<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-19/21</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62021CC0019</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:279">EU:C:2022:279</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>23</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>23</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi N. Emiliouja – Zadeva C‑19/21</HT></P><P><HT TYPE="SC">Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Zavrnitev sprejema egiptovskega mladoletnika brez spremstva)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Nicholasa Emiliouja,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20220407">7. aprila 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑19/21</P><P>I,</P><P>S</P><P>proti</P><P>Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank Den Haag zittingsplaats Haarlem (sodišče v Haagu, ki zaseda v Haarlemu, Nizozemska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Mejni nadzor, azil in priseljevanje</KEYWORD><KEYWORD>Azilna politika</KEYWORD><KEYWORD>Merila in mehanizmi za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 604/2013 (Uredba Dublin III)</KEYWORD><KEYWORD>Člen 8(2)</KEYWORD><KEYWORD>Mladoletnik brez spremstva, ki trdi, da ima sorodnika, ki je zakonito prisoten na ozemlju druge države članice</KEYWORD><KEYWORD>Člen 27</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev pristojnih organov te druge države članice, da sprejmejo prosilca</KEYWORD><KEYWORD>Listina Evropske unije o temeljnih pravicah</KEYWORD><KEYWORD>Člen 47</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do učinkovitega pravnega sredstva</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V okviru dogajanja, ki se običajno imenuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>begunska kriza<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> iz leta 2015, je za mednarodno zaščito zaprosilo več kot 95.000 mladoletnikov brez spremstva, ki so predstavljali 7 % vseh prošenj za mednarodno zaščito v Evropski uniji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Glej Evropski azilni podporni urad (EASO), Letno poročilo o razmerah na področju azila v Evropski uniji, 2015, 2016, str. 109.</P></NOTE> Prihajanje mladoletnikov brez spremstva je stalen pojav, ki ga najbolj občuti Grčija, v katero je leta 2020 prišlo več kot 20 % vseh prosilcev za azil, ki se štejejo za mladoletnike brez spremstva, ki so prišli v Unijo, in ki je zabeležila največje število med vsemi državami članicami Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glej https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/ddn-20210423-1.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Rechtbank Den Haag zittingsplaats Haarlem (sodišče v Haagu, ki zaseda v Haarlemu, Nizozemska) je Sodišču predložilo vprašanja v zvezi z razlago člena 27(1) Uredbe Dublin III,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" PAGE.FIRST="31" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 180, str. 31</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Uredba Dublin III).</P></NOTE> ki prosilcem za azil podeljuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>odločitve o predaji<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>,<?PAGE NO="2"?> ki jih sprejmejo države članice, in člena 47, prvi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>[vsakomur], ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, podeljuje pravico do takega pravnega sredstva pred sodišči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Postopek v glavni stvari se nanaša na prosilca za azil I (v nadaljevanju: tožeča stranka), ki je bil ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito v Grčiji mladoletnik brez spremstva. Člen 8(2) Uredbe Dublin III določa, da je, če ima mladoletnik sorodnika, ki lahko poskrbi zanj in je zakonito prisoten v drugi državi članici, ta druga država članica odgovorna za obravnavanje mladoletnikove prošnje za mednarodno zaščito, če je to v največjo korist mladoletnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi tožeča stranka trdi, da ima takšnega sorodnika, in sicer domnevnega strica S, ki prebiva na Nizozemskem. Grški organi so zato Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (državni sekretar za pravosodje in varnost, Nizozemska; v nadaljevanju: državni sekretar) predložili zahtevo, naj sprejme tožečo stranko, da bi bilo mogoče njeno prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati na Nizozemskem in da bi lahko v času obravnave te prošnje živela pri S. Tožba pred predložitvenim sodiščem, ki sta jo tožeča stranka in oseba S vložili proti državnemu sekretarju, se osredotoča na zavrnitev te zahteve zadnjenavedenega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V tem okviru želi predložitveno sodišče izvedeti, ali je treba tožeči stranki in S odobriti pravno sredstvo zoper zavrnitev državnega sekretarja ter, če je tako, na kateri pravni podlagi (člen 27(1) Uredbe Dublin III ali člen 47, prvi odstavek, Listine, obravnavana ločeno ali skupaj).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>S to zadevo je znova<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ghezelbash</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑63/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:409">EU:C:2016:409</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190123">23. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>M. A. in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑661/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:53">EU:C:2019:53</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190319">19. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Jawo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑163/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:218">EU:C:2019:218</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> izpostavljeno vprašanje občutljivega ravnotežja med ciljema, ki sta neločljivo povezana z Uredbo Dublin III, in sicer na eni strani hitrostjo postopka za razdelitev odgovornosti med državami članicami za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito in na drugi strani zagotavljanjem varstva temeljnih pravic zadevnih oseb, zlasti kadar države članice obravnavajo mladoletnike brez spremstva, ki štejejo za posebej ranljivo skupino prosilcev za azil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Kot bom pojasnil v nadaljevanju, menim, da čeprav člen 27(1) Uredbe Dublin III ne zajema obravnavanega položaja, člen 47, prvi odstavek, Listine zahteva, da se mladoletniku brez spremstva omogoči, da pred sodišči države članice izpodbija – tako glede uporabe prava kot glede dejstev – odločitev organov države članice, da zavrnejo njegov sprejem na podlagi člena 8(2) te uredbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 13, 14, 16, 19 in 39 Uredbe Dublin III je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>(13)</NO.P><TXT>V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in [Listino] bi morala biti največja korist otroka primarna skrb držav članic pri uporabi te uredbe. Pri ugotavljanju, kaj je največja korist otroka, bi morale države članice upoštevati zlasti dobrobit mladoletnika in njegov družbeni razvoj, vprašanja varnosti in zaščite v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, vključno z okoljem, iz katerega prihaja. Prav tako bi bilo treba za mladoletnike brez spremstva zaradi njihove posebne ranljivosti določiti posebna postopkovna jamstva.</TXT></NP></CONSID><?PAGE NO="3"?><CONSID><NP><NO.P>(14)</NO.P><TXT>V skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in [Listino] bi moralo biti spoštovanje družinskega življenja primarna skrb držav članic pri uporabi te uredbe.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(16)</NO.P><TXT>Za zagotovitev celovitega spoštovanja načela enotnosti družine in največje koristi otroka bi moral obstoj razmerja odvisnosti med prosilcem in njegovim otrokom, bratom ali sestro ali staršem na podlagi nosečnosti ali materinstva, zdravstvenega stanja ali visoke starosti prosilca, postati zavezujoče merilo odgovornosti. Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva, bi morala tudi prisotnost družinskega člana ali sorodnika, ki lahko poskrbi zanj, na ozemlju druge države članice postati zavezujoče merilo odgovornosti.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(19)</NO.P><TXT>Da se zagotovi učinkovita zaščita pravic zadevnih oseb, bi bilo zlasti v skladu s členom 47 [Listine] treba vzpostaviti pravne zaščitne ukrepe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi z odločitvijo o predaji v odgovorno državo članico. […]</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(39)</NO.P><TXT>Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so zlasti priznani v [Listini]. Cilj te uredbe je zlasti zagotovitev celotnega spoštovanja pravice do azila, zajamčene s členom 18 Listine, kakor tudi pravic, priznanih v členih 1, 4, 7, 24 in 47 Listine. To uredbo bi bilo zato treba v skladu s tem tudi uporabljati.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 8 te uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Mladoletniki<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, v odstavku 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>V skladu s členom 2(i) in (j) Uredbe Dublin III je v smislu te uredbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>mladoletnik<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>državljan[…] tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je mlajša od 18 let<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>mladoletnik brez spremstva<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> pa je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>mladoletnik[…], ki pride na ozemlje držav članic brez spremstva odrasle osebe, odgovorne zanj […], in kolikor ga taka odrasla oseba ne vzame dejansko v oskrbo<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</P></NOTE> in ima sorodnika<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>V skladu s členom 2(h) Uredbe Dublin III pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>sorodnik<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>odraslega strica ali teto ali starega starša prosilca, ki je prisoten na ozemlju države članice […]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</P></NOTE>, ki je zakonito prisoten v drugi državi članici, ter se na podlagi individualne obravnave ugotovi, da lahko ta sorodnik poskrbi zanj, ta država članica združi mladoletnika z njegovim sorodnikom in je odgovorna država članica, pod pogojem, da je to v največjo korist mladoletnika.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Oddelek II Poglavja VI Uredbe Dublin III, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Postopki za zahteve za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, vsebuje člena 21 in 22 te uredbe, ki določata obveznosti držav članic pri predložitvi zahteve za sprejem in odgovoru nanjo. Člen 21(1) v upoštevnih delih določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Kadar država članica, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito, meni, da je za obravnavanje prošnje odgovorna druga država članica, lahko čim hitreje, v vsakem primeru pa tri mesece od datuma, na katerega je bila prošnja vložena […], od druge države članice zahteva, da sprejme prosilca.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 22(1) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>[d]ržava članica, na katero je zahteva naslovljena, preveri potrebno in se o zahtevi za sprejem prosilca odloči v dveh mesecih od datuma, ko je prejela zahtevo<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Oddelek IV Poglavja VI Uredbe Dublin III, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Postopkovni zaščitni ukrepi<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, vsebuje člen 27, ki v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Prosilec […] ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva v obliki pritožbe zoper odločitev o predaji ali ponovnega dejanskega in zakonskega pregleda te odločitve pred sodiščem ali razsodiščem.<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, nacionalni postopek in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je egiptovski državljan, rojen leta 2002. <DATE ISO="20191223">23. decembra 2019</DATE>, ko še ni bil star 18 let, je v Grčiji vložil prošnjo za mednarodno zaščito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Med postopkom, ki so ga vodili grški organi, da bi v skladu z merili iz Uredbe Dublin III določili državo članico, odgovorno za obravnavanje njegove prošnje (v nadaljevanju: dublinski postopek), je tožeča stranka grškim organom sporočila, da želi biti združena s S, za katerega trdi, da je njen stric, in ki prebiva na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Grški organi so <DATE ISO="20200310">10. marca 2020</DATE> v skladu s členom 21 Uredbe Dublin III pristojnemu organu na Nizozemskem, in sicer državnemu sekretarju, predložili zahtevo za sprejem. Zahteva je temeljila na merilu odgovornosti iz člena 8(2) navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Državni sekretar je z dopisom z dne <DATE ISO="20200508">8. maja 2020</DATE> zavrnil zahtevo za sprejem z obrazložitvijo, da naj družinskega razmerja med tožečo stranko in S ne bi bilo mogoče dokazati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Grški organi so <DATE ISO="20200528">28. maja 2020</DATE> zaprosili državnega sekretarja, naj v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1560/2003<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Uredba Komisije z dne <DATE ISO="20030902">2. septembra 2003</DATE> o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) No 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 200), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 118/2014 z dne <DATE ISO="20140130">30. januarja 2014</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="039" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 39, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (v nadaljevanju: izvedbena uredba) ponovno preuči svojo odločitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Državni sekretar je z dopisom z dne <DATE ISO="20200611">11. junija 2020</DATE> potrdil svojo ugotovitev o pomanjkanju zadostnih dokazov o družinski povezavi med tožečo stranko in S ter zavrnil prošnjo za ponovno preučitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Tožeča stranka in S sta <DATE ISO="20200624">24. junija 2020</DATE> vložila upravno pritožbo zoper zavrnitev sprejema tožeče stranke od državnega sekretarja. Državni sekretar je z dopisom z dne <DATE ISO="20200626">26. junija 2020</DATE> to pritožbo zavrgel kot očitno nedopustno, pri čemer je navedel, da Uredba Dublin III ne vsebuje nobene določbe, ki bi prosilcem za mednarodno zaščito omogočala izpodbijanje zavrnitve zahteve za sprejem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Istega dne sta tožeča stranka in S pri predložitvenem sodišču vložila tožbo zoper odločitev iz navedenega dopisa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe dalje navaja, da so grški organi <DATE ISO="20200702">2. julija 2020</DATE> državnemu sekretarju ponovno predložili zahtevo za sprejem tožeče stranke. Državni sekretar je to zahtevo zavrnil <DATE ISO="20200709">9. julija 2020</DATE>. Ta zavrnitev ni del tožbe pred predložitvenim sodiščem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Tožeča stranka<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Kot sem navedel v točki 20 zgoraj, sta tako tožeča stranka kot S stranki v postopku pred predložitvenim sodiščem. Vendar je predložitveno sodišče v svojem predlogu za sprejetje predhodne odločbe povzelo le trditve tožeče stranke.</P></NOTE> pred tem sodiščem trdi, da državni sekretar s tem, da je zavrnil sprejem, ni upošteval njene največje koristi, s čimer je kršil člen 8(2) Uredbe Dublin III. Člen 27(1) te uredbe in člen 47, prvi odstavek, Listine naj bi tako zahtevala, da se ji odobri učinkovito pravno sredstvo zoper zavrnitev državnega sekretarja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Tožeča stranka tudi navaja, da je bilo po sodbah Sodišča Ghezelbash<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑63/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:409">EU:C:2016:409</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in Karim<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑155/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:410">EU:C:2016:410</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> varstvo pravic prosilcev za azil v Evropski uniji okrepljeno, tako da bi morale te osebe na splošno imeti možnost izpodbijati nepravilno uporabo meril iz poglavja III Uredbe Dublin III za določitev države članice, odgovorne za obravnavo njihove prošnje za mednarodno zaščito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Državni sekretar meni, da tožeča stranka nima pravice do pravnega sredstva pred sodiščem zoper zavrnitev sprejema. V zvezi s tem državni sekretar trdi, da člen 27(1) Uredbe Dublin III določa pravno sredstvo le v primeru sprejetja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>odločitve o predaji<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> v smislu te določbe. Državni sekretar poudarja, da postopek za določitev odgovorne države članice poteka izključno na ravni pristojnih organov držav članic in prosilcem za azil ne daje pravice do izpodbijanja zavrnitve sprejema od pristojnih organov države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Državni sekretar navaja, da medtem ko prosilci za azil nimajo pravice do pravnega sredstva, razen v primerih, izrecno zajetih v členu 27(1) Uredbe Dublin III, imajo organi države članice prosilke pravico, da <HT TYPE="ITALIC">v vseh primerih</HT>, v katerih zadevni organi v državi članici, na katero je bila zahteva naslovljena, zavrnejo sprejem prosilca za azil, zaprosijo za ponovno preučitev zahteve za sprejem (na podlagi člena 5(2) izvedbene uredbe) ali začnejo postopek poravnave, ki je podrobno opisan v členu 37(2) Uredbe Dublin III.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja, da so se grški organi glede na informacije, s katerimi razpolagajo, odločili, da ne bodo obravnavali prošnje tožeče stranke za mednarodno zaščito, dokler poteka postopek v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Ugotavlja tudi, da so države članice (natančneje Nemčija, Avstrija, Švedska in prej Združeno kraljestvo) zelo različno obravnavale vprašanje, ali je treba zagotoviti pravno sredstvo v primeru, v katerem želi prosilec za azil izpodbijati odločitev države članice o zavrnitvi njegovega sprejema.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče dalje meni, da je treba izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>odločitev o predaji<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> iz člena 27(1) Uredbe Dublin III razlagati široko, ne glede na to, ali se ta izraz razlaga v povezavi s členom 47, prvi odstavek, Listine ali ne. Ozka razlaga člena 27(1) te uredbe naj bi bila po njegovem mnenju samovoljna in neutemeljena. Poleg tega, ker lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>postopek poravnave<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> v smislu člena 37(2) Uredbe Dublin III začnejo le pristojni organi držav članic, naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, da ta določba prosilcem za azil že daje učinkovito pravno sredstvo v smislu člena 47, prvi odstavek, Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Nazadnje, to sodišče se sprašuje, ali ima tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>sorodnik<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> mladoletnika brez spremstva pravico izpodbijati odločitev države članice, v kateri zakonito prebiva, da zavrne sprejem takega mladoletnika brez spremstva na podlagi člena 8(2) Uredbe Dublin III.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Rechtbank Den Haag zittingsplaats Haarlem (sodišče v Haagu, ki zaseda v Haarlemu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 27 [Uredbe Dublin III] razlagati tako, da nalaga državi članici, na katero je zahteva za sprejem naslovljena, po potrebi v povezavi s členom 47 Listine, da prosilcu, ki prebiva v državi članici, ki je podala to zahtevo, in ki želi doseči predajo na podlagi člena [8(2) Uredbe Dublin III], ali [sorodniku] prosilca [iz te določbe] zagotovi pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper zavrnitev zahteve za sprejem?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba, če je odgovor na prvo vprašanje nikalen in če člen 27 [Uredbe Dublin III] ne daje podlage za učinkovito pravno sredstvo, člen 47 Listine – v povezavi s temeljno pravico do združitve družine in največjih koristi otroka (ki je določena v členih od 8 do 10 in uvodni izjavi 19 [Uredbe Dublin III]) – razlagati tako, da je z njim državi članici, na katero je zahteva naslovljena, naloženo, da prosilcu, ki prebiva v državi članici, ki je podala zahtevo, in ki želi doseči predajo na podlagi [člena 8(2) Uredbe Dublin III], ali [sorodniku] prosilca [iz te določbe] zagotovi pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper zavrnitev zahteve za sprejem?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo ali drugo vprašanje pritrdilen, kako je treba prosilca ali njegovega [sorodnika] seznaniti z odločbo države članice, na katero je zahteva naslovljena, o zavrnitvi in pravico, da zoper to odločbo vloži pritožbo, in katera država članica mora to storiti?<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe z dne <DATE ISO="20210112">12. januarja 2021</DATE> je bil vpisan <DATE ISO="20210113">13. januarja 2021</DATE>. Pisna stališča so predložili tožeča stranka in S, grška, francoska, nizozemska in švicarska vlada ter Evropska komisija. Na obravnavi, ki je potekala <DATE ISO="20210111">11. januarja 2021</DATE>, so bile zastopane tožeča stranka, S, grška, nizozemska in belgijska vlada in Komisija.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Uredba Dublin III določa merila in mehanizme za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v Evropski uniji vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva. Kot je razvidno iz člena 3(1) te uredbe, je njen namen zagotoviti, da se vsaka taka prošnja obravnava, vendar da to odgovornost nosi <HT TYPE="ITALIC">samo ena</HT> država članica (tista, ki je določena v skladu z merili iz poglavja III Uredbe Dublin III). Če država članica, v kateri je vložena prošnja za mednarodno zaščito, na podlagi teh meril meni, da je za njeno obravnavanje odgovorna druga država članica, prva država članica (v nadaljevanju: država članica, ki daje zahtevo) od druge države članice (v nadaljevanju: država članica, na katero je zahteva naslovljena) zahteva, da <HT TYPE="ITALIC">sprejme</HT> prosilca za azil (tako da predloži <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>zahtevo za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej člena 21(1) in 22(1) Uredbe Dublin III (navedena v točkah 10 in 11 teh sklepnih predlogov).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi so grški organi na nizozemske naslovili tako <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>zahtevo za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Zahteva je temeljila na členu 8(2) Uredbe Dublin III, ki vsebuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>zavezujoče merilo odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej uvodno izjavo 16 Uredbe Dublin III.</P></NOTE> katerega namen je zaščititi mladoletnike brez spremstva s ponovno združitvijo z njihovimi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>sorodniki<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Naj poudarim, da je za presojo, ali je prosilec <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>mladoletna oseba<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, upošteven le datum vložitve prošnje za mednarodno zaščito (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180412">12. aprila 2018</DATE>, <NAME.CASE>A in S</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑550/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:248">EU:C:2018:248</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 39 do 64)). Zato dejstvo, da je tožeča stranka v postopku v glavni stvari zdaj že dopolnila 18 let, po tem, ko je vložila prošnjo za mednarodno zaščito v Grčiji, ni upoštevno.</P></NOTE> Državni sekretar je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da naj družinskega<?PAGE NO="7"?> razmerja med tožečo stranko in njenim domnevnim stricem S ne bi bilo mogoče dokazati. Obe stranki želita to zavrnitev izpodbijati pred nizozemskimi sodišči v upanju, da bo tožeča stranka premeščena v to državo članico in ponovno združena s S.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah predložitveno sodišče Sodišču postavlja tri vprašanja. Prvi dve se nanašata na obstoj učinkovitega pravnega sredstva zoper to zavrnitev in na pravno podlago za takšno pravno sredstvo. Tretje vprašanje, ki je odvisno od odgovora na prvi dve vprašanji, se nanaša na praktične vidike takega pravnega sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V naslednjih razdelkih bom zaporedoma preučil vsako od teh vprašanj. Najprej bom pojasnil, zakaj po mojem mnenju področja uporabe člena 27(1) Uredbe Dublin III ni mogoče razširiti tako, da bi vključevalo pravno sredstvo v primeru, v katerem prosilec za azil izpodbija zavrnitev države članice, na katero je zahteva naslovljena (v tem primeru zavrnitev Nizozemske), da bi ga sprejela (razdelek A). Nato bom ugotovil, da mora ta država članica, kadar se ta zavrnitev nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>zahtevo za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> na podlagi člena 8(2) te uredbe, v skladu s členom 47, prvi odstavek, Listine v povezavi s členom 7 in členom 24(2) Listine (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja oziroma varstva koristi otroka) vseeno zagotoviti učinkovito pravno sredstvo mladoletniku brez spremstva (razdelek B). Nazadnje bom obravnaval praktične posledice te obveznosti glede na celotno zasnovo Uredbe Dublin III (razdelek C).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Člen 27(1) Uredbe Dublin III (prvo vprašanje)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 27(1) Uredbe Dublin III razlagati tako, da državi članici, na katero je naslovljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>zahteva za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> na podlagi člena 8(2) te uredbe in ki tako zahtevo zavrne, nalaga obveznost, da zadevnemu mladoletniku brez spremstva in/ali njegovemu domnevnemu sorodniku zagotovi učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Tako kot vse intervenientke ter v nasprotju s tožečo stranko in S menim, da člen 27(1) Uredbe Dublin III tej državi članici ne nalaga nobene take obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Opažam, da ta določba določa, da ima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>prosilec<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>druga oseba iz člena 18(1)(c) ali (d)<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> (v bistvu prav tako prosilec za mednarodno zaščito) pravico do učinkovitega pravnega sredstva v obliki pritožbe zoper odločitev o predaji ali v obliki ponovnega dejanskega in zakonskega pregleda te odločitve pred sodiščem ali razsodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Iz tega besedila izhaja, prvič, da domnevni sorodnik prosilca za mednarodno zaščito ni med naslovniki te določbe. Takšna pravica pripada le prosilcu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Drugič, člen 27(1) Uredbe Dublin III se nanaša na poseben položaj. Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>odločitev o predaji<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> v smislu te določbe v povezavi s členom 26(1) in členom 29(1) Uredbe Dublin III<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Člen 26(1) Uredbe Dublin III določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>[k]adar se država članica, na katero je naslovljena zahteva, strinja, da bo sprejela ali ponovno sprejela prosilca ali drugo osebo iz člena 18(1)(c) ali (d), država članica, ki daje zahtevo, uradno obvesti zadevno osebo o <HT TYPE="ITALIC">odločitvi o njeni predaji v odgovorno državo članico</HT> in kjer je ustrezno, o odločitvi, da njene prošnje za mednarodno zaščito ne bo obravnavala<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> (moj poudarek). Člen 29(1) iste uredbe določa, da se predaja zadevne osebe izvede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>najkasneje v šestih mesecih po <HT TYPE="ITALIC">odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela ali ponovno sprejela</HT><QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> zadevno osebo (moj poudarek).</P></NOTE> se nanaša na odločitev, ki jo (i) sprejme država članica, v kateri je prosilec za azil, in (ii) katere namen je, da se ta oseba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>preda<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> v državo članico, ki je na podlagi meril iz te uredbe določena kot<?PAGE NO="8"?> odgovorna za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>V zvezi s tem glej tudi uvodno izjavo 19 Uredbe Dublin III, v kateri je pojasnjeno, da pravno sredstvo iz člena 27(1) te uredbe zajema <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>preučitev […] pravnega in dejanskega stanja v državi članici, v katero je <HT TYPE="ITALIC">predan</HT> prosilec<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> (moj poudarek).</P></NOTE> Takšna odločitev se sprejme, ko organi prve države članice (države članice, ki daje zahtevo) pošljejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>zahtevo za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> (ali, odvisno od primera, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>zahtevo za ponovni sprejem<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Člena 23 in 24 Uredbe Dublin III podrobno določata postopek, ki se uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>zahteve za ponovni sprejem<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> (ki se lahko predložijo samo v primerih iz člena 18(1), od (b) do (d), Uredbe Dublin III). Obravnavana zadeva se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>zahtevo za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, ne na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>zahtevo za ponovni sprejem<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.</P></NOTE>) enakovrednim organom druge države članice (države članice, na katero je zahteva naslovljena) in ti organi takšno zahtevo sprejmejo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180531">31. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Hassan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑647/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:368">EU:C:2018:368</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181004">4. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Fathi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑56/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:803">EU:C:2018:803</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da člena 27(1) Uredbe Dublin III ni mogoče razlagati tako, da zagotavlja pravno sredstvo pred sodišči države članice, na katero je zahteva naslovljena (v tem primeru Nizozemske), zoper odločitev organov te države članice o zavrnitvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>zahteve za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> – katere posledica je, da prosilec <HT TYPE="ITALIC">ni predan</HT> drugi državi članici. Položaji, v katerih prosilec za azil trdi, da bi moral biti predan v dano državo članico, vendar ta država članica zavrača sprejem (ali ponovni sprejem), preprosto ne spadajo na področje uporabe te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Čeprav je Sodišče člen 27(1) Uredbe Dublin III razlagalo široko<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ghezelbash</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑63/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:409">EU:C:2016:409</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in čeprav je treba to določbo razlagati ob upoštevanju člena 47, prvi odstavek, Listine,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Tako je, ker je bil, kot je razvidno iz uvodne izjave 19 Uredbe Dublin III, člen 27(1) te uredbe sprejet za zagotovitev popolnega spoštovanja člena 47 Listine.</P></NOTE> se mi zdi očitno, da bi se, če bi se člen 27(1) te uredbe razlagal tako, da je treba omogočiti sodni nadzor nad odločitvijo države članice, na katero je zahteva naslovljena, o zavrnitvi sprejema mladoletnika, kot je prosilec, področje uporabe te določbe razširilo prek tega, kar omogoča njeno besedilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Taka razlaga bi bila, drugače povedano, <HT TYPE="ITALIC">contra legem</HT> in zato nesprejemljiva. Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120124">24. januarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Dominguez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑282/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:33">EU:C:2012:33</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Moje mnenje v zvezi s tem je podkrepljeno z dejstvom, da je Komisija v okviru poskusa reforme Uredbe Dublin III predlagala, naj se vstavi nova določba, ki določa učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem v primerih, v katerih prosilec ni predan, čeprav trdi, da ima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>družinskega člana<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> ali, v primeru mladoletnikov brez spremstva, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>sorodnika<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, ki je zakonito prisoten v drugi državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej člen 28(5) predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (COM(2016) 270 final).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil kasneje umaknjen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="143" PAGE.FIRST="4" DATE.PUB="2021">UL 2021, C 143, str. 4</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> Kljub temu je bilo z njim po mojem mnenju nakazano, da člen 27(1) Uredbe Dublin III v zdajšnji obliki niti izrecno niti implicitno ne vsebuje nobene pravice do učinkovitega pravnega sredstva v takem primeru.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Naj dodam, da najnovejši predlog Komisije ne vsebuje nobene enakovredne določbe (glej člen 33 predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju azila in migracij ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES in predlagane Uredbe (EU) XXX/XXX [Sklad za azil in migracije] (COM(2020) 610 final)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Zdaj se bom posvetil vprašanju, ali je tako pravico mogoče izpeljati <HT TYPE="ITALIC">samo</HT> iz člena 47, prvi odstavek, Listine v povezavi z njenima členoma 7 in 24(2).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Člen 47, prvi odstavek, Listine (drugo vprašanje)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 47, prvi odstavek, Listine v povezavi z njenima členoma 7 in 24(2) razlagati tako, da državi članici, na katero je na podlagi člena 8(2) Uredbe Dublin III naslovljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>zahteva za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, nalaga obveznost, da prosilcu za azil, ki je mladoletnik brez spremstva, in/ali njegovemu domnevnemu sorodniku zagotovi učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem zoper zavrnitev take zahteve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba opozoriti, da je bilo s členom 47 Listine, naslovljenim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, uzakonjeno splošno načelo učinkovitega sodnega varstva, ki ga je predhodno določilo Sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>V zvezi s splošnim načelom učinkovitega sodnega varstva glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860515">15. maja 1986</DATE>, <NAME.CASE>Johnston</NAME.CASE> (<NO.CASE>222/84</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:206">EU:C:1986:206</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Nato, v povezavi s členom 47 Listine, glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Unibet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑432/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:163">EU:C:2007:163</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Abdida</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑562/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2453">EU:C:2014:2453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Pravica do učinkovitega pravnega sredstva, zagotovljena v prvem odstavku te določbe, ustreza pravici iz člena 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> (EKČP).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>V skladu s členom 52(3) Listine ima torej prvonavedena pravica enak pomen in področje uporabe kot drugonavedena, čeprav lahko pravo Unije zagotavlja obsežnejšo zaščito.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>V skladu s členom 47, prvi odstavek, Listine pa ima vsakdo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>. Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča, je za sklicevanje na pravico do učinkovitega pravnega sredstva ta določba dovolj in ni treba, da je njena vsebina konkretizirana z drugimi določbami prava Unije ali določbami nacionalnega prava držav članic<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201006">6. oktobra 2020</DATE>, <NAME.CASE>État luxembourgeois (Pravica do pravnega sredstva zoper zahtevo za informacije na davčnem področju)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑245/19 in C‑246/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:795">EU:C:2020:795</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Vendar je pogoj za obstoj take pravice v konkretnem primeru, kot izhaja iz člena 47, prvi odstavek, Listine, ta, da se oseba, ki to pravico uveljavlja, sklicuje na eno ali več pravic ali svoboščin, zagotovljenih s pravom Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Prav tam (točka 55).</P></NOTE> To pomeni, da mora obravnavani položaj najprej spadati na področje uporabe prava Unije – sicer se Listina kot celota sploh ne bi uporabljala –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej člen 51(1) Listine, kot je bil med drugim razložen v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130226">26. februarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Åkerberg Fransson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑617/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:105">EU:C:2013:105</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 17 do 23).</P></NOTE> poleg tega pa mora obstajati tudi <HT TYPE="ITALIC">konkretna</HT> pravica ali svoboščina, varovana s pravom Unije, ki koristi konkretni zadevni stranki v sporu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>El Hassani</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:659">EU:C:2017:659</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Vendar se je ta zadnja zahteva v sodni praksi Sodišča razlagala precej široko. Sodišče je na primer razsodilo, da se posameznik lahko sklicuje na splošno načelo varstva pred arbitrarnimi ali nesorazmernimi posegi javnih organov v njegovo zasebno sfero (glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201006">6. oktobra 2020</DATE>, <NAME.CASE>État luxembourgeois (Pravica do pravnega sredstva zoper zahtevo za informacije na davčnem področju)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑245/19 in C‑246/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:795">EU:C:2020:795</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) ali na pravici do svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja, ki izhajata iz členov 56 in 49 PDEU (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170614">14. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Online Games</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑685/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:452">EU:C:2017:452</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Če se zdaj posvetim uporabi člena 47, prvi odstavek, Listine v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, bom najprej pojasnil, da kadar država članica zavrne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>zahtevo za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, ki je naslovljena nanjo na podlagi člena 8(2) Uredbe Dublin III, ta zavrnitev ne le očitno spada na področje uporabe prava Unije, saj organi države članice, na katero je zahteva naslovljena, ko sprejmejo takšno odločitev, uporabljajo pravila Uredbe Dublin III,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Ti organi torej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>izvajajo pravo Unije<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> v smislu člena 51(1) Listine.</P></NOTE> temveč tudi vpliva na (in lahko dejansko krši) številne konkretne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>pravice […], zagotovljene s pravom Unije<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, ki koristijo zadevnemu mladoletniku brez spremstva. Zato mora imeti mladoletnik (ne pa tudi njegov domnevni sorodnik) v skladu s členom 47, prvi odstavek, Listine na voljo učinkovito pravno<?PAGE NO="10"?> sredstvo zoper to zavrnitev pred sodišči države članice, na katero je zahteva naslovljena (točka 1). Nato bom podrobno pojasnil, zakaj menim, da Uredba Dublin III kot celota ne nasprotuje priznanju takega pravnega sredstva<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Čeprav člen 27(1) Uredbe Dublin III ne določa takšnega pravnega sredstva (glej mojo analizo prvega vprašanja).</P></NOTE> ter da ni nasprotja med to uredbo in členom 47, prvi odstavek, Listine (točka 2). Nazadnje bom pojasnil, zakaj v nasprotju s pomisleki, ki so jih izrazile intervenientke pred Sodiščem, menim, da takšna razlaga ne bo povzročila spremembe dublinskega sistema (točka 3).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>Pravice […], zagotovljene s pravom Unije<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, ki zahtevajo učinkovito pravno sredstvo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Kot sem navedel v točki 31 teh sklepnih predlogov, člen 8(2) Uredbe Dublin III uvaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>zavezujoče merilo odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>, katerega namen je določiti, katera država članica bo obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo vloži mladoletnik brez spremstva, ki ima odraslega sorodnika, ki zakonito prebiva v Evropski uniji. To merilo prevlada nad vsemi drugimi merili iz te uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Razen nad tistim iz člena 8(1) Uredbe Dublin III, ki se nanaša na prisotnost <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>družinskega člana<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> v drugi državi članici.</P></NOTE> Če so izpolnjene zahteve, navedene v členu 8(2), izhajata iz te določbe dve jasni, natančni in brezpogojni obveznosti za državo članico, v kateri živi sorodnik: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/><HT TYPE="ITALIC">združi[ti]</HT> mladoletnika z njegovim sorodnikom<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/><HT TYPE="ITALIC">[biti]</HT> odgovorna<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> za obravnavo mladoletnikove prošnje za azil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Moj poudarek. Ti <HT TYPE="ITALIC">obveznosti</HT> je treba primerjati z <HT TYPE="ITALIC">diskrecijsko pravico</HT>, ki jo ima država članica v skladu s členom 17(1) Uredbe Dublin III, da odstopi od meril odgovornosti, zlasti iz humanitarnih razlogov in sočutja, da se omogočita združitev z družinskimi člani, sorodniki ali katerimi koli drugimi svojci ter obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je bila vložena v njej ali v drugi državi članici (glej uvodno izjavo 17 te uredbe).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Menim, da sta ti obveznosti posledica nekaterih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>pravic[…], zagotovljen[ih] s pravom Unije<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, v smislu člena 47(1) Listine, ki koristijo mladoletnikom brez spremstva, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v Evropski uniji.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Za katere <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>pravice […], zagotovljene s pravom Unije<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, gre?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Zamisel, da imajo prosilci za azil nekatere subjektivne <HT TYPE="ITALIC">materialne</HT> pravice, je neločljivo povezana z Uredbo Dublin III. Namen te uredbe je zlasti zagotoviti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>celotno spoštovanje<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> nekaterih pravic, ki temeljijo na Listini in so v okviru njene uporabe še posebej pomembne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej uvodno izjavo 39 Uredbe Dublin III, ki natančneje navaja temeljne pravice, zagotovljene v členih 1, 4, 7, 18, 24 in 47 Listine.</P></NOTE> Te pravice so zaščitene z različnimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Uredba Dublin III, poleg priznanja pravice do učinkovitega pravnega sredstva v nekaterih okoliščinah v členu 27(1), vsebuje pravico do dostopa do azilnega postopka (člen 3), pravico do obveščenosti (člen 4), pravico do izjave (člen 5). pravila v zvezi s pridržanjem (člen 28) in pravila o hrambi osebnih podatkov (člen 38),</P></NOTE> katerih namen je zagotoviti vključitev prosilcev za azil v postopek določitve države članice, pristojne za obravnavanje njihove prošnje za azil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ghezelbash</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑63/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:409">EU:C:2016:409</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Karim</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑155/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:410">EU:C:2016:410</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171025">25. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Shiri</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:805">EU:C:2017:805</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Odražajo se tudi v <HT TYPE="ITALIC">sami zasnovi</HT> (vsaj nekaterih) pravil, ki jih je zakonodajalec Unije vključil v ta pravni instrument.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej v zvezi s tem uvodne izjave 9, 13, 14, 16 in 19 Uredbe Dublin III.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V tem okviru je bil člen 8(2) Uredbe Dublin III sprejet z izrecnim namenom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>zagotovit[i] <HT TYPE="ITALIC">celovit[o] spoštovanj[e]</HT> načela enotnosti družine in največje koristi otroka<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Uvodna izjava 16 Uredbe Dublin III (moj poudarek).</P></NOTE> ter tako izvajati temeljne pravice iz členov 7 in 24(2) Listine, kar bi moralo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>primarna skrb<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> držav članic pri uporabi pravil iz Uredbe Dublin III.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej uvodni izjavi 13 in 14 te uredbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj spomnim, prvič, da člen 7 Listine zagotavlja temeljno pravico do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>spoštovanja družinskega življenja<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>. Ta pravica ustreza pravici iz člena 8(1) EKČP. Zato je treba to direktivo razlagati ob upoštevanju upoštevne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>V skladu s členom 52(3) Listine.</P></NOTE> V skladu s to sodno prakso je to, ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>družinsko življenje<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> obstaja, dejansko vprašanje. Ta koncept izhaja iz varstva primarne (ali ožje) družine. Vendar je bilo priznano, da imajo lahko tudi bližnji <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>sorodniki<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> zunaj primarne družine pomembno vlogo in prispevajo k družinskemu življenju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej v zvezi s tem sodbo ESČP z dne <DATE ISO="19790613">13. junija 1979</DATE>, Marckx proti Belgiji (CE:ECHR:1979:0613JUD000683374, točka 45). ESČP je tudi potrdilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>družinsko življenje<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> ni omejeno na razmerje med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>družinskimi člani<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>, kot so bili opredeljeni v členu 2 Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne <DATE ISO="20030218">18. februarja 2003</DATE> o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 109) (glej sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20130507">7. maja 2013</DATE>, L. H. in V. S. proti Belgiji (CE:ECHR:2013:0507DEC006742910, točka 73)).</P></NOTE> Glede na to lahko pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>družinsko življenje<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> vključuje razmerje med otrokom in njegovim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>sorodnikom<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>, ki je podlaga za merilo odgovornosti iz člena 8(2) Uredbe Dublin III (na primer razmerje med otrokom in njegovim stricem).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Drugič, v členu 24(2) Listine je priznano, da je treba pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem korist otroka. To drugo temeljno pravico je treba razlagati v povezavi s prvo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>État belge (Združitev družine – mladoletni otrok)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑133/19, C‑136/19 in C‑137/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:577">EU:C:2020:577</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je namreč razsodilo, da iz uvodnih izjav od 14 do 16 Uredbe Dublin III in med drugim iz člena 6(3)(a)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>V skladu s to določbo morajo države članice pri presoji otrokove koristi med drugim ustrezno upoštevati možnosti ponovne združitve družine.</P></NOTE> in (4)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Iz te določbe izhaja, da mora država članica, v kateri mladoletnik brez spremstva vloži prošnjo za mednarodno zaščito, za namene uporabe člena 8 Uredbe Dublin III čim prej sprejeti ustrezne ukrepe, da ugotovi, ali ima mladoletnik brez spremstva na ozemlju držav članic družinske člane, brate ali sestre ali sorodnike, pri čemer ščiti največjo korist otroka.</P></NOTE> ter člena 8(2) te uredbe izhaja, da je spoštovanje družinskega življenja in zlasti ohranjanje enotnosti družine <HT TYPE="ITALIC">načeloma</HT> v največji koristi otroka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190123">23. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>M. A. in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑661/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:53">EU:C:2019:53</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0089">89</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Drugače povedano, načelo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>največje koristi<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> otroka od držav članic pogosto zahteva, da v celoti uresničijo pravico mladoletnika do družinskega življenja, tako da ohranijo enotnost njegove družine in ga v nekaterih okoliščinah <HT TYPE="ITALIC">ponovno združijo</HT> z družinskimi člani ali sorodniki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Tako se mi zdi, da je zakonodajalec Unije s sprejetjem člena 8(2) Uredbe Dublin III v skladu s sodno prakso ESČPC<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>ESČP je razsodilo, da je treba mladoletnikom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>zaradi njihovih posebnih potreb in izjemne ranljivosti<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> zagotoviti večjo zaščito kot drugim prosilcem za azil. Javni organi jih morajo zaščititi in sprejeti ustrezne ukrepe v okviru svojih pozitivnih obveznosti iz člena 3 EKČP. Glej zlasti sodbi ESČP z dne <DATE ISO="20120119">19. januarja 2012</DATE>, Popov proti Franciji (CE:ECHR:2012:0119JUD003947207, točka 91), in z dne <DATE ISO="20141104">4. novembra 2014</DATE>, Tarakhel proti Švici (CE:ECHR:2014:1104JUD002921712, točki 118 in 119).</P></NOTE> priznal, da so mladoletniki brez spremstva posebej ranljive osebe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej uvodno izjavo 13 Uredbe Rim III. Podobno glej Direktivo 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" PAGE.FIRST="96" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 180, str. 96</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Direktiva o sprejemu). V skladu s to direktivo, ki se uporablja za prosilce za mednarodno zaščito <HT TYPE="ITALIC">tudi med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>dublinskim postopkom</HT><QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> (glej uvodno izjavo 11 Uredbe Dublin III in člen 3 te direktive), države članice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>upoštevajo poseben položaj ranljivih oseb<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>, vključno z mladoletniki in mladoletniki brez spremstva (člen 21), zlasti z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>zagot[avljanjem] življenjsk[ega] standard[a], ki je primeren za psihični, duševni, duhovni, moralni in družbeni razvoj mladoletnika<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> (člen 23).</P></NOTE> katerih dobrobit je odvisna od potrebne zaščite in oskrbe odraslih ter ustreznih pogojev za sprejem. Ne glede na jamstva, določena v Direktivi o sprejemu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Natančneje, v skladu s členom 24(2) Direktive o sprejemu se mladoletnika brez spremstva v rejniško družino, nastanitveni center s posebno oskrbo za mladoletnike ali v druge nastanitvene kapacitete, primerne za mladoletnike, načeloma namesti <HT TYPE="ITALIC">le, če nima odraslega sorodnika</HT>.</P></NOTE> je očitno, da bodo potrebe mladoletnikov brez spremstva na splošno najbolje izpolnjene ter njihov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>socialni razvoj<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>varnost<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>zaščita<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej uvodno izjavo 13 Uredbe Rim III.</P></NOTE> zagotovljeni, če bo ob odsotnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>družinskega člana<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> na ozemlju Evropske<?PAGE NO="12"?> unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Kadar ima mladoletnik brez spremstva družinskega člana v drugi državi članici, člen 8(1) Uredbe Dublin III določa, da se te osebe praviloma združijo. Podobno člen 23(5) Direktive o sprejemu med drugim določa, da morajo biti mladoletni prosilci pri svojih starših ali pri odrasli osebi, ki je odgovorna zanje – če je to v njihovo največjo korist.</P></NOTE> zanje skrbel odrasel <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>sorodnik<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Podobno iz člena 24(2) Direktive o sprejemu izhaja, da se prosilca za azil, ki je mladoletnik brez spremstva, če ima odraslega sorodnika v isti državi članici, <HT TYPE="ITALIC">namesti k takemu sorodniku</HT> – seveda če je to v njegovo največjo korist.</P></NOTE> namesto da bi bili v obdobju, ko se obravnava njihova prošnja za mednarodno zaščito, zaupani rejniški družini ali (slabše) nastanitvenemu centru v državi članici, ki ni država članica, v kateri je ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>sorodnik<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da v nasprotju s trditvami Komisije in vlad držav članic, ki so sodelovale v tem postopku, člen 8(2) Uredbe Dublin III ni zgolj organizacijsko pravilo, ki ureja dodelitev odgovornosti med državami članicami. Obveznost, ki jo nalaga državam članicam, da združijo mladoletnike brez spremstva z njihovimi sorodniki, je namenjena zagotavljanju, da se v celoti spoštujejo temeljne pravice teh mladoletnikov do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>družinskega življenja<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/> (člen 7 Listine) in da se zaščitijo njihove <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>koristi<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/> (člen 24(2) Listine). V skladu z natančnimi pogoji, navedenimi v tej določbi, zato iz te obveznosti po mojem mnenju izhajajo konkretne <HT TYPE="ITALIC">pravice</HT> teh oseb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Zaradi izčrpnosti naj dodam, da me ne prepriča, prvič, trditev Komisije ter belgijske in nizozemske vlade, da zakonodajalec Unije z Uredbo Dublin III ni nameraval spodbujati združevanja družin mladoletnikov brez spremstva z njihovimi sorodniki, saj je enotnost družine upošteval že v drugih instrumentih prava Unije, kot je Direktiva o združitvi družine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224, v nadaljevanju: Direktiva o združitvi družine).</P></NOTE> Po njihovem mnenju je namen te uredbe predvsem zagotoviti hitro obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, in ne združevanje družin. Poleg tega naj bi mladoletnik brez spremstva, če uspe s svojim zahtevkom in pridobi status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>begunca<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>, v skladu z Direktivo o pogojih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej člen 33 (naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>Prosto gibanje v državi članici<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20111213">13. decembra 2011</DATE> o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="337" PAGE.FIRST="9" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 337, str. 9</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Direktiva o pogojih).</P></NOTE> vsekakor lahko odšel v druge države članice in se tako pridružil svojim sorodnikom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Priznati moram, da ne razumem, zakaj bi dejstvo, da nekatere pravice mladoletnika brez spremstva izhajajo iz Direktive o združitvi družine oziroma Direktive o pogojih, nasprotovalo temu, da bi lahko ta mladoletnik v okviru uporabe Uredbe Dublin III uveljavljal varstvo svojih pravic do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>družinskega življenja<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/> in zaščite <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>koristi<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>, ki temeljita na Listini.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Ti različni instrumenti se namreč uporabljajo v različnih trenutkih. V postopku v glavni stvari bi se lahko tožeča stranka sklicevala na Direktivo o pogojih ali Direktivo o združitvi družine, da bi se pridružila svojemu stricu na Nizozemskem ali da bi se ji drugi družinski člani (na primer mati ali oče)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej člen 10(3)(a) Direktive o združitvi družine.</P></NOTE> pridružili v Grčiji, potem ko (in če) bi pridobila status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>begunca<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>. Vendar ji v času, ko grški organi obravnavajo njeno prošnjo za mednarodno zaščito, ti dve direktivi ne bi koristili in samo člen 8(2) Uredbe Dublin III bi lahko zagotovil, da v nasprotju s svojo največjo koristjo ne bo ostala ločena od sorodnika, ki bi lahko skrbel zanjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Poleg tega se zdi malo verjetno, da bi se stric tožeče stranke (ki zakonito prebiva na Nizozemskem) lahko skliceval na določbe Direktive o združitvi družine, da bi tožeča stranka (njegov nečak) prišla k njemu in živela pri njem. V skladu s to direktivo imajo namreč državljani tretjih držav z zakonitim prebivališčem pravico le do združitve s svojim <HT TYPE="ITALIC">zakoncem, mladoletnimi otroki in otroki svojega zakonca</HT> v državi članici, v kateri prebivajo. Države članice lahko dovolijo (vendar k temu niso zavezane) tudi združitev z <HT TYPE="ITALIC">zunajzakonskim partnerjem, odraslimi vzdrževanimi otroki ali vzdrževanimi starejšimi sorodniki</HT>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V zvezi s tem želim poudariti, da ni mogoče prezreti negativnega učinka, ki ga ima za mladoletnika brez spremstva ločenost od njegovih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>družinskih članov<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>sorodnikov<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> med obravnavanjem njegove prošnje. Kot mi je znano, lahko ta obravnava <HT TYPE="ITALIC">teoretično</HT> traja do šest mesecev po vložitvi prošnje za postopek obravnavanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej člen 31(3) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" PAGE.FIRST="60" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 180, str. 60</REF.DOC.OJ>). Celoten postopek lahko traja do 21 mesecev (glej člen 31(5) te direktive). Države članice lahko seveda zagotovijo prednostno obravnavo prošenj, ki jih vložijo mladoletniki brez spremstva (glej člen 31(7)(b) iste direktive), vendar tega niso dolžne storiti.</P></NOTE> <HT TYPE="ITALIC">v praksi</HT> pa včasih veliko dlje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>V zvezi s tem se ne strinjam s stališčem grške vlade, da je dublinski postopek zgolj vmesni postopek in le ena od stopenj v celotnem postopku, skozi katerega gredo prosilci za azil od trenutka, ko zaprosijo za mednarodno zaščito, do odločitve o njihovi prošnji za azil. Menim, da so lahko posledice tega postopka za mladoletnike brez spremstva, zlasti če so še posebej mladi, dejansko zelo realne.</P></NOTE> Z vidika mladoletnika se to lahko, odvisno od njegove starosti, šteje za zelo dolgo obdobje in celo za neskončno trajajoč položaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Glej po analogiji sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20120119">19. januarja 2012</DATE>, Popov proti Franciji (CE:ECHR:2012:0119JUD003947207, točka 100). To drži še toliko bolj, če se država članica, v kateri je mladoletnik brez spremstva, sooča s posebno velikim številom prošenj za mednarodno zaščito in mu težko zagotovi vso oskrbo, ki bi jo zahtevala njegova največja korist.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Drugič, prav tako ne razumem, kako naj bi ta razlaga pomenila, da se mladoletnikom brez spremstva prizna pravica, da se njihove prošnje obravnavajo v državi članici po njihovi izbiri, kar bi bilo v nasprotju s splošno sistematiko Uredbe Dublin III in bi spodbujalo izbiranje najugodnejše pristojne države (<HT TYPE="ITALIC">forum shopping</HT>). Pomeni le, da ima ta mladoletnik, če je to v njegovo največjo korist,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Kot je razvidno iz člena 6(3) Uredbe Dublin III, morajo pristojni organi držav članic pri ugotavljanju največje koristi mladoletnika ustrezno upoštevati več dejavnikov, med katerimi je mnenje mladoletnika (v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo) le eden.</P></NOTE> pravico, da se v skladu s samim pravilom, ki ga je sprejel zakonodajalec Unije, združi s sorodnikom, ki lahko zanj poskrbi v drugi državi članici, in da se njegova prošnja za azil obravnava tam, tako da je njegova dobrobit zagotovljena na najboljši možni način.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Tretjič, ne prepriča me trditev, da iz člena 8(2) Uredbe Dublin III ni mogoče izpeljati nobene materialne pravice v korist mladoletnikov brez spremstva, ker člen 17(1) te uredbe (tako imenovana klavzula suverenosti) državi članici, v kateri je vložena prošnja za mednarodno zaščito, <HT TYPE="ITALIC">vsekakor</HT> daje možnost, da odstopi od meril, določenih v tej uredbi, in se izreče za odgovorno za obravnavanje prošnje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Res je, da klavzula suverenosti državam članicam pušča nekaj manevrskega prostora pri uporabi pravil Uredbe Dublin III. Vendar naj bi se, kot je razvidno iz uvodne izjave 17 te uredbe, ta klavzula uporabljala predvsem iz humanitarnih razlogov in kot zaščitni ukrep pred morebitnimi kršitvami temeljnih pravic prosilcev, na primer za združitev družine – in ne za njeno ločevanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Vsekakor je uporaba te klavzule, ki jo vsebuje akt sekundarne zakonodaje, nujno zamejena s temeljnimi pravicami, zagotovljenimi z Listino.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>N. S. in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑411/10 in C‑493/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:865">EU:C:2011:865</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 64 do 69 in 108).</P></NOTE> (Hipotetični) interesi, na katere se lahko država članica (izjemoma) sklicuje za odstopanje od člena 8(2) Uredbe Dublin III, torej ne morejo prevladati nad največjo koristjo mladoletnika brez spremstva, da se na podlagi te določbe združi s svojim sorodnikom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>ESČP je priznalo, da je v zadevah v zvezi s priseljevanjem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>izjemna ranljivost otroka odločilni dejavnik in prevlada nad [drugimi] preudarki<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/> (glej sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20120119">19. januarja 2012</DATE>, Popov proti Franciji (CE:ECHR:2012:0119JUD003947207, točka 91).</P></NOTE> Iz tega sledi, da čeprav je Sodišče razsodilo, da načelo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>največje koristi<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/> otroka držav članic ne <HT TYPE="ITALIC">zavezuje</HT> k uporabi klavzule suverenosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190123">23. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>M. A. in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑661/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:53">EU:C:2019:53</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> jim vsekakor lahko v številnih okoliščinah to <HT TYPE="ITALIC">prepreči</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Vsekakor se lahko na to določbo sklicuje le država članica, v kateri je prosilec za azil vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Zato je razmeroma nepovezana z vprašanjem, ali ima prosilec za azil lahko pravno sredstvo zoper odločitev <HT TYPE="ITALIC">države članice, na katero je zahteva naslovljena</HT> (v kateri ni bila vložena in evidentirana nobena prošnja za azil).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Nazadnje ugotavljam, da v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, po mojem mnenju obstaja druga <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>pravica […], zagotovljena s pravom Unije<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/>, v smislu člena 47, prvi odstavek, Listine, in sicer pravica mladoletnika brez spremstva, da se zahteva za sprejem, ki se nanaša nanj, obravnava ustrezno, nepristransko in pravično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Uredba Dublin III (in izvedbena uredba) namreč organom držav članic nalaga(‑ta) nekatere obveznosti, med drugim v zvezi z uporabo člena 8(2) prvonavedene uredbe. Natančneje, država članica, ki prejme zahtevo za sprejem na podlagi te določbe, pred odgovorom na to zahtevo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>preveri vse potrebno<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>. Ta država članica <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/><HT TYPE="ITALIC">izčrpno in objektivno</HT>, na podlagi <HT TYPE="ITALIC">vseh</HT> informacij, ki so ji neposredno ali posredno na voljo, preveri<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Člen 3(2) izvedbene uredbe (moj poudarek). Glej tudi člen 22(1) Uredbe Dublin III.</P></NOTE> ali so izpolnjene zahteve iz te določbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Zlasti obstoj izkazanih družinskih vezi med mladoletnikom in njegovim domnevnim sorodnikom, prisotnost tega sorodnika na ozemlju te države članice, njegova sposobnost, da skrbi za mladoletnika, in ali bi bila ponovna združitev v največjo korist mladoletnika.</P></NOTE> pri tem pa mora upoštevati celo vrsto drugih materialnopravnih,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej na primer člen 6(3) Uredbe Dublin III, ki podrobno navaja vse pomembne dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju največjih koristi mladoletnika brez spremstva, ali člen 3(2) in člen 5(1) izvedbene uredbe, ki določata, da lahko država članica, na katero je zahteva naslovljena, zavrne zahtevo za sprejem šele <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>po opravljenih preverjanjih<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/> in kadar meni, da predložena dokazila ne pomenijo vzpostavitve njene pristojnosti. Glej tudi člen 12 izvedbene uredbe.</P></NOTE> postopkovnih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Na primer pravila v zvezi z rokom, v katerem mora država članica odgovoriti na zahtevo za sprejem (v členu 22(1) Uredbe Dublin III ali členu 5(2) izvedbene uredbe).</P></NOTE> in dokaznih pravil,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej med drugim pravila iz seznama A(I)(1) v Prilogi II k omenjeni Iivedbeni uredbi ki podrobno navaja različna dokazila, na katera se je mogoče sklicevati pri dokazovanju prisotnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>družinskega člana<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>sorodnika<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/> prosilca, ki je mladoletnik brez spremstva.</P></NOTE> ki so našteta v teh dveh instrumentih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Menim, da te obveznosti – skupaj z obveznostmi iz člena 7 (pravica do družinskega življenja) in člena 24(2) (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>korist otroka<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/>) Listine – <HT TYPE="ITALIC">ne le</HT> zahtevajo, da so pristojni organi države članice, na katero je zahteva naslovljena, ki obravnavajo mladoletnika brez spremstva, proaktivni pri ugotavljanju njegove največje koristi in preverjanju, ali so izpolnjene zahteve iz člena 8(2) Uredbe Dublin III, temveč iz njih tudi izhaja ustrezna pravica takega mladoletnika, da se zahteva za njegov sprejem obravnava nepristransko in pravično v skladu s to največjo koristjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Glej v zvezi s tem splošno načelo prava Unije o dobrem upravljanju, ki je med drugim navedeno v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140508">8. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C-604/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:302">EU:C:2014:302</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nujnost učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Iz razlage v prejšnjem oddelku izhaja, da kadar država članica iz katerega koli razloga zavrne sprejetje zahteve za sprejem, podane na podlagi člena 8(2) Uredbe Dublin III, lahko, če ta zavrnitev ni podkrepljena, ni utemeljena ali, splošneje, ni zakonita, krši pravice mladoletnika brez spremstva, ki jih varuje pravo Unije. Konkretni učinek te odločitve je, da prosilec ne bo predan in s tem združen s svojim sorodnikom. Zato mora imeti ta mladoletnik v skladu s členom 47, prvi odstavek, Listine zoper takšno odločitev na voljo <HT TYPE="ITALIC">učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Tako kot predložitvenemu sodišču (glej točko 26 teh sklepnih predlogov) se mi zdi očitno, da postopek poravnave iz člena 37(2) Uredbe Dublin III ni učinkovito pravno sredstvo v smislu člena 47 Listine. Čeprav je ta postopek nedvomno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>[pomemben] tako za zadevne države članice kot za zadevne prosilce<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/> (glej uvodno izjavo 37 te uredbe), bi rad opozoril, da se (i) ta postopek izvede izključno na pobudo držav članic in ni na voljo prosilcem (niti jih na noben način ne vključuje) ter (ii) da ne poteka pred nepristranskim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>sodiščem<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/>, ki bi sankcioniralo nepravilno uporabo prava. Gre zgolj za dialog med različnimi upravami.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Nasprotno po mojem mnenju domnevni stric mladoletnika brez spremstva po mojem mnenju na podlagi člena 8(2) Uredbe Dublin III nima nobene dejanske pravice. Ta določba se osredotoča na mladoletnika brez spremstva in varstvo njegove pravice do zaščite njegovih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>koristi<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/> (člen 24(2) Listine) in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>družinskega življenja<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/> (člen 7 Listine). Ne osredotoča se na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>družinske člane<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>sorodnike<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/> in jim ne podeljuje nobene pravice.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Poudarjam, da v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, če mladoletniku brez spremstva ne bi bilo omogočeno izpodbijanje odločitve organov države članice, na katero je zahteva naslovljena, da se ta zahteva zavrne, ta oseba ne bi imela <HT TYPE="ITALIC">nobene možnosti</HT>, da svoje pravice brani pred sodiščem – saj organi države članice, ki daje zahtevo, vsekakor ne bi sprejeli <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>odločitve o predaji<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/> v smislu člena 27(1) Uredbe Dublin III.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200514">14. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság Dél-alföldi Regionális Igazgatóság</NAME.CASE> (<NO.CASE>C-924/19 PPU in C-925/19 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:367">EU:C:2020:367</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0290">290</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Poleg tega se mi zdi očitno, da mora takšno pravno sredstvo zagotoviti država članica, na katero je zahteva naslovljena (v tem primeru Nizozemska), <HT TYPE="ITALIC">pred sodiščem te države članice</HT> (kot je predložitveno sodišče). Nikakor ga namreč ne bi mogla zagotoviti država članica, ki daje zahtevo, pred svojimi nacionalnimi sodišči. Čeprav dublinski sistem temelji na medsebojnem zaupanju,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Glej opombo 95 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> trenutno ni popolnoma integriran sistem, v katerem bi lahko sodišče države članice A opravilo nadzor nad odločitvijo, ki bi jo sprejeli upravni organi države članice B, in izdalo sodbo, ki bi bila za te organe zavezujoča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Neobstoj nasprotja med členom 47, prvi odstavek, Listine in Uredbo Dublin III</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Po ugotovitvi, da ima prosilec za mednarodno zaščito v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, pravico do učinkovitega pravnega sredstva na podlagi člena 47, prvi odstavek, Listine v povezavi z njenima členom 7 in členom 24(2), bom zdaj preučil, ali besedilo člena 27(1) Uredbe Dublin III ter splošna sistematika in cilji te uredbe <HT TYPE="ITALIC">nasprotujejo</HT> odobritvi tega pravnega sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Če bi bilo tako, bi obstajalo nasprotje med Uredbo Dublin III in členom 47, prvi odstavek, Listine. S to uredbo bi bila namreč omejena pravica, ki je zagotovljena v Listini.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Sodišče tega vprašanja še ni obravnavalo, saj je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181004">4. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Fathi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑56/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:803">EU:C:2018:803</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), zgolj ugotovilo, da Uredba Dublin III <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>ne vsebuje […] posebnih postopkovnih jamstev, kadar […] država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, ugotovi, da se ne opravi predaja prosilca drugi državi članici<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/> (to je kadar ni sprejeta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>odločitev o predaji<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> v smislu člena 27(1) te uredbe).</P></NOTE> To omejevanje bi bilo dopustno le, če bi izpolnjevalo stroge zahteve iz člena 52(1) Listine, ki so, prvič, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>predpisano z zakonom<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/>, drugič, da spoštuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>bistveno vsebino<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/> pravice, in tretjič, da spoštuje načelo sorazmernosti. Menim, da bi to, da bi se mladoletniku brez spremstva v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v celoti <HT TYPE="ITALIC">odvzelo</HT> učinkovito pravno sredstvo, kršilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/>bistveno vsebino<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/> njegove pravice do takega pravnega sredstva. Sodišče ne bi imelo druge izbire, kot da člen 27(1) Uredbe Dublin III (ali po potrebi to uredbo v celoti) razglasi za ničen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Vendar obstaja več razlogov, ki me napeljujejo k zavrnitvi tako drastičnega izida in k ugotovitvi, da dejansko ni nasprotja med Uredbo Dublin III in členom 47(1) Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Prvič, po mojem mnenju nič v členu 27(1) Uredbe Dublin III ne nakazuje, da je zaradi tega, ker je v tej določbi pravno sredstvo določeno le zoper <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/>odločitev o predaji<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Glej razdelek A teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> <HT TYPE="ITALIC">izključena</HT> možnost, da bi bilo v obravnavani zadevi odobreno učinkovito pravno sredstvo. To določbo je zakonodajalec Unije izrecno sprejel zaradi <HT TYPE="ITALIC">okrepitve</HT> sodnega varstva prosilcev za azil,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>To je jasno razvidno iz uvodne izjave 19 Uredbe Dublin III, v kateri je navedeno, da je bil člen 27(1) te uredbe sprejet, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>[d]a se zagotovi učinkovita zaščita pravic zadevnih oseb<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/>.</P></NOTE> in ne zato, da bi se lahko uporabila kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0111" REF.END="QE0111"/>adut<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/> za <HT TYPE="ITALIC">odvzem</HT> učinkovitega pravnega sredstva v drugih primerih, ki ne spadajo na področje njene uporabe. Tudi če bi se štelo, da je člen 27(1) v zvezi s tem dvoumen, po mojem mnenju te določbe ne bi bilo mogoče razlagati tako, da je izčrpna. V skladu z ustaljeno sodno<?PAGE NO="16"?> prakso je namreč treba takrat, kadar se določba sekundarnega prava Unije lahko razlaga na več načinov, dati prednost tisti razlagi, po kateri bo določba v skladu s primarnim pravom (vključno s pravicami in svoboščinami iz Listine), ne pa tisti, na podlagi katere bo ugotovljena nezdružljivost s tem pravom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190514">14. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>M in drugi (Preklic statusa begunca)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑391/16, C‑77/17 in C‑78/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:403">EU:C:2019:403</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Drugič, če se zdaj posvetim splošni sistematiki in ciljem Uredbe Dublin III, ugotavljam, da je večina trditev Komisije in vlad držav članic na obravnavi in v njihovih pisnih stališčih temeljila na (po mojem mnenju napačni) predpostavki, da odobritev pravnega sredstva ne bi bila združljiva s ciljem te uredbe, da se zagotovita <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0112" REF.END="QE0112"/>hitr[a] obravnav[a] prošenj za mednarodno zaščito<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0113" REF.END="QE0113"/>hitr[a] določitev odgovorne države članice<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/>, ter s strogimi, za to določenimi roki. Natančneje, francoska vlada trdi, da vložitev pravnega sredstva v praksi ne bi bila mogoča, ker bi ti roki še naprej tekli in bi lahko vplivali na določitev države članice, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>V okviru uporabe Uredbe Dubli III namreč roki pomenijo več kot zgolj niz postopkovnih zaščitnih ukrepov. Če država članica ne spoštuje veljavnih rokov, lahko odgovornost za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito na koncu preide nanjo, namesto da bi bila naložena državi članici, ki je sicer določena z navedenim instrumentom (glej na primer tretji pododstavek člena 21(1) in člen 22(7) Uredbe Dublin III).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Menim, da to razlogovanje ne upošteva dejstva, da je zakonodajalec Unije te roke uvedel predvsem zato, da bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0114" REF.END="QE0114"/>zagotovil učinkovit dostop do postopkov za priznanje mednarodne zaščite<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Glej uvodno izjavo 5 Uredbe Dublin III.</P></NOTE> ter zaščitil pravice prosilcev za azil, določene v pravnem redu EU na področju azila in v Listini.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Glej v tem smislu uvodno izjavo 21 Uredbe Dublin III.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Če se sprejme, kot je to storilo Sodišče v sodbi Shiri<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171025">25. oktobra 2017</DATE> (<NO.CASE>C‑201/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:805">EU:C:2017:805</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, da so roki iz Uredbe Dublin III izrecno namenjeni varstvu prosilcev za azil, se mora priznati tudi, da teh rokov ni mogoče izrabiti zoper prosilce za azil, da bi se jim preprečila uporaba učinkovitega pravnega sredstva, zlasti če so bile domnevno kršene njihove (druge) pravice iz Listine (v obravnavani zadevi pravica do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0115" REF.END="QE0115"/>družinskega življenja<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/> in pravica mladoletnikov do zaščite njihovih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0116" REF.END="QE0116"/>koristi<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/> v skladu s členoma 7 oziroma 24(2) Listine).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Nasprotna ugotovitev bi privedla do precej absurdnega položaja, v katerem bi bilo prosilcu za azil odvzeto učinkovito pravno sredstvo, ker je domnevno v njegovem interesu, da se postopki, določeni v Uredbi Dublin III, izvedejo hitro, in da imajo zato pristojni organi držav članic v zvezi s tem neomejeno diskrecijsko pravico. Zagotovo bi bilo tu bolje upoštevati dejstvo, da če se prosilec za azil odloči, da bo uveljavljal svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, je to zato, ker meni, da je sodno varstvo njegovih pravic in interesov pomembnejše od hitre določitve države članice, odgovorne za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Ugotavljam, da Uredba Dublin III, kot je trenutno oblikovana, v vsakem primeru dopušča zamude pri določanju odgovorne države članice v položajih, v katerih se država članica, ki daje zahtevo, odloči, da začne postopek poravnave v skladu s členom 37 Uredbe Dublin III. V nasprotju s primeri, ko prosilec za azil vloži pritožbo na sodišče, pa <HT TYPE="ITALIC">prosilec za azil v okviru tega postopka nima prav nobene besede</HT>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Sodišče je v okviru razlage člena 27(1) Uredbe Dublin III priznalo, da so zamude pri določanju odgovorne države članice neizogibna posledica obveznosti držav članic, da zagotovijo učinkovito pravno sredstvo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ghezelbash</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑63/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:409">EU:C:2016:409</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To pa mu ni preprečilo, da bi ugotovilo, da zakonodajalec Unije ob sprejetju te uredbe ni želel <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0117" REF.END="QE0117"/>ogroziti sodnega varstva prosilcev za azil zaradi zahteve po hitri obravnavi prošenj za azil<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Prav tam (točka 57).</P></NOTE> Ne razumem, zakaj v obravnavani zadevi ne bi bilo mogoče sprejeti podobne razlage.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><P>Res je, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190123">23. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>M. A. in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑661/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:53">EU:C:2019:53</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zavrnilo priznanje pravnega sredstva zoper odločitev države članice, da se ne sklicuje na diskrecijsko klavzulo iz člena 17(1) Uredbe Dublin III (prav tam, točka 79), zlasti ker cilj hitrega obravnavanja prošenj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0118" REF.END="QE0118"/>zahteva, naj se število pravnih sredstev ne poveča<QUOT.END REF.START="QS0118" CODE="201C" ID="QE0118"/> (prav tam, točka 76). Vendar je Sodišče vztrajalo tudi pri dejstvu, da je tako odločitev vsekakor mogoče izpodbijati ob uporabi člena 27(1) navedene uredbe ob vložitvi pritožbe zoper odločitev o predaji, ki bi bila nazadnje sprejeta (prav tam, točki 78 in 79). Zato dvomim, da je Sodišče v tej sodbi menilo, da je treba od odobritve pravnega sredstva odvračati v vseh položajih, vključno s tistimi, v katerih – kot v obravnavani zadevi (glej točko 70 teh sklepnih predlogov) – sicer ne bi bilo možnosti, da se pred sodiščem izpodbijajo ugotovitve iz katere koli stopnje dublinskega postopka.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Poleg tega naj navedem, da člen 12(2) izvedbene uredbe določa, da prekoračitev rokov, ki veljajo za sprejetje odgovora na zahtevo za sprejem ali za izvedbo predaje mladoletnika brez spremstva, ni nujno ovira za nadaljevanje postopka ali izvedbo take predaje. Kot razumem, ta določba potrjuje, da je, ko gre za mladoletnike brez spremstva, cilj spoštovanja strogih rokov, navedenih v določbah Uredbe Dublin III ali izvedbene uredbe, drugotnega pomena glede na cilj zagotavljanja pravilne uporabe pravil iz teh instrumentov in ustrezne zaščite zadevnih oseb. Skratka, ni se mogoče preprosto sklicevati na te roke, da bi se mladoletniku brez spremstva preprečilo izpodbijanje odločitve organov države članice, na katero je zahteva naslovljena, o zavrnitvi njegovega sprejema, potem ko je država članica, ki daje zahtevo, ugotovila, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0119" REF.END="QE0119"/>merilo odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0119" CODE="201C" ID="QE0119"/> iz člena 8(2) Uredbe Dublin III določa državo članico, na katero je zahteva naslovljena, kot odgovorno državo članico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Vsekakor pa obstaja preprosta rešitev za težavo, da sodni postopek povzroča zamudo pri določitvi odgovorne države članice. Menim namreč, da cilj hitrega obravnavanja prošenj, ki je neločljivo povezan z Uredbo Dublin III, v interesu mladoletnikov brez spremstva in dobrega splošnega delovanja sistema, vzpostavljenega s to uredbo, zahteva, da je pravno sredstvo, ki je na podlagi člena 47, prvi odstavek, Listine odobreno tem mladoletnikom brez spremstva, <HT TYPE="ITALIC">hitro</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0088"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171025">25. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Shiri</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:805">EU:C:2017:805</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se mi zdi tudi očitno, da mora imeti uporaba tega pravnega sredstva <HT TYPE="ITALIC">odložilni učinek</HT>, kar se tiče postopka v zvezi z določitvijo odgovorne države članice. Če bi sodišča države članice, na katero je zahteva naslovljena, na koncu odločila, da so pristojni organi te države storili napako, ker so zavrnili sprejem mladoletnika brez spremstva, kot je tožeča stranka, bi bila njihova odločitev odpravljena (če ne bi bila spremenjena), ti organi pa bi morali predložiti nov odgovor v danih rokih, ki bi začeli teči znova.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0089"><P>To je v obdobju dveh mesecev, določenem v členu 22 Uredbe Dublin III.</P></NOTE> Posledice, ki bi nastale v primeru neupoštevanja teh rokov, bi se tako v celoti ohranile.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Tretjič, menim, da je obveznost držav članic, da v obravnavani zadevi zagotovijo učinkovito pravno sredstvo, v skladu s ciljem zakonodajalca Unije, da mladoletnike brez spremstva vključi v postopek določitve države članice, odgovorne za obravnavo njihove prošnje. Ta cilj se morda najbolje odraža v členu 6(2) Uredbe Dublin III in členu 12(3) izvedbene uredbe ter v posebnih obveznostih držav članic, ki izhajajo iz njiju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0090"><P>Takšne obveznosti vključujejo obveznost imenovanja osebnega zastopnika, ki zastopa in/ali pomaga mladoletniku brez spremstva v vseh postopkih, določenih v tej uredbi, obveznost omogočiti temu zastopniku dostop do spisa mladoletnika in obveznost vključiti ga <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0120" REF.END="QE0120"/>v največji možni meri<QUOT.END REF.START="QS0120" CODE="201C" ID="QE0120"/> v postopek določitve odgovorne države članice (glej v zvezi s tem člen 12(3) izvedbene uredbe).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Menim, da bi iste obveznosti lahko prispevale k temu, da bi bilo v obravnavani zadevi pravno sredstvo mladoletnika brez spremstva <HT TYPE="ITALIC">učinkovito</HT> in ne zgolj navidezno. Tako je na primer povsem mogoče sklepati, da glede na to, da so te določbe oblikovane dovolj splošno in široko, v praksi vključujejo konkretno in natančno obveznost države članice, ki daje zahtevo, da zastopnika mladoletnika brez spremstva obvesti o tem, da so njeni organi drugi državi članici (državi članici, na katero je zahteva naslovljena) na podlagi člena 8(2) te uredbe predložili zahtevo za sprejem, in nato o negativnem odgovoru organov te druge države članice na navedeno zahtevo. Takšna obveznost bi mladoletniku brez spremstva omogočila, da se seznani z vsebino odločitve države članice, na katero je zahteva naslovljena, in da se nanjo pritoži, če to želi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Četrtič in najpomembneje, obveznost držav članic, da zagotovijo učinkovito pravno sredstvo, lahko v obravnavani zadevi dejansko pripomore k pravilni in učinkoviti uporabi pravil iz Uredbe Dublin III in izvedbene uredbe. Jasno je, da bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0121" REF.END="QE0121"/>merila odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0121" CODE="201C" ID="QE0121"/> in številna druga materialnopravna, postopkovna in dokazna pravila, navedena v obeh instrumentih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0091"><P>Glej točko 66 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> zaradi zaščite mladoletnikov brez spremstva, postala do neke mere nesmiselna in/ali bi jim bil odvzet polni učinek, če bi imeli organi držav članic pri ocenjevanju zahtev za sprejem neomejeno diskrecijsko pravico pri njihovi uporabi in bi se izognili sodnemu nadzoru v vseh primerih, razen v tistih, ko naj bi bil mladoletnik predan v drugo državo članico (ki so urejeni v členu 27(1) Uredbe Dublin III). Na splošno bi bil lahko ogrožen cilj glede zagotavljanja, da se določitev odgovorne države članice opravi na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0122" REF.END="QE0122"/>objektivnih in poštenih meril<QUOT.END REF.START="QS0122" CODE="201C" ID="QE0122"/>;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0092"><P>Glej uvodno izjavo 5 Uredbe Dublin III.</P></NOTE> razlike v uporabi teh pravil in meril bi lahko ogrozile pravilno delovanje Uredbe Dublin III, ki temelji na načelih upravnega sodelovanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0093"><P>Glej poglavje VII Uredbe Dublin III, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0123" REF.END="QE0123"/>Upravno sodelovanje<QUOT.END REF.START="QS0123" CODE="201C" ID="QE0123"/>.</P></NOTE> solidarnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0094"><P>Glej uvodne izjave od 7 do 9 Uredbe Dublin III.</P></NOTE> in medsebojnega zaupanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0095"><P>Glej uvodno izjavo 22 Uredbe Dublin III. Glej tudi den Heijer, M., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0124" REF.END="QE0124"/>Remedies in the Dublin Regulation: <HT TYPE="ITALIC">Ghezelbash</HT> and <HT TYPE="ITALIC">Karim</HT><QUOT.END REF.START="QS0124" CODE="201C" ID="QE0124"/>, <HT TYPE="ITALIC">Common Market Law Review</HT>, 54, 2017, str. 869.</P></NOTE> zaradi nepremostljivih razlik med državami članicami, ki jih postopek poravnave iz člena 37(2) te uredbe morda ne bi mogel odpraviti, pa bi lahko prišlo celo do blokade.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0096"><P>V skladu s to določbo se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0125" REF.END="QE0125"/>postopek poravnave<QUOT.END REF.START="QS0125" CODE="201C" ID="QE0125"/> lahko začne na prošnjo ene same države članice. Vendar je jasno, da za člane odbora, imenovanega za reševanje spora, ki predstavljajo države članice, ki niso povezane z zadevo, ne veljajo enaki standardi ravnanja, kot bi veljali za nepristranskega sodnika, če bi imel prosilec za azil sam pravno sredstvo.</P></NOTE> V skrajnem primeru bi lahko država članica – če bi želela – sistematično zavrnila vsako zahtevo za sprejem, ki bi bila naslovljena nanjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0097"><P>Popolnoma se strinjam s Komisijo in grško vlado, da pravila iz zakonodaje EU, ki se nanašajo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0126" REF.END="QE0126"/>upravno sodelovanje<QUOT.END REF.START="QS0126" CODE="201C" ID="QE0126"/>, vsebujejo več zaščitnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti varstvo pravic prosilcev za azil. Vendar menim, da ti zaščitni ukrepi ne <HT TYPE="ITALIC">izključujejo</HT> tega, da se mladoletniku brez spremstva, kot je tožeča stranka, vzporedno zagotovi učinkovito pravno sredstvo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Glede na vse te preudarke dvomim, da je še naprej smiselno ohranjati razlikovanje med položajem, v katerem naj bi bil mladoletnik brez spremstva predan (in mu je na podlagi člena 27(1) Uredbe Dublin III zagotovljeno pravno sredstvo), in položajem, v katerem država članica, na katero je zahteva naslovljena, zavrne njegov sprejem na podlagi člena 8(2) te uredbe, tako da ostane v državi članici, v kateri je (in naj po mnenju intervenientov ne bi imel na voljo pravnega sredstva). Zlahka si je mogoče predstavljati primer, v katerem mladoletnik brez spremstva prispe v Grčijo in mu nato nekako uspe priti na Nizozemsko, kjer prebiva njegov domnevni stric. Takšen mladoletnik bi s tem izvedel natanko tisto, kar želi ta uredba preprečiti, in sicer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0127" REF.END="QE0127"/>sekundarno gibanje<QUOT.END REF.START="QS0127" CODE="201C" ID="QE0127"/> (pri čemer bi zaporedoma vložil prošnje za mednarodno zaščito v različnih državah članicah). Vendar če bi Nizozemska nato na Grčijo naslovila zahtevo za ponovni sprejem in nazadnje sprejela odločitev o predaji mladoletnika brez spremstva nazaj v Grčijo, bi taka odločitev spadala na področje uporabe člena 27(1) Uredbe Dublin III, mladoletnik pa bi dobil možnost, da se brani pred sodišči na Nizozemskem. Po mnenju teh<?PAGE NO="19"?> strank pa isti mladoletnik ne bi imel takega pravnega sredstva, če bi, kot je to storila tožeča stranka, spoštoval pravila in ostal v Grčiji, pri čemer bi Nizozemska preprosto zavrnila njegov sprejem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0098"><P>Res je, da je pravno sredstvo v primeru zahteve za <HT TYPE="ITALIC">ponovni sprejem</HT> po obsegu bolj omejeno kot pravno sredstvo v primeru zahteve za <HT TYPE="ITALIC">sprejem</HT>, glede na to, da je zahteve za ponovni sprejem mogoče podati le v položajih, ki so izrecno navedeni v členu 18(1), od (b) do (d), Uredbe Dublin III in da nacionalna sodišča ne bodo preverjala, ali je država članica, v kateri je bila vložena prva prošnja za mednarodno zaščito, pravilno uporabila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0128" REF.END="QE0128"/>merila odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0128" CODE="201C" ID="QE0128"/> iz poglavja III Uredbe Dublin III (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190402">2. aprila 2019</DATE>, <NAME.CASE>H. in R.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑582/17 in C‑583/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:280">EU:C:2019:280</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)). Vendar pa to po mojem mnenju ne spremeni dejstva, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0129" REF.END="QE0129"/>navihani<QUOT.END REF.START="QS0129" CODE="201C" ID="QE0129"/> mladoletnik brez spremstva (ki nezakonito potuje iz države članice A v državo članico B in zaprosi za mednarodno zaščito v obeh državah članicah) še vedno dobi možnost stopiti pred sodišče v državi članici B, medtem ko je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0130" REF.END="QE0130"/>poslušni<QUOT.END REF.START="QS0130" CODE="201C" ID="QE0130"/> mladoletnik (ki tako kot tožeča stranka ostane v državi članici A) ne dobi.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Sam menim, da bi takšen pristop dejansko nagradil tiste, ki v nasprotju s pravili izvedejo nedovoljeno sekundarno gibanje, in da bi za mladoletnike brez spremstva ustvaril dodatno spodbudo za nezakonito potovanje v državo članico, v kateri prebiva njihov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0131" REF.END="QE0131"/>družinski člani<QUOT.END REF.START="QS0131" CODE="201C" ID="QE0131"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0132" REF.END="QE0132"/>sorodnik<QUOT.END REF.START="QS0132" CODE="201C" ID="QE0132"/>, s čimer bi ogrozili svojo varnost, zaščito in dobrobit.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Za zaključek tega oddelka bi rad poudaril, da ne bi bilo prvič, da Sodišče odloči, da člen 47, prvi odstavek, Listine državam članicam nalaga, da zagotovijo učinkovito pravno sredstvo v položaju, v katerem z veljavno zakonodajo Unije ni izrecno določeno. Če navedem le en primer, je tako ravnalo pred kratkim v sodbi Minister van Buitenlandse Zaken,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0099"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201124">24. novembra 2020</DATE> (<NO.CASE>C‑225/19 in C‑226/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:951">EU:C:2020:951</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je razsodilo, da bi moral prosilec, ki mu je zavrnjena izdaja vizuma zaradi nasprotovanja države članice na podlagi enega od veljavnih razlogov za zavrnitev, imeti možnost seznaniti se s tem konkretnim razlogom pri tej državi članici. Za drug primer glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171025">25. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Shiri</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:805">EU:C:2017:805</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče ugotovilo, da <HT TYPE="ITALIC">tako</HT> člen 27(1) Uredbe Dublin III (v povezavi z uvodno izjavo 19 te uredbe) <HT TYPE="ITALIC">kot tudi</HT> člen 47, prvi odstavek, Listine zahtevata, da se prosilcu za azil, čigar predaja v drugo državo članico je bila opravljena ob kršitvi šestmesečnega roka, določenega v členu 29(1) Uredbe Dublin III, da na voljo učinkovito in hitro pravno sredstvo.</P></NOTE> ki se je nanašala na razlago Vizumskega zakonika.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Spremembi dublinskega sistema naproti?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da velik del pomislekov, ki so jih vlade držav članic izrazile med tem postopkom, vsaj deloma izhaja iz pomisleka, da bi Sodišče, če bi ugotovilo, da je treba v obravnavani zadevi zagotoviti učinkovito pravno sredstvo, moralo enako storiti tudi v številnih drugih zadevah, kar bi lahko navsezadnje pripeljalo do spremembe dublinskega sistema.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Vendar po mojem mnenju rešitev, ki jo predlagam, ne bi privedla do takšnega rezultata, in sicer iz treh glavnih razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Prvič, ne sme se spregledati dejstvo, da se znaten delež prošenj za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0133" REF.END="QE0133"/>ponovni sprejem<QUOT.END REF.START="QS0133" CODE="201C" ID="QE0133"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0134" REF.END="QE0134"/>sprejem<QUOT.END REF.START="QS0134" CODE="201C" ID="QE0134"/>, če ne celo večina, dejansko nanaša na prosilce za azil, ki so fizično prisotni v državi članici, v kateri bi želeli, da se obravnava njihova prošnja za mednarodno zaščito, in ki se poskušajo <HT TYPE="ITALIC">izogniti</HT> predaji v drugo državo članico (na podlagi člena 13 ali 18(1)(c) ali (d) Uredbe Dublin III). Za take primere člen 27(1) te uredbe že določa pravno sredstvo in izčrpno obravnava vprašanje, ali in, če je tako, kdaj je treba to pravno sredstvo odobriti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0100"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ghezelbash</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑63/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:409">EU:C:2016:409</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Karim</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑155/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:410">EU:C:2016:410</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171025">25. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Shiri</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:805">EU:C:2017:805</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kot je Sodišče poudarilo v sodbi M. A. in drugi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0101"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190123">23. januarja 2019</DATE> (<NO.CASE>C‑661/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:53">EU:C:2019:53</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 76 do 79).</P></NOTE> če je kadar koli med dublinskim postopkom na voljo učinkovito pravno sredstvo, to zadošča za varstvo individualnih pravic prosilca za mednarodno zaščito.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Drugič, rešitev, ki jo predlagam, je omejena na nekatere scenarije. Nanaša se na uporabo zelo specifične določbe Uredbe Dublin III (člen 8(2)) glede posebne kategorije prosilcev za azil (mladoletniki brez spremstva), katere namen je zagotoviti, da se v celoti spoštujejo nekatere temeljne pravice (člena 7 in 24(2) Listine). Takšnega pravnega sredstva ne bi bilo treba odobriti vsem prosilcem za azil v zvezi z vsemi merili iz navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Res je, da bi se ugotovitve, na podlagi katerih sem sklenil, da je treba v obravnavani zadevi zagotoviti učinkovito pravno sredstvo, po mojem mnenju lahko uporabile tudi v primeru, v katerem mladoletnik brez spremstva, ki želi biti predan na podlagi člena 8(2) Uredbe Dublin III, trdi, da na njegove temeljne pravice (člena 7 in 24(2) Listine) ne vpliva odločitev države članice, na katero je zahteva naslovljena (v tem primeru Nizozemske), temveč ravnanje ali opustitev organov <HT TYPE="ITALIC">države članice, v kateri je ta prosilec</HT> (v tem primeru Grčije).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0102"><P>Menim, da bi bilo mogoče razlago, predlagano v teh sklepnih predlogih, po analogiji uporabiti tudi za položaj, v katerem želi biti mladoletnik brez spremstva predan, ker ima v drugi državi članici <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0135" REF.END="QE0135"/>družinskega člana<QUOT.END REF.START="QS0135" CODE="201C" ID="QE0135"/> (člen 8(1) Uredbe Dublin III).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Naj takoj pojasnim, da ima lahko mladoletnik brez spremstva različne razloge za vložitev takega pravnega sredstva: lahko bi trdil, da organi te države članice niso obravnavali zahteve za sprejem na podlagi člena 8(2) Uredbe Dublin III ali da niso spoštovali rokov (bodisi za vložitev te zahteve bodisi za predajo mladoletnika) ali celo, da so napačno uporabili klavzulo suverenosti iz člena 17(1) te uredbe. Ne glede na razlog je na koncu ta država članica odgovorna za obravnavo prošnje mladoletnika. Takšna odločitev ima zanj seveda vsebinske posledice. Ni predan v drugo državo članico, ampak mora v času, ko se obdeluje in obravnava njegova prošnja za mednarodno zaščito, ostati tam, kjer je.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Vendar je, tretjič, jasno, da tudi če bi bilo treba pravico do učinkovitega pravnega sredstva priznati <HT TYPE="ITALIC">tako</HT> v takem primeru <HT TYPE="ITALIC">kot</HT> v obravnavani zadevi, kakršne koli odločbe katere koli države članice, bodisi tiste, na katero je zahteva naslovljena, bodisi tiste, ki daje zahtevo, ne bi bilo mogoče izpodbijati, dokler ne postane <HT TYPE="ITALIC">dokončna</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je jasno, da lahko država članica, ki daje zahtevo, zaporedne zahteve za sprejem predlaga le toliko časa, dokler ni prekoračen prekluzivni rok, ki je za to določen v členu 21(1) Uredbe Dublin III.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0103"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181113">13. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>X in X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑47/17 in C‑48/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:900">EU:C:2018:900</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, zlasti izrek).</P></NOTE> Po izteku tega roka morebitna opustitev te države članice, da predloži zahtevo za sprejem na podlagi člena 8(2) Uredbe Dublin III, postane dokončna in bi tako po mojem mnenju lahko bila predmet pravnega sredstva. Pred tem pa izpodbijanje ne bi smelo biti mogoče. Podobno po izteku roka za odgovor na dokončno zahtevo za sprejem, ki jo je predložila država članica, ki daje zahtevo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0104"><P>V skladu s členom 22(1) Uredbe Dublin III mora to storiti v dveh mesecih od datuma, ko je prejela <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0136" REF.END="QE0136"/>zahtevo za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0136" CODE="201C" ID="QE0136"/>.</P></NOTE> (oziroma, odvisno od primera, po izteku dvotedenskega roka za odgovor na prošnjo za ponovno preučitev),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0105"><P>V obravnavani zadevi menim, da je zavrnitev sprejema tožeče stranke od državnega sekretarja postala dokončna prav v navedenem trenutku.</P></NOTE> tudi zavrnitev države članice, na katero je zahteva naslovljena, postane dokončna in bi lahko bila predmet nadzora. Kakršne koli zavrnitve, sporočene pred navedenim rokom, pa se ne bi smelo izpodbijati, razen če in dokler se ne združi s takšno dokončno odločbo ali pretvori vanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da če bi Sodišče sledilo rešitvi, ki jo predlagam, in ugotovilo, da je treba v skladu s členom 47, prvi odstavek, Listine zagotoviti učinkovito pravno sredstvo, to ne bi povzročilo spremembe, ki se je bojijo vlade držav članic.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="21"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nekaj preudarkov o praktičnih vidikih pravnega sredstva (tretje vprašanje)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>S tretjim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje o praktičnih vidikih pravnega sredstva, ki ga je treba po mojem mnenju v skladu s členom 47, prvi odstavek, Listine zagotoviti prosilcu za azil, kot je tožeča stranka. Natančneje, izvedeti želi, kako je treba to osebo seznaniti z odločitvijo države članice, na katero je zahteva naslovljena, in pravico, da zoper to odločitev vloži pravno sredstvo, ter katera država članica mora to storiti. Moje ugotovitve v odgovor na to vprašanje bodo razmeroma kratke, saj sem že navedel, da (i) je treba to pravno sredstvo vložiti pri sodiščih države članice, na katero je zahteva naslovljena, in (ii) da mora ta država članica zagotoviti, da je prosilcu za azil na voljo <HT TYPE="ITALIC">hitro</HT> pravno sredstvo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0106"><P>Glej točko 71 oziroma 82 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Naj dodam, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso podrobna pravila o vzpostavitvi pravice do pravnega sredstva, kadar nacionalni postopki niso harmonizirani, na podlagi načela procesne avtonomije predmet pravnega reda države članice, pri čemer sta edini zahtevi, da ta pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobne položaje, za katere velja nacionalno pravo (<HT TYPE="ITALIC">načelo enakovrednosti</HT>), in, kar je bistveno, v praksi z njimi ne sme biti onemogočeno ali preveč oteženo uresničevanje pravic, ki jih priznava pravo Unije (<HT TYPE="ITALIC">načelo učinkovitosti</HT>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0107"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171213">13. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>El Hassani</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:960">EU:C:2017:960</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Ti zahtevi po enakovrednosti in učinkovitosti izražata splošno obveznost držav članic, da zagotovijo sodno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije. Veljata tako za določitev sodišč, pristojnih za odločanje o tožbah, ki temeljijo na tem pravu, kot za opredelitev postopkovnih pravil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0108"><P>Prav tam (točka 28 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Zdi se mi očitno, da mora v obravnavani zadevi predložitveno sodišče, ki je edino pristojno za razlago določb nacionalnega prava, ugotoviti, ali in v kolikšnem obsegu ureditev ponovne preučitve na Nizozemskem izpolnjuje te zahteve in ali je pristojno za nadzor nad odločitvijo državnega sekretarja o zavrnitvi zahteve za sprejem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0109"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171213">13. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>El Hassani</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:960">EU:C:2017:960</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kljub temu želim poudariti, da mora pristojno sodišče za zagotovitev resnično <HT TYPE="ITALIC">učinkovitega</HT> pravnega sredstva po mojem mnenju opraviti celovit nadzor <HT TYPE="ITALIC">nad uporabo prava in dejstvi</HT> v zvezi s tako odločitvijo, da bi preverilo, ali so bile pravice<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0110"><P>Glej razdelek B (točka 1) teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> tožeče stranke kršene ali ne – ter po potrebi sporno odločitev razglasiti za nično ali jo spremeniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja tudi, da učinkovitost pravnega sredstva (v skladu s členom 47, prvi odstavek, Listine) zahteva, da mora biti zainteresirani osebi omogočeno, da se z razlogi, na katerih temelji odločitev, ki je bila v zvezi z njo sprejeta, seznani bodisi že na podlagi same odločbe bodisi na podlagi dopisa, s katerim so ji ti razlogi posredovani na njeno zahtevo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0111"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201124">24. novembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Minister van Buitenlandse Zaken</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑225/19 in C‑226/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:951">EU:C:2020:951</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>V zvezi s tem menim, da morajo na koncu pristojni organi <HT TYPE="ITALIC">države članice, ki daje zahtevo</HT> (v obravnavani zadevi grški organi), ki edini komunicirajo z mladoletnikom brez spremstva, tega seznaniti z zavrnitvijo organov države članice, na katero je zahteva naslovljena, in o njegovi pravici, da se pritoži zoper to odločitev ali da zahteva njen ponovni pregled.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0112"><P>Glej točko 85 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="22"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Menim, da mora biti tako iz dveh razlogov. Prvič, zakonodajalec Unije je s sprejetjem Uredbe Dublin III poudaril pomembnost upravnega sodelovanja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0113"><P>Glej točko 86 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in se je očitno zavzemal za vzpostavitev mehanizma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0137" REF.END="QE0137"/>vse na enem mestu<QUOT.END REF.START="QS0137" CODE="201C" ID="QE0137"/>, ki prosilcem za azil omogoča, da komunicirajo z organom le ene države članice in vse upravne formalnosti opravijo na enem mestu. Drugič, zdi se mi, da bi v obravnavani zadevi ta obveznost mladoletniku brez spremstva, kakršen je tožeča stranka, prihranila težave, ki bi jih imel, če bi moral komunicirati s pristojnimi organi tako države članice, ki daje zahtevo, kot države članice, na katero je zahteva naslovljena (ki delujejo v skladu z različnimi pravili), vsaj dokler se ne odloči uveljavljati svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Na splošno bi mu torej koristila okrepljena zaščita v skladu s cilji dublinskega sistema.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0114"><P>Glej med drugim uvodno izjavo 13 Uredbe Rim III.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Poleg tega načelo upravnega sodelovanja po mojem mnenju nujno pomeni, da če mladoletnik brez spremstva, kot je tožeča stranka, pri sodiščih države članice, na katero je zahteva naslovljena (v tem primeru Nizozemske), vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zavrnitvi sprejema, ki jo sprejmejo pristojni organi te države članice, ti organi morajo obvestiti organe države članice, ki daje zahtevo (v tem primeru Grčije), da je bilo tako pravno sredstvo vloženo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0115"><P>Zdi se mi, da so nizozemski organi v tem primeru storili prav to, glede na to, da so se grški organi odločili, da ne bodo obravnavali prošnje tožeče stranke za mednarodno zaščito, dokler poteka postopek v glavni stvari (glej točko 24 teh sklepnih predlogov).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je to treba storiti, da se organom države članice, ki daje zahtevo, omogoči <HT TYPE="ITALIC">prekinitev postopka</HT> v zvezi z določitvijo odgovorne države članice, dokler teče postopek v zvezi s pravnim sredstvom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0116"><P>Glej točko 83 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> pri čemer je takšen odložilni učinek potreben, da se zagotovi, da ti organi ne ugotovijo, da so odgovorni za obravnavanje prošnje mladoletnika brez spremstva za mednarodno zaščito, in posledično ne nadaljujejo z vsebinsko presojo njegove prošnje za azil.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Rechtbank Den Haag zittingsplaats Haarlem (sodišče v Haagu, ki zaseda v Haarlemu, Nizozemska), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člena 27(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ni mogoče razlagati tako, da države članice zavezuje, da zagotovijo učinkovito pravno sredstvo zoper odločitev o zavrnitvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0138" REF.END="QE0138"/>zahteve za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0138" CODE="201C" ID="QE0138"/> v smislu člena 22(1) v povezavi s členom 8(2) te uredbe, ki so jo sprejeli njihovi pristojni organi.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>V takem položaju pa člen 47, prvi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi z členoma 7 in 24(2) te listine zahteva, da država članica, katere pristojni organi so zavrnili zahtevo za sprejem, zadevnemu mladoletniku brez spremstva (ne pa tudi njegovemu domnevnemu sorodniku) zagotovi takšno učinkovito pravno sredstvo pred nacionalnimi sodišči te države članice.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="23"?><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Podrobna pravila, ki določajo praktične vidike takega pravnega sredstva, so na podlagi načela procesne avtonomije predmet pravnega reda posamezne države članice, ob upoštevanju načel učinkovitosti in enakovrednosti ter obveznosti organov države članice, ki so poslali zahtevo za sprejem, da (i) zadevnega mladoletnika brez spremstva seznanijo z odgovorom zadevnih organov v državi članici, na katero je zahteva naslovljena, in da (ii) prekinejo postopek določitve države članice, odgovorne za obravnavanje mladoletnikove prošnje za mednarodno zaščito, dokler se postopek z njegovo pritožbo ne zaključi.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>