečna temperatura v rastni dobi pa 14,7 °C. Načeloma temperatura narašča od zahoda (Haardtrand) proti vzhodu (dolina Rena). Na območju vsako leto pade povprečno približno 655 mm padavin, od tega 60 % (390 mm) v rastni dobi. Največ padavin pade na jugozahodu pfalškega vinorodnega območja, najmanj povprečnih letnih padavin pa je na skrajnem severovzhodu regije. Vinske trte na Pfalškem v rastni dobi v povprečju prejmejo približno 665 000 Wh/m2 neposredne sončne svetlobe.

Človeški dejavniki: vinogradniki obdelujejo velike, povezane parcele, kar pomeni, da mehanizacija dobro deluje in da je obdelovanje površin stroškovno učinkovito. Veliko pozornosti namenjajo raznolikosti sort vinske trte in možnostim za njihovo gojenje, ki jih omogočajo različni profili tal. Tako je potrošniku na voljo širok nabor okusov. Vinski sektor je v zadnjih 20 letih pridobil poseben zagon. To dokazuje vedno večje število vrhunskih mladih proizvajalcev. Človeški dejavnik temelji na večstoletni vinogradniški tradiciji.

Kategorije proizvodov vinske trte

Opisane povezave se nanašajo na proizvodnjo osnovnih proizvodov iz grozdja, ki se razlikujejo po značaju zaradi raznolikosti tal in metod predelave. Po trgatvi se ti proizvodi razvrstijo v ustrezni razred kakovosti proizvodnje vina.

Kategorija vino

Kakovostna vina morajo izpolnjevati minimalne zahteve za posamezno kategorijo sorte vinske trte iz točke 3.2 specifikacije proizvoda in se lahko obogatijo. „Prädikatsweine“ (vina s posebnimi izrazi) morajo izpolnjevati vsaj merila iz točke 3.2 specifikacije proizvoda in se ne smejo obogatiti. Pri gojenju primarnega proizvoda, tj. grozdja, namenjenega za proizvodnjo vina s posebnimi izrazi, lahko vinogradnik v rastni dobi uporabi posebne ukrepe za nego rastlin, kot je pletev listja okoli grozdja ali redčenje grozdov, da se dosežeta boljša kakovost in intenzivnejša sestava sestavin grozdja. Poleg tega se lahko z različnimi kletarskimi postopki kot dodatnim človeškim dejavnikom na koncu proizvede vino s posebnimi izrazi.

Kategorija biser vino

Za kakovostno biser vino z določenih pridelovalnih območij mora osnovni proizvod izpolnjevati minimalne zahteve za kakovostno vino na zadevnem območju iz točke 3.2 specifikacije proizvoda. Del ogljikovega dioksida, ki je naravno pridobljen z vrenjem, se med vrenjem ohrani.

Kategorija kakovostno peneče vino

Osnovni proizvod mora izpolnjevati merila iz točke 3.2 specifikacije proizvoda. Grozdje iz izbranih vinogradov, ki se uporablja za proizvodnjo osnovnega vina, namenjenega za proizvodnjo penečega vina, je treba glede na stopnjo rasti in lokacijo potrgati prej, da se ohrani struktura svežih kislin kakovostnega penečega vina z določenih pridelovalnih območij. Vino se proizvaja s primarnim ali sekunarnim vrenjem v cisterni ali steklenici. Kadar se proizvaja s posebno tradicionalno metodo vrenja v steklenici, mora biti proizvod izpostavljen sekundarnemu alkoholnemu vrenju v steklenici, da bi postal peneče vino. V tem primeru mora proizvod v steklenici zoreti najmanj devet mesecev.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Vino, kakovostno peneče vino, biser vino

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vina morajo opraviti uradni pregled, da so lahko označena s tradicionalnimi izrazi „Qualitätswein“ (kakovostno vino), „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom), „Qualitätsperlwein b.A.“ (kakovostno biser vino z določenega pridelovalnega območja) ali „Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino z določenega pridelovalnega območja). Na etiketi mora biti navedena dodeljena številka pregleda (t. i. A.P.-Nr. (amtliche Prüfungsnummer)). Ta nadomesti številko serije.

Poleg obstoječega zaščitenega imena vina morajo biti vino in vinski proizvodi označeni z enim od tradicionalnih izrazov iz točke 5(a) specifikacije proizvoda. Uporaba tradicionalnih izrazov iz točke 5(b) specifikacije proizvoda ni obvezna.

Zakonsko določeni elementi označbe se lahko uporabljajo v skladu z veljavnimi predpisi.

Poleg tega register vinogradov vsebuje seznam imen območij, širših in posameznih vinorodnih leg ter zemljiških kosov, ki se lahko uporabljajo kot manjše geografske enote. V njem so navedene meje enot in območij po katastrskih referencah (katastrske občine, poljedelske površine, zemljiški kosi, parcele). Upravlja ga kmetijska zbornica zvezne dežele Porenje - Pfalška. Register vinogradov je bil vzpostavljen in se vodi na podlagi:

—

člena 23(3) in (4) zveznega zakona o vinu (Weingesetz),

—

člena 29 zvezne uredbe o vinu (Weinverordnung),

—

zakona zvezne dežele Porenje - Pfalška o določitvi enot in območij ter registra vinogradov (zakon o vinogradih) (Landesgesetz über die Festsetzung von Lagen und Bereichen und über die Weinbergsrolle (Weinlagengesetz)),

—

člena 2(16) uredbe zvezne dežele Porenje - Pfalška o odgovornostih na področju zakonodaje o vinu (Landesverordnung über Zuständigkeiten auf dem Gebiet des Weinrechts).

Meje manjših geografskih enot se lahko spremenijo le s soglasjem pristojne organizacije v skladu s členom 22g zveznega zakona o vinu, ki mora o vseh spremembah obvestiti zvezni urad za kmetijstvo in prehrano.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2508/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)