|
16.6.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 214/150 |
P9_TA(2023)0019
Položaj malega ribolova v EU in obeti za prihodnost
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2023 o položaju malega ribolova v EU in obetih za prihodnost (2021/2056(INI))
(2023/C 214/14)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju dokumenta Komisije o pomorskem gospodarstvu št. 08/2020 z dne 9. marca 2021 z naslovom The EU fishing fleet 2020: Trends and economic results (Ribolovna flota EU v letu 2020: trendi in gospodarski rezultati) (1), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. junija 2020 z naslovom Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2021 (COM(2020)0248), |
|
— |
ob upoštevanju členov od 38 do 44 in člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), |
|
— |
ob upoštevanju uvodne izjave (4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (2) (v nadaljnjem besedilu: uredba o SRP), v kateri je navedeno, da bi morala SRP prispevati k „dolgoročni okoljski, gospodarski in socialni trajnosti“ ter „primernemu življenjskemu standardu za ribiški sektor, vključno z malim ribolovom“, in uvodne izjave (33), v kateri je navedeno, da bi moral „[d]ostop do ribištva […] temeljiti na preglednih in objektivnih merilih, vključno z okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi“ ter da bi morale „[d]ržave članice […] spodbujati odgovoren ribolov, tako da bi zagotavljale spodbude za tiste gospodarske subjekte, ki lovijo na okolju najmanj škodljiv način in ki družbi zagotavljajo največje koristi“, |
|
— |
ob upoštevanju člena 17 uredbe o SRP, v katerem je navedeno, da države članice pri dodeljevanju razpoložljivih možnosti uporabljajo „pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska“, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o SUT), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (4), |
|
— |
ob upoštevanju sprememb Evropskega parlamenta, sprejetih 11. marca 2021, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, uredb Sveta (ES) št. 768/2005, (ES) št. 1967/2006 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta glede nadzora ribištva (5), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004 (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPRA), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPR), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o strategiji „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (8), |
|
— |
ob upoštevanju poročila Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: odbor STECF) z dne 20. avgusta 2019 z naslovom The 2019 Annual Economic Report on the EU Fishing Fleet (Letno gospodarsko poročilo o ribiški floti EU za leto 2019) (STECF 19-06) (9), |
|
— |
ob upoštevanju poročila odbora STECF z dne 26. septembra 2019 z naslovom Social data in the EU fisheries sector (Socialni podatki v ribiškem sektorju) (STECF 19-03) (10), |
|
— |
ob upoštevanju poročila odbora STECF z dne 8. decembra 2021 z naslovom The 2021 Annual Economic Report on the EU Fishing Fleet (Letno gospodarsko poročilo o ribiški floti EU za leto 2021) (STECF 21-08) (11), |
|
— |
ob upoštevanju poročila odbora STECF z dne 10. decembra 2020 z naslovom Social dimension of the CFP (Socialna razsežnost skupne ribiške politike) (STECF 20-14) (12), |
|
— |
ob upoštevanju sklepov regionalne konference Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o oblikovanju prihodnosti trajnostnega malega ribolova v Sredozemskem in Črnem morju, ki je potekala od 7. do 9. marca 2016 v Alžiru, |
|
— |
ob upoštevanju podcilja št. 14.b ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki poziva k dostopu malih obrtniških ribičev do morskih virov in trgov, |
|
— |
ob upoštevanju prostovoljnih smernic FAO za zagotavljanje trajnostnega malega ribolova v okviru prehranske varnosti in izkoreninjenja revščine, |
|
— |
ob upoštevanju poročila FAO z naslovom The State of World Fisheries and Aquaculture 2020: Sustainability in action (Stanje v svetovnem ribištvu in akvakulturi za leto 2020: trajnostnost v akciji), |
|
— |
ob upoštevanju, da so Združeni narodi razglasili leto 2022 za mednarodno leto obrtniškega ribolova in akvakulture, |
|
— |
ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa in konceptov, ki jih vsebuje, kot so omejitve planeta in ekološke omejitve, |
|
— |
ob upoštevanju publikacije Small-Scale Fisheries in Europe: Status, Resilience and Governance (Mali ribolov v Evropi: položaj, odpornost in upravljanje) (13), |
|
— |
ob upoštevanju ministrske izjave in načrta MedFish4Ever (14), |
|
— |
ob upoštevanju letnega poročila o izvajanju ESPR za leto 2020 (15), |
|
— |
ob upoštevanju ministrske izjave iz leta 2018 o regionalnem akcijskem načrtu za mali ribolov v Sredozemskem in Črnem morju, |
|
— |
ob upoštevanju študije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2018 z naslovom Relative Effects of Fisheries Support Policies (Relativni učinki politik v podporo ribištvu) (16), |
|
— |
ob upoštevanju znanstvenega članka z naslovom Small-scale fisheries access to fishing opportunities in the European Union: Is the Common Fisheries Policy the right step to SDG14? (Dostop malega ribolova do ribolovnih možnosti v Evropski uniji: ali je skupna ribiška politika pravi korak k doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 14b?) (17), |
|
— |
ob upoštevanju znanstvenega članka z naslovom Defining Small-Scale Fisheries and Examining the Role of Science in Shaping Perceptions of Who and What Counts: A Systematic Review (Opredelitev malega ribolova in preučitev vloge znanosti pri oblikovanju mnenj, kdo in kaj šteje: sistematični pregled) (18), |
|
— |
ob upoštevanju študije Odbora za ribištvo iz leta 2017 z naslovom Small-scale Fisheries and „Blue Growth“ in the EU (Mali ribolov in modra rast v EU) (19), |
|
— |
ob upoštevanju študije Odbora za ribištvo iz leta 2021 z naslovom Workshop on electronic technologies for fisheries – Part III: Systems adapted for small-scale vessels (Delavnica o elektronskih tehnologijah za ribištvo – tretji del: Sistemi, prilagojeni za mala plovila) (20), |
|
— |
ob upoštevanju študije Odbora za ribištvo iz julija 2021 z naslovom Impacts of the COVID-19 pandemic on EU fisheries and aquaculture (Vpliv pandemije covida-19 na ribištvo in akvakulturo v EU) (21), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o malem priobalnem in obrtnem ribolovu ter reformi skupne ribiške politike (22), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o inovacijah in diverzifikaciji malega priobalnega ribolova v regijah, odvisnih od ribolova (23), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o vlogi ribiškega turizma v diverzifikaciji ribištva (24), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2021 Trdnejšemu partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami EU naproti (25), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o ribištvu v prihodnosti: privabljanje nove generacije delavcev v ribiško industrijo in ustvarjanje delovnih mest v obalnih skupnostih (26), |
|
— |
ob upoštevanju člena 54 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0291/2022), |
|
A. |
ker je v uredbi o ESPRA „mali priobalni ribolov“ opredeljen kot ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo z ribiškimi plovili za ribolov na morju in v celinskih vodah, katerih skupna dolžina znaša manj kot 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja, ali brez plovil, vključno z nabiranjem školjk, in ker je to edina opredelitev priobalnega ribolova v zakonodaji EU; |
|
B. |
ker sedanja opredelitev malega ribolova iz uredbe o ESPR in uredbe o ESPRA izključuje nekatere vrste plovil, na primer plovila, ki uporabljajo nekatera tradicionalna orodja, ki zaradi te izključitve težko pridobijo sredstva EU; ker ta izključitev poleg tega zmanjšuje prepoznavnost malega ribolova in njegov obstoj v statističnih podatkih EU, saj se te enote ne štejejo kot del sektorja; |
|
C. |
ker obstajajo drugi, manj strogi pristopi k opredelitvi malega, obrtniškega in priobalnega ribolova, kot so prostovoljne smernice FAO za zagotavljanje trajnostnega malega ribolova v okviru prehranske varnosti in izkoreninjenja revščine ali sedanje razprave v delovni skupini za mali ribolov v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju; |
|
D. |
ker v večini držav članic temeljne značilnosti malega priobalnega ribolova presegajo opredelitev ESPRA, saj vlade uporabljajo vrsto dodatnih meril, vključno z dovoljenim orodjem, največjo dolžino plovila, močjo motorja, najdaljšim trajanjem ribolovnih potovanj, oddaljenostjo od pristanišča, v katerem lahko delujejo, območjem delovanja, najdaljšim dovoljenim časom potovanja in lastništvom plovila; |
|
E. |
ker v sedanji skupni ribiški politiki koncept obrtniškega, malega ali priobalnega ribolova ni ustrezno opredeljen, saj opredelitev temelji izključno na dolžini plovila, medtem ko so v mednarodnih konvencijah določene druge ustreznejše in sodobnejše opredelitve te vrste ribolova; ker bi bilo treba pregledati evropske opredelitve obrtniškega ribolova, malega ribolova in priobalnega ribolova; |
|
F. |
ker je leta 2019 sektor malega ribolova v EU-28 sestavljala flota 42 838 plovil, ki so predstavljala le 7,5 % bruto tonaže in 5,4 % celotne iztovorjene teže v vseh državah članicah, sektor pa je zaposloval 62,650 ribičev, kar je predstavljalo 75 % dejavnih ribiških ladij in 48 % posadke; ker je industrijska flota predstavljala 19 % vseh plovil in 67 % bruto tonaže, zaposlovala pa je 46 % vseh ribičev in predstavljala 81 % iztovorjene teže, zabeležene v državah članicah; ker je flota za globokomorski ribolov štela le 259 registriranih plovil, kar predstavlja manj kot 1 % skupnega števila plovil, po drugi strani pa 19 % bruto tonaže in 14 % skupne iztovorjene teže, zabeležene v državah članicah; |
|
G. |
ker je poleg zelo omejenih virov, ki so za podporo plovilom na voljo v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (500 milijonov EUR), in na splošno nizke stopnje izvrševanja mali ribolov kljub velikosti in pomenu deležen najmanjše podpore in prejema najmanjši delež sredstev: zajema 38 % skupnega števila operacij, povezanih s plovili, kar predstavlja le 25 % skupne porabe sredstev ESPR, namenjenih za plovila; |
|
H. |
ker se evropska flota v zadnjih letih še naprej zmanjšuje in je leta 2020 iztovorila 17 % manj rib, zaposlovala 19 % manj ljudi in imela 29 % manj dobička v primerjavi z letom 2019 (27); |
|
I. |
ker ima flota za mali ribolov najbolj omejene finančne vire med vsemi flotami; |
|
J. |
ker so običajne značilnosti malega ribolova majhen vpliv na okolje, sezonska raznolikost glede na vrste, ribolovna območja in orodja, majhen obseg njegovih proizvodnih dejavnosti, spoštovanje bioloških in selitvenih ciklov različnih vrst zaradi njegove vsestranske narave in zelo selektivne uporabe orodja, nizke ravni prilova in zavržkov vrst ter njegove sposobnosti, da ustvari več prihodkov na vloženi evro, večji ulov na liter porabljenega goriva in več socialno-ekonomske vrednosti na kilogram iztovorjenih rib; |
|
K. |
ker je treba ustrezno upoštevati izrazite razlike med flotami, segmenti flote, okoljskim vplivom različnih segmentov flote, ciljnimi vrstami, ribolovnim orodjem, produktivnostjo in potrošniškimi preferencami različnih držav članic, pa tudi posebne značilnosti ribolovne dejavnosti, ki izhajajo iz njene družbene strukture, oblik trženja ter strukturnih in naravnih neenakosti med različnimi ribiškimi regijami; |
|
L. |
ker so med splošnimi značilnostmi flote za mali ribolov zelo stari segmenti in neustrezna tehnologija, s čimer se poudarja potreba po posebnem podpornem programu za mali ribolov in močni javni finančni podpori za njegovo posodobitev in razvoj, saj bo brez tega njegov nadaljnji obstoj ogrožen; |
|
M. |
ker uredba o ESPRA državam članicam nalaga obveznost, da pri analizi razmer v smislu prednosti, slabosti, priložnosti in groženj iz uredbe upoštevajo posebne potrebe malega priobalnega ribolova; |
|
N. |
ker je bilo leta 2019 64,9 % plovil v ribiški floti EU-28 starih vsaj 25 let (28), povprečna starost flote je skupaj znašala 29,9 leta (29), flote za mali ribolov pa 32,5 leta, kar pomeni, da je zelo velik del flote zelo star, kar ne zagotavlja najboljših varnostnih in operativnih pogojev, povečuje s tem povezana tveganja in zvišuje stroške dejavnosti; |
|
O. |
ker je starost malih ribičev višja kot pri drugih vrstah ribolova, saj je 72 % malih poklicnih ribičev starejših od 40 let, 11 % pa starejših od 65 let; |
|
P. |
ker je zaradi omejene narave obstoječih statističnih podatkov težko izvesti natančno analizo vloge žensk v ribiškem sektorju; ker empirični dokazi kažejo, da imajo ženske pomembno vlogo v malem ribolovu, saj imajo v nekaterih skupnostih vidnejšo vlogo pri opravljanju dejavnosti, so pomembno udeležene v nabiranju školjk in prevzemajo vodilno vlogo na kopnem pri pripravi dejavnosti in orodja, pa tudi pri prodaji in predelavi rib, zlasti v industriji konzerviranja; |
|
Q. |
ker po podatkih iz poročila o socialni razsežnosti ribolova v EU ženske predstavljajo 5,4 % skupnega števila ljudi, zaposlenih v sektorju malega ribolova (več kot dvakrat toliko kot v sektorjih industrijskega in globokomorskega ribolova); |
|
R. |
ker ima ribiški sektor EU ključno vlogo pri preskrbi prebivalstva z ribami in ohranjanju ravnovesja zalog hrane v državah članicah in EU kot celoti; |
|
S. |
ker je treba zagotoviti, da bo centralizacija upravljanja ribištva, ki jo zagovarja SRP, združljiva z lokalnim upravljanjem, ki je bistvenega pomena za socialno-ekonomsko vzdržnost sektorja; |
|
T. |
ker je regionalizacija eden od stebrov SRP in ker je decentraliziran pristop zlasti pomemben za sektor malega priobalnega ribolova, ob upoštevanju razlik v ribiškem sektorju med posameznimi državami članicami; |
|
U. |
ker je lokalno soupravljanje ključnega pomena za sodelovanje segmenta malega ribolova v postopku odločanja; |
|
V. |
ker SRP ne zagotavlja jasne in diferencirane zakonodajne podpore malemu ribolovu, ki bi lahko pripomogla k njegovi socialno-ekonomski vzdržnosti; ker tudi države članice ne uvajajo učinkovitih ukrepov za to vrsto ribolova; |
|
W. |
ker v številnih evropskih obalnih regijah, zlasti v Sredozemlju, mali ribolov in nabiranje školjk delujeta na presečišču ekonomske, socialne in okoljske razsežnosti, kar pomembno prispeva k socialno-ekonomski blaginji, zaposlovanju ter spodbujanju ekonomske in socialne kohezije v številnih obalnih regijah in najbolj oddaljenih regijah, ki se pogosto soočajo s strukturnimi omejitvami in potrebujejo podporo za izkoriščanje priložnosti za gospodarsko diverzifikacijo; |
|
X. |
ker se zato prihodek iz ribolova ne bi smel obravnavati le kot dobiček, saj prispeva tudi k ohranjanju načina življenja, ki ima za številne obalne skupnosti izjemno kulturno in zgodovinsko vrednost, hkrati pa zagotavlja pomembno socialno in ekonomsko varnostno mrežo; ker je v tem smislu sektor malega ribolova rešitev za vse večje odseljevanje, staranje prebivalstva in vse večjo brezposelnost, kar so glavni izzivi za večino obalnih regij evropskih držav in otokov; ker je vpliv sektorja malega ribolova na družbeno in kulturno dediščino obalnih območij izjemen in raznolik; |
|
Y. |
ker ima lahko sektor malega ribolova temeljno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, kar je izrecno priznano v podcilju št. 14.b; ker lahko sektor malega ribolova prispeva tudi k drugim političnim zahtevam, na katerih temeljijo cilji trajnostnega razvoja, kot so cilj št. 2 – „Odprava lakote“ in podcilj 2.3, cilj št. 5 –„Enakost spolov“ ter podcilja 5.a in 5.b, cilj št. 8 – „Dostojno delo in gospodarska rast“ in podcilj 8.5 ter cilj št. 13 –„Podnebni ukrepi“ kot celota; |
|
Z. |
ker imajo ribiči vlogo „varuhov morja“, ribolov pa prispeva k oskrbi z živili, bogatimi z beljakovinami, ki so del zdrave in uravnotežene prehrane; |
|
AA. |
ker je velika večina nesreč in izrednih dogodkov na ribiških plovilih posledica človeških dejavnikov (62,4 %), drugi najpogostejši vzrok pa so napake v sistemu/opremi (23,2 % primerov); |
|
AB. |
ker se mali ribolov velikokrat izvaja samo z enim poklicnim ribičem na krovu; |
|
AC. |
ker vprašanj, povezanih z varnostjo in udobnostjo flote malega ribolova, ni mogoče obravnavati ločeno od ribolovnega napora in donosa rib; ker v zvezi s tem omejitev bruto tonaže kot merilo za merjenje ribolovne zmogljivosti negativno vpliva na varnost in udobnost flote malega ribolova, saj omejuje spodbudo za zamenjavo in posodobitev plovil ali povečanje razpoložljivega prostora, da bi izboljšali udobje posadke, varnost in nenazadnje privlačnost sektorja, zlasti za mlade in ženske; |
|
AD. |
ker tovrstnih z varnostjo povezanih vprašanj ni mogoče obravnavati ločeno od posebnosti flote malega ribolova v državah članicah, na primer od dejstva, da je flota lahko izpostavljena visoki stopnji tveganja zaradi pomanjkljivih specializiranih varnostnih nasvetov za sektor, individualne narave dela, dolgega delovnega časa ali nevarnosti ujetja v opremo; ker se za floto pogoji delovanja razlikujejo; ker del flote deluje s plaž ali iz luk in pristanišč, kjer so pogoji delovanja zelo pogosto negotovi; ker bi bilo treba glede na te razmere razmisliti o tem, da bi se pogonska moč prilagodila značilnostim in pogojem delovanja flote brez povečanja ribolovnega napora ali stopenj ulova, s čimer bi za floto vzpostavili varnejše pogoje pri vplutju v pristanišče in izplutju iz njega; |
|
AE. |
ker bi bilo treba te vidike, povezane s povečanjem moči motorja iz posebnih varnostnih razlogov, financirati s subvencijami, pod določenimi pogoji pa bi jih moral podpirati ESPRA, pod pogojem, da ne povečujejo ribolovnega napora ali ribolovne sposobnosti; ker bi morala biti podpora ESPRA zato na voljo tudi za poglabljanje dna v pristaniščih in lukah; |
|
AF. |
ker je mali ribolov v primerjavi z industrijskim veliko bolj odvisen od razmer na morju, kar glede na vrsto plovila in orodja vodi do večje neenakomernosti v ribolovnih obdobjih, to pa vpliva na število delovnih dni na leto, ko so plovbe možne; |
|
AG. |
ker je obrtniški ribolov trajnosten z vidika biološkega upravljanja staležev rib ter virov in selektivnosti, pa tudi z družbenega in gospodarskega vidika, kar vse prispeva k močni zakoreninjenosti te dejavnosti; |
|
AH. |
ker so med dejavniki pritiska na staleže rib, ki povzročajo tudi neposredno in posredno škodo ribištvu, onesnaževanje, izguba habitatov, pomorski promet in konkurenca pri rabi prostora, pa tudi podnebne spremembe, katerih resne posledice so naraščanje temperature vode, zakisljevanje, spremembe oceanskih tokov, asinhronost vrst in pojav neavtohtonih vrst; |
|
AI. |
ker je treba sprejeti ukrepe za krepitev odpornosti obalnih skupnosti, da bi se povečale zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam in krizam ter blažitev njihovih vplivov; |
|
AJ. |
ker lahko mali ribolov prispeva tudi k razogljičenju in večji energetski učinkovitosti ter posledično k prizadevanjem za blažitev podnebnih sprememb; |
|
AK. |
ker je mali ribolov v EU zelo pomemben, zlasti za številne ribiške skupnosti, v kombinaciji z industrijskim in globokomorskim ribolovom; |
|
AL. |
ker je treba številne vzroke za slabšanje socialno-ekonomskih razmer v sektorju še razrešiti, vključno s potrebo po krepitvi položaja ribičev v dobavni verigi; |
|
AM. |
ker bi priznanje organizacij proizvajalcev, združenj in ribiških stanovskih organizacij omogočilo njihov dostop do finančne pomoči, spodbujanje njihove dejavne udeležbe prek soupravljanja pa bi lahko učinkovito izboljšalo zaslužek v sektorju; |
|
AN. |
ker na zaslužek malega, obrtniškega in priobalnega ribolova vplivajo nestanovitne cene in velika tržna nihanja, ki so občutljiva na številne zunanje dejavnike, kot je pandemija covida-19; |
|
AO. |
ker so različni sistemi prihodkov in plač v ribiškem sektorju zelo spremenljivi in v veliki meri odvisni od ribolovnih možnosti, ki jih ponuja morje, kar je eden od dejavnikov, zaradi katerih ta sistem nove generacije vse manj zanima; |
|
AP. |
ker imajo ribiški delavci pogosto nizke plače in se morajo v poklicu, ki je še vedno najnevarnejši na svetu, spopadati s težkimi – pogosto negotovimi – delovnimi pogoji, medtem ko je zaradi naraščajočih stroškov, povezanih z ustanovitvijo ribiškega podjetja in vse večjo koncentracijo v panogi, ta poklic manj privlačen, zlasti za mlade; |
|
AQ. |
ker na trgih pogosto prevladuje majhno število uveljavljenih proizvodov, proizvodi malega ribolova, ki so trajnostna alternativa močno izkoriščanim vrstam, pa pri trženju ne dobijo dovolj pozornosti; ker potrošniki pogosto ne morejo pridobiti vseh informacij o proizvodu, ki ga kupujejo, oziroma informacij o uporabljenem proizvodnem sistemu in ribolovnem orodju; |
|
AR. |
ker je trajnostna dobičkonosnost malega ribolova pomembna za povečanje privlačnosti sektorja; |
|
AS. |
ker mala plovila zaradi težav, ki jih imajo pri dokazovanju svoje ribolovne zgodovine, čutijo največje posledice izzivov, povezanih z dodeljevanjem dovoljenj za ribolov v vodah Združenega kraljestva; |
|
AT. |
ker so podjetja iz sektorja malega ribolova pogosto podkapitalizirana ali premalo financirana in imajo zelo omejen dostop do osnovnih računovodskih orodij, posojil, mikrofinanciranja in zavarovanja; |
|
AU. |
ker sektor malega ribolova še naprej pestijo gospodarske težave in veliko zmanjšanje prihodkov zaradi znatnega povečanja stroškov delovanja in drugih oteževalnih dejavnikov, kot sta zmanjšanje vrednosti rib ob prvi prodaji in naraščajoče cene goriva; ker je zaradi teh in drugih dejavnikov mali ribolov vedno bolj odvisen od subvencij za gorivo, od ribičev pa pogosto zahteva povečanje ribolovnega napora, da bi bila njihova dejavnost ekonomsko uspešna; |
|
AV. |
ker PDEU in uredba o ESPRA predvidevata in zagotavljata posebno podporo najbolj oddaljenim regijam EU; |
|
AW. |
ker se sektor malega ribolova že od nekdaj sooča z omejenimi organizacijskimi zmogljivostmi; ker so glavni dejavniki, ki omejujejo skupno delovanje sektorja malega ribolova, veliko število akterjev in njihova geografska razpršenost, narava dejavnosti, ki temelji predvsem na malih družinskih podjetjih, premalo osebja, usposobljenega za upravljanje, in premalo finančne podpore organizacijam malega ribolova, da bi lahko sodelovale v postopku odločanja; |
|
AX. |
ker znanstveniki in upravljavci s področja ribištva na nacionalni ravni in ravni EU na splošno zanemarjajo spremljanje in nadzor malega ribolova v EU; ker bi bilo treba izboljšati spremljanje in nadzor malega ribolova, da se utemelji trajnostno upravljanje ribištva EU in po potrebi predložijo dokazi za ribolovne dejavnosti; |
|
AY. |
ker so potrebne večje naložbe za izvajanje najsodobnejših raziskav in boljše razumevanje stanja naravnih virov, morskih ekosistemov in zlasti staležev rib, da bi se lahko poskrbelo za njihovo trajnostno upravljanje; |
|
AZ. |
ker je zaradi strategij upravljanja, ki temeljijo izključno na zmanjšanju števila ribolovnih dni, kot je strategija, ki velja za zahodno Sredozemsko morje, sektor malega ribolova na robu preživetja; ker bi takšno stalno zmanjševanje skupaj z že tako negotovimi razmerami zaradi pandemije covida-19 lahko privedlo do zloma velikega dela sektorja, ki ne bi več mogel doseči minimalnega praga dobičkonosnosti, potrebne za njegovo preživetje; ker ta zmanjšanja sprožajo tudi številna vprašanja, kot so pomisleki glede varnosti na krovu, povečano tveganje poškodb, povečanje nezakonitega ribolova in družbene posledice brezposelnosti; |
|
BA. |
ker so ribiška združenja, kot so stanovske organizacije, ključni akterji v prehranskih sistemih nekaterih držav članic, kjer delujejo kot neprofitni subjekti socialne ekonomije, ki zastopajo ribiški sektor, zlasti malo priobalno floto in nabiralce školjk, opravljajo naloge splošnega pomena v korist morskega ribištva in delavcev v ribiškem sektorju ter opravljajo poslovne naloge, kot so trženje proizvodov ter svetovanje in upravljanje; |
|
BB. |
ker je treba oblikovati politiko upravljanja ribolovnih virov, ki bo spoštovala skupni dostop do ribolovnih virov, temeljila predvsem na njihovih bioloških vidikih in imela obliko sistema soupravljanja ribištva, ki bo upošteval posebne pogoje ribolovnih virov in zadevnih morskih območij, z učinkovitim vključevanjem zaposlenih v tem sektorju; |
|
BC. |
ker strategija „od vil do vilic“ vsebuje poziv, da bi bilo treba v pravu EU priznati združenja, kot so stanovske organizacije, ter jim omogočiti prejemanje finančne pomoči pod enakimi pogoji kot organizacijam proizvajalcev; ker je bila Komisija pozvana, naj v zvezi s tem sprejme pobudo; |
|
BD. |
ker obrtniški ribiči potrebujejo usposabljanje, vključno z razvojem novih znanj in spretnosti; |
|
BE. |
ker delo žensk predstavlja dodano vrednost v sektorju obrtniškega ribolova; |
|
BF. |
ker sektor malega ribolova vse bolj tekmuje z drugimi dejavnostmi modrega gospodarstva, pa tudi z interesi energije iz obnovljivih virov, ki vplivajo na številne dejavnosti ob obali, na plažah ali v pristaniških območjih, s čimer bi lahko prišlo do prevzema območij, ki jih prej skoraj izključno uporabljal sektor malega ribolova, kar bi povzročilo njegovo izrinjenje ter prilaščanje morja in obale; |
|
BG. |
ker zaradi procesov gentrifikacije na številnih razvijajočih se obalnih območjih obstaja tveganje, da si mali ribiči življenja na obalnih območjih ne bodo več mogli privoščiti, kar jih bo oddaljilo od njihovega kraja dela, njihovo dejavnost pa še bolj otežilo in oviralo; |
|
BH. |
ker EU daje vse večji poudarek ohranjanju, kar zlasti vpliva na mali ribolov, kot se je zgodilo v primeru oblikovanja zaščitenih morskih območij in njihovih mrež, ki na mali ribolov vplivajo z omejevanjem povezanih dejavnosti in omejevanjem mobilnosti; ker se vpliv na ta segment redko upošteva pri oblikovanju teh politik, kar še poslabšuje dejstvo, da deležniki iz segmenta niso ustrezno vključeni v te postopke (30); |
|
BI. |
ker sta ribiški sektor na splošno in zlasti mali ribolov premalo zastopana pri opredeljevanju politik upravljanja ribištva in politik o uporabi morskega prostora; |
|
BJ. |
ker obstajajo različne vrste ribiških organizacij z različnimi ravnmi članstva, ki zastopajo mali ribolov: med drugim od organizacij proizvajalcev do ribiških združenj, združenj lastnikov ladij in zadrug; ker številni mali lastniki plovil niso povezani v nobeno organizacijo; ker so zaposleni v ribiški industriji zastopani v ribiških sindikatih; ker bi moral sektor odločati o tem, kako se organizira; |
|
BK. |
ker je razčlenitev ustreznih podatkov neustrezna, zaradi česar je dostop do podrobnih informacij otežen, zlasti kar zadeva mali ribolov, in ovirana analiza, med drugim zlasti v smislu razčlenitve podjetij, lastnikov plovil, zaposlenih v ribištvu, plovil in orodja, delovnih pogojev, starosti in spola; |
Krepitev malega ribolova vzdolž vrednostne verige, spodbujanje višjih ribolovnih prihodkov in ustvarjanje priložnosti za diverzifikacijo dohodka
|
1. |
meni, da prihodnost malega, priobalnega in obrtniškega ribolova ni odvisna le od dolgoročnih in trajnostnih ukrepov, temveč tudi od takojšnjih, smiselnih in učinkovitih ukrepov za povečanje stopnje dobička ribičev, tudi z dodelitvijo višjih kvot v skladu z znanstvenim mnenjem; meni, da je treba okrepiti organizacijske in poslovne zmogljivosti sektorja in privlačnost poklica, poskrbeti za usposabljanje in usmerjeno podporo za mlade ter izboljšati pogoje delovanja, zlasti za vključevanje žensk na plovila in v sektor na splošno, ter okrepiti njegov položaj v dobavni verigi; zato poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami vzpostavi in izvaja podporne mehanizme za mali, obrtniški in priobalni ribolov, zlasti v okviru ESPRA, s katerimi bodo lahko reševale težave, ki so specifične za ta del sektorja; |
|
2. |
meni, da je za prihodnost malega ribolova nujno, da se v skupni ribiški politiki prizna njegova posebna narava in da se sedanji instrumenti prilagodijo potrebam tega sektorja; |
|
3. |
poudarja, da je potrebna skupna, širša in ustreznejša opredelitev malega, obrtniškega in priobalnega ribolova; poudarja, da bi morala biti takšna opredelitev pragmatična, merljiva in jasna; poudarja tudi, da bi morala opredelitev izhajati iz ustrezne ocene, ob upoštevanju značilnosti in meril za segment malega ribolova, ne samo dolžine plovila, da bi se evropska opredelitev malega ribolova uskladila z dejanskim stanjem tega segmenta, kot že velja za obstoječe opredelitve, vključene v nekatere mednarodne konvencije, kot sta Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) ali Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM); |
|
4. |
poudarja, da bi bilo treba to opredelitev vključiti v bolj horizontalno uredbo, kot je uredba o skupni ribiški politiki, da bi na ta način zajeli celotno ribiško zakonodajo EU; meni, da sprememba opredelitve ne bi smela vplivati na izvajanje ESPRA v sedanjem obdobju; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava v prihodnjem pregledu uredbe o skupni ribiški politiki; |
|
5. |
potrjuje, da je treba okrepiti in skrajšati vrednostno verigo sektorja med proizvajalcem in potrošnikom, s čimer bi povečali priložnosti za neposredno prodajo ribičev potrošnikom in zmanjšali število posrednikov, da bi po možnosti dosegli stanje, ko lahko proizvajalec neposredno oskrbuje končnega potrošnika; poudarja, da je treba spodbujati strategije trženja, tudi s spodbujanjem novih distribucijskih poti, in pospeševati mehanizme za boljše razlikovanje med proizvodi, da bi ribičem omogočili kar največje koristi, povečali dobičkonosnost, podprli višje plačilo ter spodbujali pravično in ustrezno porazdelitev dodane vrednosti med ribiče; |
|
6. |
poziva k bolj pravični in ustrezni porazdelitvi dodane vrednosti vzdolž vrednostne verige v sektorju ter k razmisleku o oblikah posredovanja, kot so zajamčene in okvirne cene, za katere bi bilo treba proizvodne stroške obravnavati kot spremenljivko, da bi dosegli zgoraj omenjeni cilj in izboljšali prihodke ribičev; ponovno poudarja, da bi morale imeti države članice v primeru resnih neravnovesij v verigi pooblastila za posredovanje; |
|
7. |
poudarja, da je mali ribolov najšibkejši segment vzdolž vrednostne verige in da dogovori o trženju pogosto dajejo prednost interesom kupca, ne pa ribičev, ki imajo malo ali nič nadzora nad oblikovanjem cen, to pa posledično vodi do zanemarljivega zaslužka pri prodanih proizvodih; |
|
8. |
poziva k ukrepom na ravni EU ali držav članic za zaščito ali oblikovanje trgov porekla, s čimer bi se zavzeli za prednostne kratke prodajne poti za tradicionalne proizvode; poudarja, da je pomembno promovirati in zagovarjati lastnosti rib, ulovljenih z malim ribolovom, kot so med drugim svežost, sezonskost, kulturna dediščina in trajnostnost; poziva k večji podpori za te proizvode na sejmih, v majhnih trgovinah in restavracijah, ob upoštevanju prehranskih navad prebivalstva, da bi karseda povečali vrednost lokalnih ribiških proizvodov in spodbujali lokalni razvoj; vztraja, naj se oblikujejo promocijske kampanje za lokalne ribiške proizvode, pri čemer naj se v celoti izkoristita skupna ureditev trgov in skupna ribiška politika; |
|
9. |
poudarja, da je treba diverzifikacijo proizvodov spodbujati s pobudami, katerih cilj je vzpostavljanje novih trgov, prepoznavanje vrednosti manj znanih užitnih in uživanih vrst, da bi izboljšali tržni položaj malega ribolova, zmanjšali povpraševanje po proizvodih, katerih stalno ponudbo skozi vse leto je mogoče zagotoviti le z uvozom, in prispevali k zmanjšanju ribolovnega pritiska na prekomerno izkoriščene vrste; ponovno poudarja, da je treba podpreti tudi spodbujanje diverzifikacije proizvodov v industriji konzerviranja, in sicer z uporabo podcenjenih ali manj priljubljenih vrst; |
|
10. |
poziva k izvajanju programa usposabljanja za sektor Horeca (hotelirstvo in gostinstvo), ki bo vključeval znanje o morskih proizvodih in dobro prakso za zaščito virov, zlasti ozaveščanje o tem, da se vrste v nelovni dobi ne prodajajo in ne uživajo; |
|
11. |
poudarja, da je pomembno izvajati inovativne projekte v maloprodajnem sektorju, pri čemer poudarja sodelovanje z ribiškimi stanovskimi organizacijami in združenji malih ribičev, prek katerih se ohranja tesen odnos s končnim potrošnikom; |
|
12. |
poziva države članice in organizacije proizvajalcev, naj preučijo, kako učinkoviteje spodbujati trženje predelanih ribiških proizvodov z višjo dodano vrednostjo, tudi konzerv, pri čemer naj se zgledujejo po določenih kmetijskih proizvodih, razmislijo pa naj tudi o programih za zunanjo promocijo ribiških proizvodov EU, vključno z njihovo predstavitvijo na mednarodnih tekmovanjih in sejmih; |
|
13. |
poudarja, da ima sektor morske hrane zelo omejena orodja, kot so oznake, na voljo potrošnikom, s katerimi bi ocenili trajnostna merila za segment malega ribolova in spodbujali proizvode z majhnim učinkom; poudarja, da bi lahko oznake, tam kjer obstajajo, škodile malemu ribolovu, saj bi sektor morda težko dostopal do nekaterih potrebnih podatkov ali pa morda nima finančnih zmogljivosti za začetek postopka certificiranja; |
|
14. |
poudarja, da je treba temeljito pregledati uredbo o SUT, da bi se povečal njen prispevek k prihodkom sektorja in stabilnosti trga ter k boljšemu trženju in večji dodani vrednosti ribiških proizvodov; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno oblikovati certificirane oznake za morsko hrano in mehanizme za blagovne znamke ribiških proizvodov, pa tudi povečati sledljivost v dobavni verigi, kar bi posledično izboljšalo obveščanje potrošnikov, jih spodbudilo k nakupu lokalno in trajnostno pridobljene morske hrane ter ozaveščalo o proizvodih malega ribolova; |
|
15. |
poziva, naj se prek ESPRA omogočijo podporni programi za mali ribolov, da bi izboljšali poslovno upravljanje in organizacijske zmogljivosti, zmanjšali proizvodne stroške, izboljšali cene ob prvi prodaji ter zagotovili ekonomsko in okoljsko trajnostnost, zlasti z bolj trajnostno in sodobno floto; |
|
16. |
izpostavlja težave, ki še vedno pestijo sektor malega ribolova ter se zaradi nestanovitnih in naraščajočih cen goriva in drugih vložkov lahko še poslabšajo, kar še posebej vpliva na manj konkurenčne segmente flote, tj. mali, obrtniški in priobalni ribolov; |
Izboljšanje pogojev delovanja in zagotovitev prihodnosti malega, obrtniškega in priobalnega ribolova
|
17. |
pozdravlja dejstvo, da ESPRA omogoča podporo modernizaciji, zamenjavi ali nakupu novejših motorjev, ki oddajajo manj CO2, vključno z motorji, ki uporabljajo nove energetsko učinkovite tehnologije, in predelavi bencinskih motorjev; meni, da bi bilo treba uporabiti največje obstoječe stopnje sofinanciranja; opozarja, da številne od teh alternativnih rešitev glede motorizacije še niso na zadovoljivi stopnji razvoja in pomenijo znatno povečanje bruto tonaže, na primer pri nekaterih električnih motorjih; |
|
18. |
poudarja, da je v nekaterih regijah večina sektorja malega ribolova odvisna od subvencij za gorivo; opozarja, da predlog Komisije za direktivo Sveta o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije (COM(2021)0563) z odpravo sedanje obvezne izjeme za ribiški sektor in uvedbo najnižje stopnje obdavčitve ogroža sposobnost preživetja večine segmenta malega ribolova, ki za oskrbo z gorivom ne more opraviti dolgih potovanj do pristanišč z nižjimi cenami; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo enake pogoje na mednarodni ravni in zato še naprej izvzemajo ribiško industrijo iz obdavčitve goriva; poudarja, da morebiten nov pristop ne bi smel obremeniti malega ribolova in bi moral biti osredotočen na alternativne rešitve, ki bi sektorju omogočile tako pravičen prehod v skladu s cilji zelenega dogovora kot možnost gospodarskega razcveta in dostojne pogoje za njegove delavce; v zvezi s tem in glede na trenutno izredno inflacijo cen goriva meni, da bi lahko države članice predvidele izredne ukrepe za pomoč segmentu malega, priobalnega in obrtniškega ribolova glede pričakovanih naraščajočih proizvodnih stroškov, zlasti v okviru ESPRA in nacionalnih operativnih programov; |
|
19. |
poudarja težave in resne negativne ekonomske in socialne posledice krize zaradi covida-19 za ribiški sektor ter meni, da morajo države članice po potrebi za njihovo odpravljanje nameniti razpoložljiva nacionalna sredstva in sredstva EU ter razmisliti o izrednih ukrepih za pomoč ribičem, vključno z delavci, pri premagovanju kriz ali motenj na trgu; poziva države članice, naj sredstva, ki so na voljo v okviru kriznih mehanizmov, uporabijo za podporo malemu ribolovu; poudarja, da je kljub krizi sektor malega priobalnega ribolova še naprej deloval in državljanom EU omogočal dostop do morske hrane, zlasti v odročnih obalnih regijah, na otokih in v najbolj oddaljenih regijah; |
|
20. |
poziva države članice, naj sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost namenijo naložbam v floto malega priobalnega ribolova, da bi pomagale ribičem in izvajalcem dejavnosti, ki opravljajo s tem povezano delo (večinoma ženske), kot so popravljavci mrež, pomočniki na kopnem in izvajalci pakiranja, ter delavcem; |
|
21. |
poziva Komisijo, naj pod okriljem ESPRA omogoči sektorsko podporo za postavitev infrastrukture za skladiščenje, zamrzovanje in hlajenje ter vzdrževanje hladne verige od ladje do končnega potrošnika; meni, da je ta podpora odločilen element, ki bo segmentu malega ribolova omogočil, da v celoti izkoristi ribolovne vire (ne da bi pri tem uničil ali izčrpal staleže) ter zagotavlja redno oskrbo s svežimi in visokokakovostnimi proizvodi ter njihovo dobavo prebivalcem, sektorju Horeca in živilskopredelovalni industriji; |
|
22. |
meni, da bi lahko ustrezni pogoji skladiščenja v pristaniščih olajšali in zajamčili ohranjanje svežine rib ter pomagali pri dajanju na trg, s čimer bi se s posrednim vplivanjem na oblikovanje cen izboljšala dobičkonosnost rib; v zvezi s tem opozarja na možnosti, ki jih ponujajo skupna ureditev trgov in organizacije proizvajalcev; |
|
23. |
meni, da bi morali ESPRA in novi nacionalni operativni programi okrepiti in jasno podpreti mali ribolov, da bi prispevali k zagotavljanju trajnostnosti in prihodnje sposobnosti preživetja številnih obalnih skupnosti, ki so tradicionalno odvisne od ribolova, ter tako rešili posebne težave tega segmenta in podprli lokalno trajnostno upravljanje zadevnega ribištva; |
|
24. |
meni, da bi bilo treba podporo, ki jo države članice namenjajo pri izvajanju ESPRA, usmeriti v odpravljanje strukturnih pomanjkljivosti, da bi prispevali k povečanju prihodkov od ribolova, spodbujali delovna mesta s pravicami v sektorju in zagotavljali poštene cene proizvajalcem, podpirali razvoj s tem povezanih dejavnosti, ki so v verigi višje in nižje od ribolova, prispevali k razvoju in koheziji obalnih regij v okviru trajnostnega ribolova in prihodnosti sektorja malega ribolova; |
|
25. |
poudarja, da je treba za izboljšanje stopnje izvrševanja financiranja iz ESPRA in zagotovitev, da bo imel mali ribolov dostop do podpore, preučiti in izvesti ukrepe za racionalizacijo postopkov, s čimer bi zmanjšali birokracijo, zapletenost in čas odobritve pri oddaji vlog, spremeniti postopek financiranja za prejemanje pomoči in ga nadomestiti s sistemom predhodnega financiranja ter v celoti izkoristiti omejitve za financiranje iz sklada; |
|
26. |
poudarja, da EU nima orodja za razumevanje obsega naložb ESPR in ESPRA v sektorju malega ribolova, števila financiranih primerov dobre prakse, doseganja konkretnih rezultatov ter načina delovanja lokalnih akcijskih skupin in njihovega učinkovitega izvajanja skupne ribiške politike; poziva Komisijo, naj vzpostavi takšno orodje kot temeljni korak k razumevanju, kako razširiti dobro prakso in posnemati uspešne ribolovne metode na ravni EU; |
|
27. |
poziva države članice, naj zagotovijo tehnično pomoč na lokalni ravni, da bi malim ribičem olajšali dostop do sredstev EU in nacionalnih sredstev; |
|
28. |
opozarja na visoko povprečno starost flote za mali ribolov in v zvezi s tem poudarja, da mora ribolovna dejavnost tega segmenta postati privlačna za mlade in ženske; poudarja, da je treba obnoviti in posodobiti floto za mali ribolov, da bi izboljšali varnost in življenjske razmere na krovu, izboljšali energetsko učinkovitost in povečali okoljsko prijaznost segmenta, hkrati pa zagotovili, da se ribolovna zmogljivost celotne ribiške flote ne bo povečala, ter izboljšali socialno in ekonomsko trajnostnost ribiških skupnosti, ki so odvisne od flote; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati primere, ko so plovila zastarela, kar povzroča višje stroške obratovanja, vzdrževanja in prerazvrstitve (gospodarsko in okoljsko), kar posledično ogroža zajamčene varnostne pogoje med obratovanjem; poudarja, da bi lahko merila bruto tonaže za merjenje ribolovne zmogljivosti z vključitvijo tudi prostora, namenjenega za opremo in udobje posadke, ovirala posodobitev ribiških plovil in prepotrebno izboljšanje delovnih pogojev flote za mali ribolov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pregleda ta merila in druge medsebojno povezane določbe ter najde rešitev, ki bi lahko potrebe malih ribiških delavcev uskladila s potrebo, da se ribolovne zmogljivosti flote EU ne bodo povečale; |
|
29. |
ponovno poudarja, da je nujna podpora za obnovo in/ali posodobitev flote, ki je potrebna za izboljšanje varnosti, delovnih pogojev ter ekonomske in okoljske trajnostnosti dejavnosti, a meni, da je to treba doseči izključno brez povečanja ribolovne zmogljivosti; |
|
30. |
meni, da bi bila lahko prihodnost malega ribolova, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, ogrožena, če ne bo upoštevana potreba po prenovi flote ter vzdrževanju in izboljšanju plovil, zlasti, a ne izključno, zastarelih in neučinkovitih plovil; |
|
31. |
poudarja, da so v ESPRA na voljo možnosti za naložbe v varnost, boljše življenjske pogoje in energetsko učinkovitost plovil, kar lahko koristi tudi mali priobalni in obrtniški floti, ter da bi moral sklad vključevati tudi možnosti financiranja za obnovo in prestrukturiranje plovil, spreminjanje njihove velikosti ter nakup novih plovil v floti za mali ribolov, zlasti v primerih, ko ima ta flota visoko povprečno starost in ne zagotavlja osnovnih pogojev varnosti in obratovanja, pa tudi za povečanje moči motorja, kadar je to ustrezno utemeljeno, da se vzpostavijo boljši varnostni pogoji na krovu med obratovanjem ter ob izplutju na morje in vrnitvi ter podaljša čas, preživet na morju, pod pogojem, da se zmogljivosti ribolovnega napora ne bodo povečale, zlasti v najbolj oddaljenih regijah; |
|
32. |
poziva države članice, naj poskrbijo za polno izvajanje standardov in predpisov EU v zvezi z varnostjo ter delovnimi in življenjskimi pogoji na krovu ribiških plovil; |
|
33. |
poudarja, da bi si morale države članice stalno prizadevati za vzdrževanje in nadgradnjo svojih luk in pristanišč ter tako zagotoviti varno iztovarjanje in razkladanje ulova; |
|
34. |
poudarja socialno-ekonomski pomen ribiškega sektorja, vključno z malim, obrtniškim in priobalnim ribolovom, v najbolj oddaljenih regijah z vidika zaposlovanja in socialne kohezije, saj so za ta območja značilne strukturne omejitve in manj priložnosti za gospodarsko diverzifikacijo; zato poziva, naj se poveča podpora EU sektorju malega ribolova v teh regijah; |
|
35. |
je seznanjen s podporo iz ESPRA za ribiški sektor v najbolj oddaljenih regijah, zlasti podporo za dodatne stroške, ki nastanejo zaradi oddaljenosti, pri prodaji nekaterih ribiških proizvodov iz nekaterih najbolj oddaljenih regij; |
|
36. |
poudarja posebne značilnosti vrednostnih verig ribiškega sektorja v najbolj oddaljenih regijah in vztraja, da je za njihovo okrepitev in olajšanje dostopa do trgov potrebna posebna pozornost, ta cilj pa bi lahko dosegli ne samo z vzpostavitvijo programa POSEI za ribištvo, temveč tudi z vzpostavijo podobnega programa za promet; |
|
37. |
izpostavlja potencial, ki ga ima turistični ribolov v teh regijah za privabljanje mladih v poklic in diverzifikacijo prihodkov ribičev, ne da bi se povečal njihov ribolovni napor, spoštovanje omejitev ribolovnega napora in ozaveščanje javnosti o tradiciji sektorja in morski pismenosti; poudarja, da je treba zmanjšati birokracijo, povezano s to dejavnostjo, in zagotoviti podporo EU za te dejavnosti; |
|
38. |
meni, da je treba za prihodnost malega ribolova s predpisi EU vzpostaviti regulativno okolje, ki bo krepilo položaj ribičev v dobavni verigi in omogočalo naložbe za dolgoročno vzdržnost, stabilnost in gospodarsko konkurenčnost sektorja; |
|
39. |
meni, da bi morali cilji ribiške politike vključevati zagotavljanje preskrbe prebivalstva z ribami (kot del zagotavljanja prehranske varnosti in suverenosti), razvoj obalnih skupnosti ob zagotavljanju, da se ribolovne dejavnosti razvijajo v okviru ekoloških omejitev, in spodbujanje poklicev, povezanih z ribištvom, s povečanjem njihove privlačnosti; poudarja, da bi bilo treba pri izvajanju skupne ribiške politike priznati tudi socialno-ekonomsko vlogo malega ribolova v ribiških skupnostih, saj ustvarja delovna mesta in izboljšuje življenjske pogoje ribičev in delavcev (običajno žensk), ki opravljajo pomožne naloge, z izboljšanjem delovnih, bivalnih in varnostnih pogojev za posadke, da bi privabili mlade in generacijsko pomladili to dejavnost v okviru zajamčene trajnostnosti in dobrega ohranjanja virov; |
|
40. |
ponovno poudarja, da je dejansko stanje ribištva v EU zapleteno in se med državami članicami zelo razlikuje glede na zadevne ribiške flote, vpliv različnih segmentov flote na okolje, ribolovno orodje, staleže rib in njihovo stanje ohranjenosti ter potrošniške navade prebivalstva; poudarja možnost regionalizacije upravljanja ribištva v okviru skupne ribiške politike, kjer je to primerno, ob hkratnih enakih konkurenčnih pogojih za vse ribiče, tudi v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva; ponovno poudarja, da mora upravljanje ribištva zaradi te velike raznolikosti imeti izjeme, ki državam članicam in regijam omogočajo izvajanje bolj specializiranih praks upravljanja, ki upoštevajo posebne značilnosti, spodbujajo dialog, vključujejo sektor in obalne skupnosti v postopek odločanja, opredeljevanja in izvajanja politik ter temeljijo na trdnih znanstvenih spoznanjih; |
|
41. |
zato meni, da je treba v programih ESPRA držav članic upoštevati pobude za upravljanje na lokalni ravni prek soupravljanja; |
|
42. |
poudarja, da bi bilo treba pri sedanjem pregledu Uredbe (ES) št. 1224/2009 o nadzoru ribištva upoštevati posebne značilnosti malega ribolova ter da ga ne bi smeli preobremeniti z birokracijo, zlasti v zvezi z geolokacijo ali elektronskim pošiljanjem podatkov o ulovu; poziva k vzpostavitvi nadzornega sistema, ki bo posebej zasnovan in prilagojen dejanskemu stanju in raznolikosti male priobalne flote, vključno z nabiranjem školjk in ribolovom brez plovil, pri katerem sta ključnega pomena sorazmernost in postopen pristop; |
|
43. |
meni, da je pomembna diverzifikacija dejavnosti v širšem trajnostnem modrem gospodarstvu, za to pa je treba podpirati kulturo skupnosti ter spodbujati ribiške stranske proizvode in proizvode, ki sicer imajo potencial, a nimajo tržne vrednosti; vendar po njegovem mnenju takšne dejavnosti ne bi smele ogroziti ribolovnih dejavnosti ali zgodovinskih pravic ribičev do morja; |
|
44. |
je prepričan, da uporaba pomorskega prostora za druga področja gospodarske izrabe ne bi smela ogroziti zgodovinskih ribolovnih pravic; meni, da bi bilo treba mali ribolov v celoti vključiti v strateško načrtovanje teh politik; meni, da podobne razmere obstajajo v celinskih vodah, kjer je mali ribolov v vse večjih sporih glede virov in uporabe sladke vode, saj tekmuje s panogami, ki negativno vplivajo na obrežne habitate in ribolovne vire; |
|
45. |
poudarja, da socialno-ekonomski in okoljski izzivi, ki izhajajo iz upravljanja zaščitenih morskih območij, porajajo potencialno rešitev za uskladitev ciljev ohranjanja in trajnostnosti na eni strani z vključevanjem sektorja malega ribolova v odločitve upravljanja zaščitenih morskih območjih in njihove okolice na drugi strani; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo participativne pristope k upravljanju zaščitenih morskih območij, ki bodo temeljili na bioloških in socialno-ekonomskih podatkih, ki se bodo oblikovali, izvajali in pregledovali skupaj z upravljavci zaščitenih morskih območij, zadevnimi deležniki in sektorjem malega ribolova; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o oblikovanju praks participativnega upravljanja, tudi zato, da bi dosegli ravnovesje med trajnostnim razvojem malega ribolova in po potrebi trajnostnim razvojem odgovornega turizma; |
|
46. |
poudarja potrebo po ekonomski in socialni zaščiti v obdobjih, ko ribolov ni dovoljen, in v primeru nesreč, ki ovirajo dejavnosti; poudarja, da so potrebni mehanizmi, ki bodo zagotavljali nadomestilo plače za izgubljeni zaslužek v teh obdobjih; poudarja, da bi bilo treba prejemanje tovrstnega nadomestila za namene starostne pokojnine in drugih pravic iz socialne varnosti obravnavati kot dejanski delovni čas; |
|
47. |
meni, da je treba, če želimo generacijsko pomladitev, vzpostaviti privlačne pogoje za mlade in ženske, kar pomeni vrednotenje dohodka od ribolova in njegovo stabilnost ter uporabo načela enakega plačila za delo enake vrednosti, povečanje dodelitve kvot za mali ribolov v skladu z znanstvenim mnenjem, uvedbo usposabljanja pod pogoji, ki ustrezno upoštevajo raznolikost ribolovnih praks, ribolovnega orodja in potreb vsake države članice, ter zagotovitev ustreznih delovnih pogojev in varnosti na krovu; opozarja, da ESPRA vključuje podporo za usposabljanje in poklicni razvoj; meni, da bi moralo usposabljanje vključevati močno praktično komponento, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebne nacionalne, regionalne ali lokalne razmere, v katerih poteka; poleg tega meni, da bi moralo biti mogoče praktični del združiti s teoretičnim usposabljanjem, hkrati pa izkoristiti pridobljeno znanje tistih, ki so delovali ali delujejo na morju; |
|
48. |
poziva k povečanju finančnih in tehničnih sredstev za raziskave na področju ribištva v vsaki državi članici, da bi razvili dejavnosti, usmerjene v ribištvo in ribolovne vire, okrepili in izboljšali zbiranje podatkov in oceno stanja virov; |
|
49. |
poziva k povečanju finančnih in tehničnih virov za z ribištvom povezane znanstvene raziskave in razvoj v EU in vseh državah članicah; zlasti poudarja, da je treba raziskovalne inštitute in laboratorije s tega področja podpreti z materialnimi in človeškimi viri, da bi razvili dejavnosti, usmerjene v spodbujanje malega, priobalnega in obrtniškega ribolova, ter omogočili boljše razumevanje različnih vzrokov za zmanjševanje ribjih staležev in ohranjanje ribolovnih virov; poudarja, da je treba ribiče in združenja ribičev vključiti v znanstveno spremljanje, evidentiranje, zbiranje podatkov, upravljanje in nadzor, da bi v celoti izkoristili njihovo znanje; |
|
50. |
poziva Komisijo, naj začne celovito evidentiranje po vsej regiji za namen priprave natančnih in celovitih izhodiščnih podatkov o malem ribolovu, da bi izmerili ekonomski in socialni učinek malega ribolova v kvantitativnem in kvalitativnem smislu ter ocenili vrednost rezultatov, ki jih ustvari mali ribolov, njihov gospodarski vpliv na obalne skupnosti ter njihov vpliv na povezane sektorje. |
|
51. |
poziva države članice in Komisijo, naj podprejo raziskave praks, ki povečujejo in diverzificirajo prihodke ribiških skupnosti in ribiškega sektorja, vključno z malim ribolovom; meni, da bi bilo treba rezultate teh raziskav razširjati v EU, da bi posnemali, izvajali in spodbujali projekte na nacionalni ravni in ravni EU; |
|
52. |
poudarja, da kljub izboljšani podatkovni pokritosti na evropski ravni še vedno primanjkuje izčrpnih ekonomskih, socialnih in teritorialnih statističnih podatkov in kazalnikov o malem ribolovu; poudarja, da to pomanjkanje statističnih podatkov onemogoča ustrezno analizo segmenta, zato je težje oblikovati ustrezne zakonodajne ukrepe za obravnavo najbolj perečih vprašanj, s katerimi se ukvarja mali ribolov; |
|
53. |
poziva države članice, naj pospešijo in izboljšajo ustrezno zbiranje in razčlenjevanje podatkov o ribištvu, pri čemer naj pridobijo primerne statistične podatke o ulovu in iztovarjanju, da bi bolje ocenili in upravljali vire, vključno s povezanimi dejavnostmi, socialnimi in gospodarskimi vidiki ter analizami drugih načinov tržne uporabe, zlasti za mali ribolov in z njim povezane skupnosti; |
|
54. |
poziva Komisijo, naj po vsej regiji začne celovito evidentiranje sistemov socialne zaščite in nacionalne zakonodaje, ki so v državah članicah v veljavi in na voljo malemu ribolovu, da bi opredelili in spodbujali najuspešnejše možnosti, vključno z zakonodajnimi in institucionalnimi mehanizmi, ki zagotavljajo polno udeležbo malega ribolova v vseh dejavnostih, povezanih s trajnostnim razvojem sektorja, kot so razvoj alternativnih dejavnosti, soupravljanje, finančna podpora, označevanje, sledljivost ter pravica do dostojnega dela in socialne zaščite; |
|
55. |
meni, da morajo države članice pri izvajanju skupne ribiške politike zagotoviti, da doseganje potrebnih okoljskih ciljev poteka vzporedno z opredelitvijo socialnih in gospodarskih ciljev ter da morajo Komisija in države članice upoštevati njihovo soodvisnost tako pri izvajanju zakonodaje kot pri pripravi prihodnjih zakonodajnih pobud; |
|
56. |
poudarja, da imajo lahko organizacije proizvajalcev ključno vlogo pri upravljanju struktur trženja proizvodov malega ribolova, izboljšanju dostopa proizvodov malega ribolova na trg in povečanju razpoložljivosti lokalnih živilskih proizvodov v obalnih skupnostih; poudarja zlasti dejstvo, da bi te dejavnosti krepitve in spodbujanja prispevale k boljšemu položaju malega ribolova pri pogajanjih o cenah ter spodbujale zdravo konkurenco znotraj sektorja in učinkovitejšo uporabo lastnih struktur in virov prek skupnih ukrepov; |
|
57. |
v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je povečati namensko organizacijsko zmogljivost sektorja malega ribolova za krepitev njegovega položaja v vrednostni verigi; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za povečanje pogajalske moči malih ribičev ter podpirajo, spodbujajo in olajšujejo ustanavljanje organizacij proizvajalcev, združenj in zadrug za ta segment, saj so pomembno orodje za izboljšanje njihovega položaja v dobavni verigi in povečanje njihove pogajalske moči v razmerju do drugih akterjev na trgu, da bi imeli dobre stopnje dobička in bolje upravljali svoje ribolovne dejavnosti; |
|
58. |
vztraja, da je treba priznati združenja in stanovske organizacije ter jim omogočiti pridobivanje finančne pomoči pod enakimi pogoji kot organizacijam proizvajalcev; poziva države članice in Komisijo, naj zlasti v okviru reforme skupne ureditve trgov sprejmejo pobude v zvezi s tem, da bi odpravili vsakršno diskriminacijo med stanovskimi organizacijami in organizacijami proizvajalcev; |
|
59. |
v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo v skladu z uredbo o SUT in pripravijo regionalne načrte za organizacije proizvajalcev malega ribolova, da bi povečali dobičkonosnost sektorja malega ribolova ter izboljšali kakovost in sledljivost njegovih proizvodov; |
|
60. |
poudarja, da je pomembno vključevati male ribiče v postopke odločanja na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni, ter poziva Svet in države članice, naj izboljšajo preglednost postopka odločanja glede malega ribolova in tako poskrbijo za prevzemanje odgovornosti; spodbuja opolnomočenje združenj malih ribičev, da bi si v odborih soupravljanja delili odgovornost in pristojnosti odločanja pri pripravi in izvajanju načrtov soupravljanja z nacionalnimi organi; |
|
61. |
poudarja, da je za sposobnost preživetja malega ribolova ključen varen dostop do virov in ribolovnih območij na eni strani ter do trgov z dodano vrednostjo na drugi; v zvezi s tem poziva k diferenciranemu pristopu k upravljanju malega ribolova, ki bo vključeval prednostni dostop do obalnih ribolovnih območij; |
|
62. |
meni, da je soupravljanje ključno orodje za mali ribolov, ki omogoča optimizacijo upravljanja ribolovnih virov s celostnim pristopom, ob upoštevanju vseh vidikov trajnostnosti, vključno z okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi, ter z dejavno udeležbo in vključevanjem uprave, ribiškega sektorja, znanstvene skupnosti in organizacij civilne družbe; |
|
63. |
poudarja majhen vpliv ribištva na okolje in njegovo proizvodnjo zdrave hrane, saj ne vključuje umetnega krmljenja, antibiotikov, gnojil ali uporabe kemičnih pesticidov; |
|
64. |
poudarja, da ne bi smeli ustvarjati umetnega spora med industrijskimi in malimi ribiči; meni, da industrijski in mali ribiči eden drugemu niso konkurenca, saj večinoma lovijo različne vrste na večinoma različnih ribolovnih območjih; je seznanjen z dejstvom, da so tako imenovana industrijska ribiška podjetja tudi družinska podjetja, ki obstajajo že več generacij in so globoko zakoreninjena v lokalnih ribiških skupnostih ter povezana z njimi; |
|
65. |
poudarja, da je razglasitev leta 2022 za mednarodno leto obrtniškega ribolova in akvakulture izjemna priložnost za usmerjanje svetovne pozornosti na delo, ki ga ta segment flote opravi za prehransko varnost in trajnostno rabo naravnih virov, pa tudi za večjo prepoznavnost obrtniškega ribolova in njegovo dejavnejše vključevanje v postopke odločanja; |
|
66. |
meni, da sta izboljšanje selektivnosti in prehod na ribolovne tehnike z majhnim vplivom ključnega pomena za preživetje in uspešnost malega ribolova; |
|
67. |
poudarja, da bi morale javne institucije najšibkejšim segmentom flote olajšati dostop do financiranja, da bi krepili vrednostne verige in preprečili nedelovanje trga; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo zakonodajne pobude, ki bi sektorju malega ribolova omogočile lažji dostop do formalnega financiranja; poudarja, da bi to moralo vključevati dostop do formalnih posojil za kapitalske stroške in financiranje ribolovnih dejavnosti, oblikovanje instrumentov in finančnih produktov za srednjeročne do dolgoročne naložbe v partnerstvu s finančnimi institucijami ter uporabo shem formalnega financiranja, kot so pogodbe o proizvodnji ali potrdila o skladiščenju, s sodelovanjem ribičev, trgovcev in javnih organov; |
|
68. |
poudarja, da je pomorsko prostorsko načrtovanje ključno za sodelovanje vseh deležnikov pri odločanju o uporabi in varstvu morskega okolja; poudarja, da je pomorsko prostorsko načrtovanje ključno za sodelovanje malih ribičev v postopku odločanja; |
|
69. |
vztraja, da je stalno zmanjševanje podpore EU sektorju v zaporednih večletnih finančnih okvirih in zlasti zmanjšanje financiranja ESS/ESPRA in skupne ureditve trgov eden od dejavnikov, ki so prispevali k poslabšanju razmer v tem sektorju; zato ponovno poudarja, da je treba znatno povečati finančno podporo EU ribiškemu sektorju; |
|
70. |
meni, da so prostovoljne smernice FAO za zagotavljanje trajnostnega malega ribolova v okviru prehranske varnosti in izkoreninjenja revščine dragocen prispevek k opredelitvi okvira za zaščito, povečanje in spodbujanje malega ribolova v okviru politike upravljanja ribištva; |
|
71. |
poziva vse države članice, naj s posebnimi projekti in popolnim pravnim priznanjem vloge žensk kot „pomočnic“ in sodelavk v družinskih ribiških podjetjih okrepijo vlogo dela žensk v ribištvu, da bi zagotovili večja delovnopravna jamstva, prihodke za prihodnost in socialnovarstvene prejemke; |
|
72. |
meni, da je primerno okrepiti sodelovanje za priznanje osnovnega usposabljanja v pristojnosti šol ali izobraževalnih ustanov, ki jih priznavajo nacionalni izobraževalni sistemi vsake države članice ali tretje države in ki so mednarodno priznane; |
|
73. |
meni, da bi bilo vzpostavljanje stičnih točk med različnimi organizacijami, ki zastopajo sektor, pomemben element pri zagovarjanju njegovih zahtev in zagotavljanju, da se sektor ustrezno upošteva pri opredeljevanju politik upravljanja ribištva in politik za uporabo pomorskega prostora; |
|
74. |
poziva Komisijo, naj v okviru kohezijske politike spodbuja projekte, ki bodo prispevali k zaščiti obalnih in otoških območij kot sestavnih delov kulturne in zgodovinske dediščine; |
|
75. |
poudarja, da bi lahko sektor malega ribolova bolj kot preostali segmenti flote nosil večje breme posledic vse večje potrebe po obnovljivih virih energije zaradi doseganja ciljev evropskega zelenega dogovora; poudarja, da bo mali ribolov še posebej prizadet, če bo izrinjen zaradi postavljanja vse več vetrnih elektrarn na morju znotraj priobalnih ribolovnih območij, saj morda nima zmogljivosti za selitev na druga ribolovna območja ali za spreminjanje ribolovnih metod; v zvezi s tem poziva k ustreznemu pomorskemu prostorskemu načrtovanju, da bi poskrbeli za interese vseh sektorjev, in k pravičnemu nadomestilu za male ribiče, kar naj bo zadnja možnost; |
|
76. |
poudarja priložnosti, ki izhajajo iz morebitne sinergije med malim ribolovom in drugimi sektorji, zlasti z obalnim turizmom, ki ima enaka sredstva in infrastrukturo kot sektor malega ribolova; poudarja, da bi takšna sinergija omogočila diverzifikacijo lokalnega gospodarstva, dodatna delovna mesta in dodaten prihodek za družine ter pomagala ustaliti upadanje dobičkonosnosti in delovnih mest v ribiškem sektorju; v zvezi s tem poziva k jasni opredelitvi ribolovnega turizma, ki bo predvidevala regulirano dejavnost in hkrati poklicnim malim ribičem omogočala, da v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja sinergija s sektorjem modrega gospodarstva; |
|
77. |
poudarja, da so v sektorju malega ribolova ženske še vedno premalo zastopane, čeprav so v tem sektorju vedno imele dejavno, a pogosto neopazno vlogo; poudarja, da je to „neopaznost“ mogoče pripisati ne le kulturnim razlogom, temveč tudi pomanjkanju uradnih statističnih podatkov o zaposlenosti žensk v sektorju malega ribolova; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo projekte, namenjene zbiranju informacij o zaposlovanju žensk, ter ženskam omogočijo, da vstopijo v sektor malega ribolova in prevzamejo osrednjo vlogo v njem; |
|
78. |
meni, da bi dostopno delovno okolje, tudi v ribiškem sektorju, v katerem bi se lahko na trg dela ponovno vključili aktivni in nekdanji ribiči ter drugi delavci iz ribiške industrije s telesnimi ali duševnimi motnjami, privedlo k večji socialni vključenosti ter pomagalo ustvariti več spodbud za ustvarjanje dohodka v ribiškem sektorju in ribiških skupnostih; |
o
o o
|
79. |
naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) Dokument o pomorskem gospodarstvu št. 08/2020, The EU fishing fleet 2020: Trends and economic results, Evropska komisija, Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo, 9. marec 2021.
(2) UL L 354, 28.12.2013, str. 22.
(3) UL L 354, 28.12.2013, str. 1.
(4) UL L 257, 28.8.2014, str. 135.
(5) UL C 474, 24.11.2021, str. 218.
(6) UL L 247, 13.7.2021, str. 1.
(7) UL L 149, 20.5.2014, str. 1.
(8) UL C 184, 5.5.2022, str. 2.
(9) The 2019 Annual Economic Report on the EU Fishing Fleet (STECF 19-06), Evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, 20. avgust 2019: https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/ca63ab82-c3bf-11e9-9d01-01aa75ed71a1.
(10) Social data in the EU fisheries sector, Evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, 26. september 2019: https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/fd0f6774-e0dd-11e9-9c4e-01aa75ed71a1.
(11) The 2021 Annual Economic Report on the EU Fishing Fleet (STECF 21-08), Evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, 8. december 2021: https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/77fb8e7b-58a7-11ec-91ac-01aa75ed71a1/.
(12) Social dimension of the CFP (STECF 20-14), Evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, 10. december 2020: https://stecf.jrc.ec.europa.eu/documents/43805/2672864/STECF+20-14+-+Social%20+dimension+CFP.pdf/a68c6c42-6b64-41fc-b5a0-b724c71aa78e.
(13) Pascual-Fernández, J. J., Pita, C., in Bavinck, M. (ur.), Small-Scale Fisheries in Europe: Status, Resilience and Governance, zbirka publikacij MARE, št. 23, Springer, Cham, Švica, 2020.
(14) https://www.actu-environnement.com/media/pdf/news-28756-declaration-malte-surpeche-mediterranee.pdf
(15) Letno poročilo o izvajanju ESPR za leto 2020, Evropska komisija, Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo, podporna enota za spremljanje in vrednotenje ribištva in akvakulture, september 2021: https://oceans-and-fisheries.ec.europa.eu/system/files/2021-09/emff-implementation-report-2020_en.pdf.
(16) Martini, R., in Innes, J., Relative Effects of Fisheries Support Policies, OECD Food, Agriculture and Fisheries Papers, št. 115, OECD Publishing, Pariz, 2018: https://www.oecd-ilibrary.org/agriculture-and-food/relative-effects-of-fisheries-support-policies_bd9b0dc3-en.
(17) Said, A., idr., „Small-scale fisheries access to fishing opportunities in the European Union: Is the Common Fisheries Policy the right step to SDG14b?“, Marine Policy, št. 118, 2020: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0308597X20302475.
(18) Smith, H., in Basurto, X., „Defining Small-Scale Fisheries and Examining the Role of Science in Shaping Perceptions of Who and What Counts: A Systematic Review“, Frontiers in Marine Science, št. 6, 2019: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fmars.2019.00236/full.
(19) Študija Small-scale Fisheries and Blue Growth in the EU, Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B – strukturna in kohezijska politika, 18. marec 2017: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/573450/IPOL_STU(2017)573450_EN.pdf
(20) Študija Workshop on electronic technologies for fisheries – Part III: Systems adapted for small-scale vessels, Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B – strukturna in kohezijska politika, 30. julij 2021: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2021/690863/IPOL_STU(2021)690863_EN.pdf.
(21) Študija Impacts of the COVID-19 pandemic on EU fisheries and aquaculture, Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B – strukturna in kohezijska politika, 7. julij 2021: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2021/690880/IPOL_STU(2021)690880_EN.pdf.
(22) UL C 419, 16.12.2015, str. 167.
(23) UL C 58, 15.2.2018, str. 82.
(24) UL C 334, 19.9.2018, str. 20.
(25) UL C 117, 11.3.2022, str. 18.
(26) UL C 117, 11.3.2022, str. 67.
(27) Sporočilo komisije z dne 9. junija 2021 z naslovom Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2022 (COM(2021)0279).
(28) https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/FISH_FLEET_ALT__custom_ 1479572/default/table?lang=en
(29) https://ec.europa.eu/fisheries/facts_figures_en?qt-facts_and_figures=2
(30) Glej str. 8 v Small-Scale Fisheries in Europe: Status, Resilience and Governance (Mali ribolov v Evropi: položaj, odpornost in upravljanje).