Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 22. oktobra 2026(*)
„ Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Žive rastline in cvetličarski izdelki – Direktiva 98/56/ES – Trženje razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin – Člen 2, točka 3 – Pojma ,trženje‘ in ,imeti material na razpolago ali v zalogi‘ – Izključitev sajenja in gojenja – Člen 3(1) – Prepoved trženja razmnoževalnega materiala, ki ne izpolnjuje zahtev iz te direktive – Člen 3(2)(c) – Odstopanje za namene ohranjanja genske raznovrstnosti – Obseg – Člen 3(3) – Podrobna pravila za uporabo tega odstopanja – Neobvezni značaj – Neobstoj takih podrobnih pravil na ravni Evropske unije “
V zadevi C‑33/25,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za gospodarske zadeve, Nizozemska) z odločbo z dne 21. januarja 2025, ki je na Sodišče prispela 21. januarja 2025, v postopku
T V.O.F.
proti
Stichting Bloembollenkeuringsdienst,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi C. Lycourgos, predsednik senata, N. Fenger, S. Rodin, sodnika, O. Spineanu‑Matei, sodnica, in N. Piçarra (poročevalec), sodnik,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: C. Di Bella, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. marca 2026,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za T V.O.F. R. de Bondt, advocaat,
– za Stichting Bloembollenkeuringsdienst E. K. Pinxterhuis, direktor,
– za nizozemsko vlado P. P. Huurnink in J. Langer, agenta,
– za grško vlado E. Leftheriotou in A.‑E. Vasilopoulou, agentki,
– za Evropsko komisijo G. Koleva in M. ter Haar, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 4. junija 2026
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2, točka 3, člena 3(2)(c), člena 3(3) in uvodne izjave 10 Direktive Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 23, str. 363), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 (UL 2014, L 189, str. 1, in popravek UL 2026, L 90760, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 98/56).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med T. V.O. F., ki je družba z neomejeno odgovornostjo s sedežem na Nizozemskem, in Stichting Bloembollenkeuringsdienst (fundacija za certificiranje čebulic, Nizozemska; v nadaljevanju: fundacija BKD) glede zakonitosti odločbe Tuchtgerecht voor de Bloembollensector (disciplinska komisija za sektor cvetnih čebulic, Nizozemska; v nadaljevanju: disciplinska komisija), s katero je bilo ugotovljeno, da je ta družba s sajenjem partij tulipanovih čebulic, ki so bile delno okužene z virusom, kršila zlasti člen 3(1) in člen 5(4) Direktive 98/56, in ji je bila zaradi tega naložena globa.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 3 in od 8 do 10 Direktive 98/56 je navedeno:
„(3) ker bo uvedba usklajenih pogojev na ravni [Evropske s]kupnosti zagotovila, da bodo kupci v vsej Skupnosti dobili zdrav in kakovosten razmnoževalni material;
[…]
(8) ker morajo predvsem dobavitelji razmnoževalnega materiala zagotoviti, da njihovi proizvodi izpolnjujejo pogoje, določene v tej direktivi;
(9) ker morajo pristojni organi držav članic pri izvajanju nadzora in inšpekcijskih pregledov zagotoviti, da dobavitelji izpolnjujejo te pogoje;
(10) ker bi bilo treba uvesti nadzorne ukrepe Skupnosti, s katerimi bi v vseh državah članicah zagotovili enotno uporabo standardov, predpisanih v tej direktivi;
[…]“
4 Člen 1 te direktive v odstavku 1 določa:
„Ta direktiva se uporablja za trženje razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin v Skupnosti […].“
5 Člen 2 navedene direktive vsebuje te opredelitve:
„[…]
1. ,Razmnoževalni material‘: rastlinski material, ki je namenjen za:
– razmnoževanje okrasnih rastlin,
ali
– proizvodnjo okrasnih rastlin; vendar pa, če gre za proizvodnjo iz celih rastlin, se ta opredelitev uporablja le do stopnje, ko je končna okrasna rastlina namenjena za nadaljnje trženje.
,Razmnoževanje‘: reprodukcija na vegetativni ali drug način.
2. ‚Dobavitelj‘: fizična ali pravna oseba, ki se poklicno ukvarja s trženjem ali z uvozom razmnoževalnega materiala.
3. ,Trženje‘: prodaja ali dostava od dobavitelja drugi osebi. ,Prodaja‘ pomeni tudi imeti material na razpolago ali v zalogi, razstavljanje z namenom prodaje, ponudba za prodajo.
[…]
5. ,Partija‘: določeno število enot nekega blaga, prepoznavnega po homogenosti sestave in izvora.“
6 Člen 3 iste direktive določa:
„1. Dobavitelji smejo tržiti razmnoževalni material le, če ustreza zahtevam te direktive.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za razmnoževalni material, namenjen za:
(a) poskuse ali znanstvene namene;
(b) selekcijo;
ali
(c) ohranjanje genske raznovrstnosti.
3. Podrobna pravila za uporabo odstavka 2 je mogoče sprejeti v skladu s postopkom iz člena 17.“
7 Člen 5 Direktive 98/56 določa:
„1. Brez poseganja v določbe člena 1 in člena 4 mora razmnoževalni material, ko se trži:
– biti vsaj na podlagi vizualnega pregleda v največji meri prost škodljivih organizmov, ki znižujejo kakovost, ali brez znakov oziroma simptomov tega, kar zmanjšuje njegovo uporabnost,
[…]
2. Razmnoževalni material, ki na podlagi vidnih znakov ali simptomov ni prost škodljivih organizmov, je treba ustrezno tretirati ali, kjer je to primerno, odstraniti.
[…]
4. Če gre za cvetne čebulice, morajo ustrezati tudi naslednjim zahtevam:
– razmnoževalni material izhaja neposredno iz materiala, ki je bil med rastjo pregledan in je bilo ugotovljeno, da je v največji meri brez škodljivih organizmov in bolezni ali znamenj le-teh.
[…]“
8 Člen 7 te direktive določa:
„1. Dobavitelji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo razmnoževalnega materiala, morajo:
– v svojem proizvodnem procesu opredeliti kritične točke, ki vplivajo na kakovost materiala, in jih spremljati,
– za pregled hraniti informacije o nadzoru, predpisanem v prvi alinei, če jih zahteva odgovorni uradni organ,
– kadar je treba, jemati vzorce za analizo v laboratorijih, ki razpolagajo s primerno opremo in strokovnim znanjem,
– zagotavljati, da so posamezne partije razmnoževalnega materiala med proizvodnjo ločeno razpoznavne.
2. Če se na zemljišču dobavitelja, ki se ukvarja s proizvodnjo razmnoževalnega materiala, pojavi škodljiv organizem[, ki je opredeljen na podlagi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL 2016, L 317, str. 4)] ali v ukrepih, oblikovanih na podlagi člena 5(5), dobavitelj to sporoči pristojnemu uradnemu organu in izvede vse ukrepe, ki jih določi ta organ.
[…]“
9 Člen 8(3) navedene direktive določa:
„Po postopku iz člena 17 se določijo zahteve za etiketo ali dokument iz odstavka 2. […] Zahteve glede pakiranja razmnoževalnega materiala se lahko sprejmejo po enakem postopku.“
10 Člen 12(1) iste direktive določa:
„Države članice zahtevajo, da dobavitelji storijo vse potrebno za zagotovitev skladnosti z zahtevami te direktive. Države članice zato zagotovijo, da razmnoževalni material uradno inšpekcijsko pregledajo:
– najmanj z naključnimi pregledi,
in
– najmanj glede trženja osebam, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo ali prodajo okrasnih rastlin ali razmnoževalnega materiala,
in s tem preverijo skladnost z zahtevami. Države članice lahko za preverjanje skladnosti jemljejo tudi vzorce. Za izvajanje nadzora in spremljanja imajo pristojni uradni organi ob vsakem primernem času prost dostop do vseh delov dobaviteljevega obrata.
[…]“
11 Člen 13(2) Direktive 98/56 določa:
„Če se ugotovi, da razmnoževalni material, ki ga trži določen dobavitelj, ne ustreza zahtevam te direktive, zadevna država članica zagotovi, da se izvedejo vsi potrebni ukrepi proti temu dobavitelju.“
12 Člen 14(4) te direktive določa:
„[Evropska k]omisija v skladu s postopkom iz člena 17 določi podrobne določbe za izvajanje primerjalnih testov in poskusov. […]“
13 Člen 15 navedene direktive določa:
„Za trženje razmnoževalnega materiala, ki je v skladu z zahtevami te direktive, ne veljajo nobene omejitve glede dobavitelja, kakovosti, zdravstvenega stanja rastlin, označevanja in pakiranja, razen tistih, ki jih določa ta direktiva.“
14 Člen 17 iste direktive, ki je del naslova IX te direktive „Postopki odbora“, v odstavku 1 določa, da za namene izvajanja Direktive 98/56 Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL 2011, L 55, str. 13).
Nizozemsko pravo
15 Člen 1 Landbouwkwaliteitsbesluit iz leta 2007 (odlok o kakovosti kmetijskih proizvodov) z dne 19. septembra 2007 (Stb. 2007, št. 344), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: odlok o kakovosti kmetijskih proizvodov), določa:
„V tem odloku in določbah, sprejetih na njegovi podlagi, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
– ,trženje‘: v okviru pridobitne dejavnosti, imeti material na razpolago ali v zalogi, razstavljanje z namenom prodaje, ponudba za prodajo, prodaja, posest zaradi prodaje ter – za plačilo ali brezplačno – dajanje na voljo, dostavljanje ali prenašanje tretjim osebam;
[…]“
16 Člen 9 tega odloka določa:
„Razmnoževalni material cvetnih čebulic se lahko trži le, če so izpolnjeni členi od 3 do 9 Direktive 98/56 in pravila, določena s tem odlokom ali na njegovi podlagi.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
17 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari na Nizozemskem goji in trži čebulice tulipanov ter je članica fundacije BKD, ki je pristojna za nadzor nad trženjem čebulic v okviru poslovne dejavnosti.
18 Fundacija BKD je s petimi odločbami, sprejetimi med 20. aprilom in 15. junijem 2020, pet partij čebulic tulipanov, ki jih je posadila tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, razglasila za neskladne z obrazložitvijo, da so te partije delno okužene z virusom razbarvanja tulipana.
19 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je z elektronskim sporočilom z dne 21. januarja 2021 pri fundaciji BKD zaprosila za izjemo, da bi se ji dovolilo posaditi teh pet partij.
20 Fundacija BKD je z dopisom z dne 25. januarja 2021 tožeči stranki iz postopka v glavni stvari odredila, naj v štirinajstih dneh uniči tri od navedenih petih partij, pri čemer je navedla, da bo v nasprotnem primeru zadevo predložila disciplinski komisiji. Po drugi strani pa ji je odobrila pogojno izjemo za preostali dve partiji, pri čemer je navedla, da bo zadeva vsekakor predložena disciplinski komisiji, ker so bile te partije posajene pred odobritvijo te izjeme in ker je bila zadevna vloga vložena prepozno.
21 Fundacija BKD je pred disciplinsko komisijo tožeči stranki iz postopka v glavni stvari očitala, da je kršila člen 9 odloka o kakovosti kmetijskih proizvodov v povezavi s členom 3(1) in členom 5(4) Direktive 98/56, ker je v okviru svoje poklicne dejavnosti posadila ali gojila čebulice tulipanov, ki niso izvirale neposredno iz materiala, ki je bil med rastjo pregledan in je bilo ugotovljeno, da je v največji meri brez škodljivih organizmov in bolezni ali znamenj teh.
22 Disciplinska komisija je z odločbo z dne 13. januarja 2022 ugotovila, da so ravnanja, ki se očitajo tožeči stranki iz postopka v glavni stvari, dokazana in da pomenijo kršitve določb, navedenih v prejšnji točki te sodbe, in ji naložila globo v višini 12.500 EUR. V zvezi s tem je navedla, da se je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari odločila posaditi zadevne partije, čeprav je prejela obvestila o neskladnosti teh partij in o ukrepih, ki jih je proti njej sprejela fundacija BKD. Poleg tega je kot oteževalno okoliščino upoštevala dejstvo, da je bila tožeča stranka iz postopka v glavni stvari že večkrat obsojena zaradi podobnih kršitev.
23 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je pri College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za gospodarske zadeve, Nizozemska), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo za razglasitev ničnosti te odločbe.
24 V utemeljitev tožbe navaja, po eni strani, da upravlja podjetje za gojenje in trgovanje z vrtnimi tulipani, ustanovljeno leta 1951, katerega ponudba je v času dejanskega stanja iz postopka v glavni stvari obsegala 455 sort, in, po drugi strani, da je edino podjetje, ki nekatere od teh sort goji za namene ohranjanja sort in ne za trženje. V primeru bolezni ali virusa naj bi dajala prednost sanaciji z odstranitvijo okuženih čebulic, da bi na ta način preprečila izumrtje zadevne sorte, pri čemer je ta postopek dražji od uničenja vseh čebulic.
25 V obravnavanem primeru naj bi tožeča stranka iz postopka v glavni stvari leta 2020 posadila pet spornih partij, ne da bi jih nameravala tržiti, in naj bi ostala lastnica teh partij v celotnem obdobju njihove rasti. Po izkopu čebulic v letu 2021 naj bi okužene čebulice odstranila iz dveh od petih partij, tri preostale partije pa v celoti uničila. Po njenem mnenju te dejavnosti nikakor niso del „trženja“, saj se ta pojem nanaša zgolj na dejavnosti po pobiranju pridelka.
26 Fundacija BKD pa trdi, da se s sajenjem partij čebulic, ki so bile razglašene za neskladne, krši člen 3(1) v povezavi s členom 5(4) Direktive 98/56 in da gre za „trženje“ – v smislu člena 1 odloka o kakovosti kmetijskih proizvodov in člena 2, točka 3, navedene direktive – že ob sajenju čebulic, ker so te „na razpolago“ od tega trenutka naprej. Po mnenju fundacije BKD pojem „trženje“ vključuje pojem „imeti material na razpolago“.
27 Poleg tega trdi, da pojem „ohranjanje genske raznovrstnosti“ – v smislu člena 3(2)(c) navedene direktive – kot cilj, s katerim je mogoče utemeljiti odstopanje od splošnega pravila iz odstavka 1 tega člena, ne zajema „ohranjanja določene sorte“ tulipanov, ampak zajema le „tulipane kot posebno rastlinsko vrsto“. Kakor koli, po mnenju fundacije BKD se tožeča stranka iz postopka v glavni stvari naj ne bi mogla sklicevati na člen 3(2)(c) te direktive, če ni podrobnih pravil za uporabo iz člena 3(3) te direktive. Z nasprotno razlago bi bilo „vsakemu pridelovalcu“ dopuščeno, da se nadzoru nad izpolnjevanjem zahtev iz Direktive 98/56 izogne tako, da razmnoževalni material opredeli, kot da je njegov namen ohranjanje.
28 Predložitveno sodišče mora v skladu s svojimi pojasnili – da bi presodilo, ali je disciplinska komisija upravičeno ugotovila, da je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari kršila člen 3(1) v povezavi s členom 5(4) Direktive 98/56, s tem, da je ponovno posadila pet partij čebulic, ki so bile zaradi delne okužbe z virusom razbarvanja tulipana razglašene za neskladne – ugotoviti, na prvem mestu, ali je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari s tem, da je te partije ponovno posadila, te partije imela na razpolago in jih tržila v smislu člena 2, točka 3, te direktive ter, na drugem mestu, ali to ponovno sajenje z namenom ohranjanja določene sorte tulipanov spada pod pojem „ohranjanja genske raznovrstnosti“ v smislu člena 3(2)(c) navedene direktive. Navedeno sodišče se sprašuje, ali se v primeru pritrdilnega odgovora navedeno ponovno sajenje lahko dovoli na podlagi zadnjenavedene določbe, če ni „podrobnih pravil za uporabo [tega] odstavka 2“, na katerega se sklicuje odstavek 3 tega člena 3.
29 Kar zadeva prvo vprašanje, predložitveno sodišče zagovarja razlago, v skladu s katero pojem „prodaja“ iz drugega stavka člena 2, točka 3, Direktive 98/56 ustreza širšemu pojmu „trženje“ iz prvega stavka te določbe in s svojega področja uporabe izključuje cvetne čebulice, ki še rastejo in zato še niso končni proizvod. Navedeno sodišče meni, da tako razlago potrjuje člen 12(1) te direktive, v skladu s katerim je treba razmnoževalni material inšpekcijsko pregledati „najmanj glede trženja“, kar po mnenju navedenega sodišča predpostavlja obstoj faze pred to fazo, ki nujno vključuje fazo sajenja.
30 Ob predpostavki, da je treba pojem „trženje“ iz člena 2, točka 3, Direktive 98/56 razlagati tako, da ne zajema faze sajenja tega materiala, se navedeno sodišče sprašuje, ali država članica v okviru prenosa te direktive v svoj notranji pravni red sajenje navedenega materiala lahko vključi na področje uporabe tega pojma. Nazadnje se sprašuje, ali države članice lahko za kršitev določb navedene direktive določijo, da se dobaviteljem naložijo globe.
31 Kar zadeva drugo vprašanje, predložitveno sodišče navaja, da v Direktivi 98/56 pojem „genska raznovrstnost“ ni opredeljen in na podlagi navedene direktive torej ni mogoče ugotoviti, ali se ta pojem nanaša le na rastlinske vrste ali tudi na posamezne sorte znotraj vrste. Predložitveno sodišče pa zagovarja razlago člena 3(2)(c) te direktive, v skladu s katero ohranjanje „genske raznovrstnosti“ ne zajema le ohranjanja rastlinske vrste, ampak tudi ohranjanje določene sorte rastlinske vrste.
32 Poleg tega meni, drugače kot fundacija BKD, da iz Direktive 98/56 ni mogoče sklepati, da se dobavitelj lahko na člen 3(2) te direktive sklicuje le, če so bila predhodno sprejeta „podrobna pravila za uporabo odstavka 2“ iz odstavka 3 tega člena.
33 V teh okoliščinah je College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za gospodarske zadeve) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba besedno zvezo ,imeti material na razpolago ali v zalogi‘ iz člena 2, točka 3, Direktive 98/56 razlagati tako, da to velja tudi, če je bil razmnoževalni material v obliki cvetnih čebulic posajen, vendar še ni bil pobran, tako da tudi sajenje cvetnih čebulic pomeni trženje v smislu te določbe?
2. Ali izjema iz člena 3(2)(c) Direktive 98/56 velja tudi za primer, v katerem proizvajalec cvetnih čebulic posadi cvetne čebulice, da bi ohranil določeno [sorto]?
3. Ali se je na izjemo iz člena 3(2)(c) Direktive 98/56 mogoče sklicevati tudi, če še niso bila sprejeta podrobna pravila iz člena 3(3) te direktive?
4. Ali je z Direktivo 98/56, zlasti ob upoštevanju njene uvodne izjave 10, državam članicam dovoljeno, da v določbah nacionalnega prava, ki so namenjene prenosu [Direktive 98/56] in ki napotujejo na člene od 3 do 9 [Direktive 98/56], izrazu ‚trženje‘ dajo širši pomen od opredelitve iz člena 2, točka 3, [Direktive 98/56], tako da se tudi sajenje cvetnih čebulic šteje za ‚trženje‘ in je za kršitev teh določb nacionalnega prava mogoče [izreči globo]?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo in četrto vprašanje
34 Predložitveno sodišče s prvim in četrtim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2, točka 3, Direktive 98/56 v povezavi s členom 1(1) te direktive razlagati tako, da pojem „trženje“, opredeljen v tej določbi, in zlasti njegov sestavni del, ki se nanaša na „imeti material na razpolago ali v zalogi“, zajemata sajenje razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin pred pobiranjem, in če je odgovor nikalen, ali države članice pri prenosu navedene direktive v svoj pravni red lahko tema pojmoma priznajo tak obseg in določijo, da se dobaviteljem teh materialov, ki kršijo določbe te direktive, naložijo globe.
35 Kot je razvidno iz naslova Direktive 98/56 in njenega člena 1, je njen namen urediti „trženje“ „razmnoževalnega materiala“ v Evropski uniji v smislu člena 2, točka 1, te direktive, in sicer rastlinskega materiala, namenjenega razmnoževanju ali pridelavi okrasnih rastlin. Pojem „razmnoževanje“ je v njej opredeljen kot „reprodukcija na vegetativni ali drug način“.
36 Pojem „trženje“ je v točki 3 tega člena 2 opredeljen kot „prodaja ali dostava od dobavitelja drugi osebi“, pri čemer prodaja vključuje tudi „imeti material na razpolago ali v zalogi“.
37 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba besedilo določbe prava Unije, ki za določitev svojega pomena in obsega ne napotuje izrecno na pravo držav članic, navadno v vsej Uniji razlagati avtonomno in enotno, v skladu z zahtevami po enotni uporabi prava Unije in zahtevami načela enakosti, pri čemer je treba upoštevati običajni pomen tega besedila v vsakdanjem jeziku ter splošni kontekst, v katerem se uporablja, in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je (glej v tem smislu sodbi z dne 29. julija 2024, LivaNova, C‑713/22, EU:C:2024:642, točka 61, in z dne 10. julija 2025, Farmacija, C‑715/23, EU:C:2025:548, točka 47).
38 Kar zadeva, na prvem mestu, besedilo opredelitve pojma „trženje“ iz člena 2, točka 3, Direktive 98/56, je treba po eni strani poudariti, da se to ne nanaša izrecno niti na dejavnost „sajenja“ niti na katero koli drugo enakovredno dejavnost. Po drugi strani pa običajni pomen pojmov „trženje“ in „prodaja“ v vsakdanjem jeziku ne zajema dejavnosti „sajenja“, v obravnavanem primeru razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, ampak se nanaša bolj na končne proizvode, v obravnavanem primeru proizvode, ki izhajajo iz poznejšega pobiranja.
39 Kar zadeva natančneje pojem „imeti material na razpolago ali v zalogi“, je treba poudariti, da je v členu 2, točka 3, te direktive ta pojem izrecno povezan s pojmom „prodaja“, za katerega je bilo v prejšnji točki te sodbe ugotovljeno, da ne zajema dejavnosti „sajenja“.
40 Iz navedenega izhaja, da v skladu z jezikovno razlago člena 2, točka 3, navedene direktive pojem „trženje“ v smislu te določbe ne zajema posaditve razmnoževalnega materiala.
41 Na drugem mestu, to razlago potrjuje kontekst, v katerega je umeščena navedena določba. Namreč, ker je zakonodajalec Unije želel zajeti fazo sajenja ali gojenja, je to storil izrecno, ne da bi pri tem pojem „trženja“ razširil na dejavnosti, ki spadajo v to fazo.
42 Tako člen 5(4) Direktive 98/56 določa, da, če gre za cvetne čebulice, mora razmnoževalni material izhajati neposredno iz materiala, ki je bil pregledan „med rastjo“ in je bilo pri tem ugotovljeno, da je brez škodljivih organizmov in bolezni ter njihovih znakov in simptomov. Kot je generalni pravobranilec pojasnil v točki 80 sklepnih predlogov, je treba med rastjo pregledati matični (ali izvorni) material, ki mora biti dejansko brez teh škodljivcev, bolezni, znakov in simptomov, ne glede na to, ali se bo ta material tržil, medtem ko mora biti razmnoževalni material, ki je pridobljen iz njega in je namenjen trženju, pridobljen iz matičnega materiala, ki izpolnjuje ta fitosanitarno zahtevo.
43 Poleg tega, kot navaja predložitveno sodišče, iz člena 12(1) te direktive – v skladu s katerim mora biti razmnoževalni material inšpekcijsko pregledan „najmanj glede trženja“ – v povezavi z uvodno izjavo 9 navedene direktive, izhaja, da ta določba predpostavlja obstoj faze pred fazo „trženja“. Ta „predhodna faza“ se torej ne sme zamenjevati s poznejšo fazo „trženja“.
44 Poleg tega se člen 7(1) in (2) iste direktive posebej nanaša na poseben primer „dobaviteljev“ v smislu člena 2, točka 2, te direktive, ki poleg dejavnosti „trženja ali uvoza razmnoževalnega materiala“ v smislu točke 1 tega člena 2, opravljajo tudi dejavnost proizvodnje tega materiala. Ta člen 7(1) in (2) tem pridelovalcem čebulic nalaga več fitosanitarnih obveznosti, ki ne spadajo v pojem „trženja“, kakor je pojasnjeno v točkah od 38 do 40 te sodbe.
45 Med temi obveznostmi so zlasti obveznosti prepoznavanja in nadzora kritičnih točk proizvodnega procesa, ki vplivajo na kakovost materiala, obveznost zagotavljanja, da partije razmnoževalnega materiala v smislu člena 2, točka 5, Direktive 98/56 ostanejo med proizvodnjo ločeno razpoznavne, ali obveznost, da se v primeru, „če se na zemljišču dobavitelja, ki se ukvarja s proizvodnjo razmnoževalnega materiala, pojavi škodljiv organizem“, to sporoči pristojnemu uradnemu organu in izvede vse ukrepe, ki jih določi ta organ.
46 Na tretjem mestu, razlago, v skladu s katero v pojmu „trženje“ v smislu člena 2, točka 3, Direktive 98/56 ni zajeto sajenje razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, potrjujejo tudi cilji te direktive.
47 Uvodna izjava 3 te direktive, v skladu s katero bo uvedba usklajenih pogojev zagotovila, da bodo „kupci“ v vsej Uniji dobili zdrav in kakovosten razmnoževalni material, namreč potrjuje, da čeprav se Direktiva 98/56 uporablja za razmnoževalni material, namenjen trženju v Uniji, vsebuje tudi določbe – kot so te, obravnavane v točkah od 42 do 45 te sodbe – ki se nanašajo na fazo sajenja ali gojenja tega materiala, ne da bi se pri tem ta faza zamenjevala s fazo „trženja“ v smislu člena 2, točka 3, te direktive.
48 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba člen 2, točka 3, Direktive 98/56 razlagati tako, da pojem „trženje“, ki je v njem opredeljen, in zlasti njegov sestavni del, ki se nanaša na „imeti material na razpolago ali v zalogi“, ne zajemata sajenja razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin pred pobiranjem.
49 Glede vprašanja, ali države članice ob prenosu Direktive 98/56 v nacionalno pravo te pojme lahko razširijo na sajenje ali gojenje tega razmnoževalnega materiala, je treba opozoriti, da v skladu s členom 15 te direktive za trženje razmnoževalnega materiala, ki izpolnjuje zahteve iz navedene direktive, ne veljajo nobene omejitve glede dobavitelja, kakovosti, fitosanitarnih vidikov, označevanja in pakiranja, razen tistih, ki so določene v tej direktivi. Poleg tega iz člena 1 Direktive 98/56 v povezavi z uvodno izjavo 3 te direktive izhaja, da je področje uporabe te direktive omejeno na trženje razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin v Uniji.
50 Iz teh določb torej izhaja, da je z Direktivo 98/56 uvedena popolna harmonizacija zgolj glede trženja razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin v Uniji.
51 Iz tega sledi, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 98 sklepnih predlogov, da je določitev fitosanitarnih zahtev in zahtev glede kakovosti, ki jih mora izpolnjevati razmnoževalni material, ki ni namenjen trženju, v pristojnosti držav članic, saj Direktiva 98/56 teh zahtev ne ureja (glej po analogiji sodbo z dne 19. marca 2026, Almirall, C‑589/24, EU:C:2026:217, točka 40 in navedena sodna praksa).
52 Države članice torej lahko sprejmejo nacionalna pravila, ki določajo fitosanitarne zahteve in zahteve glede kakovosti, ki se uporabljajo za razmnoževalni material, ki ni namenjen trženju, in ki so po potrebi enake ali podobne zahtevam iz Direktive 98/56 za ureditev razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, namenjenega trženju. S temi nacionalnimi pravili pa se pojem „trženje“ v smislu člena 2, točka 3, te direktive ne sme razširiti tako, da bi bila vanj vključena sajenje in gojenje razmnoževalnega materiala. S tem, da bi se državam članicam dopustila možnost, da spremenijo obseg tega harmoniziranega pojma, bi se namreč poseglo v zahteve, ki izhajajo iz enotne uporabe prava Unije v smislu sodne prakse, navedene v točki 37 te sodbe.
53 Nazadnje, kar zadeva vprašanje, ali se kršitev določb nacionalnega prava, s katerimi je bila prenesena Direktiva 98/56, lahko sankcionira z naložitvijo glob, iz člena 13(2) te direktive izhaja, da morajo države članice sprejeti „potrebne ukrepe“ za dobavitelje, ki tržijo razmnoževalni material, ki ni v skladu z določbami navedene direktive. Med temi ukrepi so lahko tudi globe, pod pogojem, da se te – kadar ne obstaja harmonizirana zakonodaja Unije glede sankcij, ki se uporabljajo v primeru neupoštevanja zadevne pravne ureditve – naložijo v skladu s pravom Unije in z njegovimi temeljnimi načeli, torej v skladu z načelom sorazmernosti (glej v tem smislu sodbe z dne 9. februarja 2012, Urbán, C‑210/10, EU:C:2012:64, točka 23; z dne 21. novembra 2024, Ekоstroy, C‑61/23, EU:C:2024:974, točka 41, in z dne 11. decembra 2025, Staatssecretaris Jeugd, Preventie en Sport (Elektronske cigarete), C‑665/24, EU:C:2025:960, točka 42).
54 Kar zadeva razmnoževalni material, ki ni namenjen trženju in za katerega v zadevni državi članici veljajo nacionalna pravila, ki določajo nekatere fitosanitarne zahteve in zahteve glede kakovosti, pa morebitne sankcije, ki se uporabijo v primeru nespoštovanja teh zahtev, lahko temeljijo le na nacionalnem pravu.
55 Glede na navedeno je treba na prvo in četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2, točka 3, Direktive 98/56 v povezavi s členom 1(1) te direktive razlagati tako, da pojem „trženje“, opredeljen v tej določbi, in zlasti njegov sestavni del, ki se nanaša na „imeti material na razpolago ali v zalogi“, ne zajemata sajenja razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin pred pobiranjem. Čeprav države članice tega pojma „trženje“ ne morejo razširiti tako, da bi vključeval sajenje razmnoževalnega materiala, pa lahko sprejmejo nacionalna pravila, ki so po potrebi enaka ali podobna pravilom iz navedene direktive in ki določajo fitosanitarne zahteve in zahteve glede kakovosti, ki se uporabljajo za razmnoževalni material, ki ni namenjen trženju. Morebitne sankcije, ki bi bile določene za zagotovitev spoštovanja teh pravil, ki se uporabljajo za razmnoževalni material, ki ni namenjen trženju, so v izključni pristojnosti nacionalnega prava.
Drugo in tretje vprašanje
56 Predložitveno sodišče z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(2)(c) Direktive 98/56 razlagati tako, da se dobavitelj na to določbo lahko sklicuje za trženje razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, ki ne izpolnjuje zahtev iz te direktive, če je ta material namenjen ohranjanju genske raznovrstnosti, tudi kadar ni podrobnih pravil za uporabo navedene določbe, sprejetih bodisi na ravni Unije, kot so ta, navedena v členu 3(3) navedene direktive, bodisi na nacionalni ravni.
57 V skladu s ciljem Direktive 98/56, ki je urejanje trženja razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin v Uniji, člen 3(1) te direktive določa, da dobavitelji lahko tak material tržijo le, če izpolnjuje zahteve iz navedene direktive. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8 te direktive, so predvsem dobavitelji razmnoževalnega materiala dolžni zagotoviti, da njihovi proizvodi izpolnjujejo pogoje, določene v tej direktivi.
58 Člen 5(1) Direktive 98/56 med drugim zahteva, da mora biti razmnoževalni material, ko se trži, vsaj na podlagi vizualnega pregleda v največji meri prost škodljivih organizmov, ki znižujejo kakovost, ali brez znakov oziroma simptomov tega, kar zmanjšuje njegovo uporabnost, in da mora biti v največji meri brez napak, ki lahko znižujejo njegovo kakovost, kot kakovost materiala, ki se uporablja za razmnoževanje. Odstavek 2 tega člena določa, da je treba razmnoževalni material, ki na podlagi vidnih znakov ali simptomov ni prost škodljivih organizmov, ustrezno tretirati ali, kjer je to primerno, odstraniti.
59 Odstavek 2(c) člena 3 Direktive 98/56 pa z odstopanjem od člena 3(1) te direktive določa, da dobavitelji lahko tržijo razmnoževalni material, ki ne izpolnjuje teh zahtev, pod pogojem, da je ta material namenjen ohranjanju genske raznovrstnosti.
60 Glede na dvome, ki jih je izrazilo predložitveno sodišče, je treba najprej poudariti, da v skladu z običajnim pomenom teh izrazov v vsakdanjem jeziku pojem „genska raznovrstnost“ zajema vse dedne spremembe, ki obstajajo znotraj dane vrste, zlasti tiste, ki se kažejo prek različnih sort, ki sestavljajo to vrsto. Iz tega sledi da se – v nasprotju s tem, kar trdi fundacija BKD – pojem „ohranjanje genske raznovrstnosti“ v smislu člena 3(2)(c) Direktive 98/56 ne nanaša le na ohranjanje rastlinske vrste, ampak tudi na ohranjanje posebne sorte rastlinske vrste.
61 Glede na ta pojasnila je treba poudariti, na prvem mestu, da je treba člen 3(2)(c) Direktive 98/56, kot odstopanje od splošnega pravila iz člena 3(1) te direktive, razlagati ozko (glej v tem smislu sodbi z dne 4. oktobra 2011, Football Association Premier League in drugi, C‑403/08 in C‑429/08, EU:C:2011:631, točka 162, in z dne 29. julija 2019, Spiegel Online, C‑516/17, EU:C:2019:625, točka 53).
62 V zvezi s tem, kot je Komisija navedla v pisnih stališčih, ohranjanja tiste sorte, ki ji ne grozi izumrtje, ni mogoče šteti kot nujno za ohranitev genske raznovrstnosti zadevne okrasne rastline v smislu tega člena 3(2)(c). Z razlago, v skladu s katero bi se bilo mogoče sklicevati na odstopanje, določeno v tej določbi, za namene ohranjanja katere koli sorte okrasne rastline, ne glede na tveganje njenega izumrtja, bi bil namreč splošnemu pravilu iz člena 3(1) Direktive 98/56 odvzet polni učinek, saj bi se s tako razlago dobaviteljem omogočilo, da bi se na to odstopanje sklicevali pri katerem koli razmnoževalnem materialu.
63 Kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 105 in 116 sklepnih predlogov, je iz odstavka 2 člena 3 te direktive razvidno, da ta, tako kot odstavek 1 tega člena, ureja trženje razmnoževalnega materiala in dobaviteljem omogoča, da razmnoževalni material tržijo, ne da bi izpolnjevali zahteve iz navedene direktive, pod pogojem, da je ta material namenjen enemu od v njej navedenih namenov, in sicer poskusom ali znanstvenim namenom, selekciji ali ohranjanju genske raznovrstnosti. Dobavitelj se na to odstopanje lahko sklicuje zgolj glede razmnoževalnega materiala, ki je namenjen trženju.
64 Nizozemska vlada je v pisnih stališčih trdila, da je bila na trg dana ena od petih spornih partij iz postopka v glavni stvari, kar mora preveriti predložitveno sodišče. V okoliščinah spora o glavni stvari se določbe člena 3 Direktive 98/56 uporabljajo samo v primeru takega trženja.
65 Na drugem mestu, v skladu s členom 3(3) Direktive 98/56 je podrobna pravila za uporabo člena 3(2) te direktive, kot je razloženo v točki 63 te sodbe, „mogoče sprejeti“ v skladu s tako imenovanim „postopkom odbora“ iz člena 17 navedene direktive.
66 Niti iz člena 3(2) te direktive niti iz člena 3(3) te direktive pa ne izhaja, da je uporaba odstopanja, ki je določeno v prvi od teh določb, pogojena s sprejetjem podrobnih pravil za uporabo, ki so določena v drugi od navedenih določb. Natančneje, uporaba izraza „je mogoče sprejeti“ v odstavku 3 tega člena 3 nedvoumno kaže na to, da takih pravil za uporabo ni obvezno sprejeti.
67 To razlago potrjuje primerjava besedila tega člena 3(3) z besedilom členov 8(3) in 14(4) Direktive 98/56. V dveh zadnjenavedenih določbah se namreč, drugače kot v prvi določbi, uporabljajo besedne zveze, ki izražajo obveznost ukrepanja. Določata namreč, da se „[p]o postopku iz člena 17 […] določijo zahteve za etiketo ali dokument iz [člena 8(2)]“, ne pa glede embalaže razmnoževalnega materiala, za katero se zahteve „lahko sprejmejo po enakem postopku“ ter da „Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 določi podrobne določbe za izvajanje primerjalnih testov“, s čimer se – nasprotno – potrjuje namera zakonodajalca Unije, da z uporabo izraza „je mogoče sprejeti“ sprejetju podrobnih pravil za uporabo določb iz člena 3(3) dodeli neobvezni značaj.
68 Nizozemska in grška vlada sta trdili, da je v primeru neobstoja podrobnih pravil za uporabo, sprejetih na ravni Unije, uporaba odstopanja iz člena 3(2)(c) Direktive 98/56 pogojena s sprejetjem takih podrobnih pravil na nacionalni ravni, zlasti za ureditev lokacije partij, za katere velja to odstopanje, in podrobnih pravil za ločevanje med temi partijami in sosednjimi partijami, za katere veljajo zahteve iz te direktive. Nizozemska vlada je na obravnavi trdila, da so bila na nacionalni ravni taka podrobna pravila sprejeta, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
69 Čeprav se člen 3(3) Direktive 98/56 sklicuje na postopek odbora iz člena 17 te direktive, lahko države članice sprejmejo tudi podrobna pravila za uporabo odstopanja iz člena 3(2) navedene direktive. Čeprav ta člen 3(3) opredeljuje postopek sprejetja na ravni Unije, pa ne izključuje možnosti, da države članice sprejmejo taka podrobna pravila, če Unija ni uporabila pooblastila iz navedenega člena 3(3).
70 Vendar uporaba tega odstopanja ne more biti odvisna od tega, ali so taka podrobna pravila za uporabo sprejeta bodisi na ravni Unije bodisi na nacionalni ravni.
71 V zvezi s tem je treba opozoriti, da se z razlago določbe prava Unije ne sme povzročiti, da se jasnemu in natančnemu besedilu te določbe odvzame polni učinek. Ker torej pomen take določbe nedvoumno izhaja iz njenega besedila, Sodišče od te razlage ne more odstopiti (sodba z dne 1. avgusta 2025, Banca Mediolanum, od C‑92/24 do C‑94/24, EU:C:2025:599, točka 31).
72 Ker pa člen 3(3) Direktive 98/56 jasno in natančno določa zgolj možnost, uporaba odstopanja, določenega v členu 3(2) te direktive, ne more biti odvisna od obstoja podrobnih pravil za uporabo.
73 Poleg tega, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 116 in 125 sklepnih predlogov, država članica ne more preprečiti uporabe tega odstopanja tako, da ne sprejme takih podrobnih pravil. V zvezi s tem je treba poudariti, da je člen 3(2) Direktive 98/56 dovolj natančen in brezpogojen, da se lahko šteje za določbo z neposrednim učinkom. Iz tega sledi, da se dobavitelj lahko sklicuje na odstopanje, določeno v tej določbi, tudi če na nacionalni ravni niso bila sprejeta podrobna pravila za uporabo, in ga morajo uporabljati tako upravni organi kot sodišča držav članic.
74 Glede na navedene preudarke je treba na drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(2)(c) Direktive 98/56 razlagati tako, da se dobavitelj na to določbo lahko sklicuje za trženje razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, ki ne izpolnjuje zahtev iz te direktive, če je ta material namenjen ohranjanju genske raznovrstnosti, tudi kadar ni podrobnih pravil za uporabo navedene določbe, sprejetih bodisi na ravni Unije, kot so ta, navedena v členu 3(3) navedene direktive, bodisi na nacionalni ravni.
Stroški
75 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
1. Člen 2, točka 3, Direktive Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014, v povezavi s členom 1(1) te direktive, kakor je bila spremenjena,
je treba razlagati tako, da
pojem „trženje“, opredeljen v tej določbi, in zlasti njegov sestavni del, ki se nanaša na „imeti material na razpolago ali v zalogi“, ne zajemata sajenja razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin pred pobiranjem. Čeprav države članice tega pojma „trženje“ ne morejo razširiti tako, da bi vključeval sajenje razmnoževalnega materiala, pa lahko sprejmejo nacionalna pravila, ki so po potrebi enaka ali podobna pravilom iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena, in ki določajo fitosanitarne zahteve in zahteve glede kakovosti, ki se uporabljajo za razmnoževalni material, ki ni namenjen trženju. Morebitne sankcije, ki bi bile določene za zagotovitev spoštovanja teh pravil, ki se uporabljajo za razmnoževalni material, ki ni namenjen trženju, so v izključni pristojnosti nacionalnega prava.
2. Člen 3(2)(c) Direktive 98/56, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 652/2014,
je treba razlagati tako, da
se dobavitelj na to določbo lahko sklicuje za trženje razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, ki ne izpolnjuje zahtev iz te direktive, kakor je bila spremenjena, če je ta material namenjen ohranjanju genske raznovrstnosti, tudi kadar ni podrobnih pravil za uporabo navedene določbe, sprejetih bodisi na ravni Evropske unije, kot so ta, navedena v členu 3(3) navedene direktive, kakor je bila spremenjena, bodisi na nacionalni ravni.
Podpisi
* Jezik postopka: nizozemščina.