—

ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1) in zlasti člena 44 Uredbe,

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023, ki je bil dokončno sprejet dne 23. novembra 2022  (2),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (3),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo (4),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (5),

—

ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 2/2023, ki ga je Komisija sprejela dne 12. aprila 2023 (COM(2023)0250),

—

ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 2/2023, ki ga je Svet sprejel 19. junija 2023 in ga 20. junija 2023 posredoval Evropskemu parlamentu (09682/2023 – C9-0208/2023),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2023 o vplivu vse višjih stroškov izposojanja za instrument Evropske unije za okrevanje na proračun za leto 2024 (6),

—

ob upoštevanju člena 94 in 96 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0225/2023),

A.

ker je predlog spremembe proračuna št. 2/2023 namenjen temu, da se v proračun za leto 2023 vključi presežek iz proračunskega leta 2022, ki znaša 2 519 milijonov EUR;

B.

ker glavnino presežka sestavljajo pozitivna realizacija pri prihodkih v višini 2 198,4 milijona EUR in neporabljena sredstva v višini 320,6 milijona EUR;

C.

ker je presežek na strani prihodkov predvsem posledica carin, ki so bile višje od pričakovanih (nekoliko več kot 2 milijardi EUR); ker je presežek upravnih prihodkov v višini 170 milijonov EUR mogoče pripisati zlasti indeksaciji plač, višji od napovedane, zaradi česar se je avtomatično povišal znesek obračunanih davkov, dajatev in pokojninskih prispevkov; ker presežek finančnih prihodkov, zamudnih obresti in glob znaša 141 milijonov EUR;

D.

ker je na strani odhodkov zaradi nezadostnega izvrševanja Komisije ostalo 247 milijonov EUR sredstev za plačila za leto 2022 in 75 milijonov EUR, prenesenih iz leta 2021; ker so nezadostno izvrševanje in stornirana sredstva drugih institucij nižja kot v prejšnjih letih;

E.

ker letno pavšalno znižanje vplačil na osnovi BND za Nemčijo, Nizozemsko, Dansko, Švedsko in Avstrijo znaša nekaj več kot 5 milijard EUR neto; ker so razlike do zgornje meje v proračunu Unije zelo majhne in ker bo omejena proračunska prožnost verjetno izkoriščena zaradi višjih stroškov odplačil v okviru instrumenta Evropske unije za okrevanje;