|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/2351 |
18.11.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/2351
z dne 18. novembra 2025
o uvedbi dokončnega zaščitnega ukrepa za uvoz nekaterih elementov za legiranje jekla
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 (1) ter zlasti člena 16 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 (2) ter zlasti člena 13 Uredbe,
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (3) in zlasti členov 112 in 113(3), drugi odstavek, Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1. Začetek
|
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 19. decembra 2024 objavila obvestilo o začetku preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom legirnih elementov na osnovi silicija in mangana (4). |
|
(2) |
Preiskava se je začela na podlagi zahtevka treh držav članic (Francije, Poljske in Slovaške, ob podpori Španije). Analiza zahtevka je pokazala, da naraščajoči trend uvoza nekaterih legirnih elementov na osnovi silicija in mangana ter pogoji, v katerih ta uvoz poteka, povzročajo ali bi lahko povzročili resno škodo industriji Unije. |
|
(3) |
Da bi pridobila informacije, potrebne za poglobljeno oceno, je Komisija 19. decembra 2024 objavila vprašalnike za proizvajalce Unije, izvoznike, uvoznike in uporabnike izdelka v preiskavi ter pozvala zainteresirane strani, naj do 17. januarja 2025 predložijo stališča. 9. januarja 2025 je objavila nezaupno različico vloge, ki vsebuje ključne statistične podatke o uvozu in razpoložljive kazalnike škode. |
|
(4) |
Komisija je v začetni fazi in fazi predložitve ugovorov od proizvajalcev Unije, izvoznikov, uvoznikov, uporabnikov, združenj in organov tretjih držav prejela 106 izpolnjenih vprašalnikov in 61 ločenih prispevkov ter opravila zaslišanja z 22 zainteresiranimi stranmi. |
|
(5) |
Komisija je temeljito preverila informacije, ki so jih predložili proizvajalci Unije. V ta namen so bili za preverjanje na kraju samem izbrani trije proizvajalci Unije na podlagi njihovega obsega proizvodnje podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v zadevnem obdobju in njihove geografske lege v Uniji. Trije izbrani proizvajalci predstavljajo 85 % celotne proizvodnje Unije, sedež pa imajo v Franciji, na Slovaškem in na Poljskem. |
|
(6) |
Več zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija ni ustrezno in pravočasno razkrila dokazov, na podlagi katerih je začela preiskavo za uvedbo zaščitnih ukrepov. Trdile so, da zaradi tega niso mogle v celoti uveljavljati svoje pravice do obrambe. |
|
(7) |
V nasprotju s temi trditvami je vloga vključevala vse bistvene podatke v zvezi s povečanjem uvoza. Komisija je tudi menila, da so bili poleg tega glavni elementi in razpoložljivi dokazi ustrezno povzeti v obvestilu o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, in obvestilu za STO o preiskavi v skladu s členom 12.1(a) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih. |
|
(8) |
Komisija je zato menila, da je izpolnila svoje pravne obveznosti, da ustrezno zaščiti pravice zainteresiranih strani do obrambe. Poleg tega je bilo v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/478 in členom 3 Uredbe (EU) 2015/755 vsem zainteresiranim stranem, ki so v določenem roku zahtevale zaslišanje, to odobreno, dana pa jim je bila tudi dodatna možnost, da predložijo svoje pripombe v fazi predložitve ugovorov. Komisija je pri svojih dokončnih ugotovitvah ustrezno preučila in upoštevala pripombe, ki so jih v rokih predložile vse zainteresirane strani, in sicer pisno ali ustno med zaslišanji. |
1.2. Neuvedba začasnega ukrepa
|
(9) |
Komisija je 18. julija 2025 poslala predlog, da se razmisli o uvedbi začasnega ukrepa. Vendar se je Komisija na podlagi razprav v Odboru za zaščitne ukrepe odločila, da ne bo uvedla začasnega zaščitnega ukrepa, temveč bo nadaljevala preiskavo. |
|
(10) |
Komisija je 18. julija 2025 po tem, ko je sprejela predhodno ugotovitev, in v skladu s členom 113(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) uradno obvestila Skupni odbor EGP, da je zaščitni ukrep upravičen na podlagi člena 112 Sporazuma EGP. Sestanek Skupnega odbora EGP je potekal 24. julija 2025, na njem pa se je razpravljalo o uradnem obvestilu o predhodni ugotovitvi v zvezi z uvozom nekaterih elementov za legiranje jekla. Države Efte, ki so del EGP, so 8. avgusta 2025 Skupnemu odboru EGP poslale odgovor na uradno obvestilo Komisije. Komisija je 21. avgusta 2025 Skupni odbor EGP obvestila, da ne bo uvedla začasnega ukrepa in da bo nadaljevala preiskavo. Komisija je 19. septembra 2025 Skupni odbor EGP obvestila o stanju preiskave. 10. oktobra 2025 je v skladu s členom 113(1) Sporazuma EGP Skupni odbor EGP uradno obvestila, da je zaščitni ukrep upravičen na podlagi člena 112 Sporazuma EGP. |
1.3. Nadaljnji postopek
|
(11) |
Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne, da bi lahko sprejela dokončne ugotovitve. Nadaljevala je preiskavo v zvezi z interesom Unije in izvedla analizo stanja industrije uporabnice. |
|
(12) |
Da bi pridobila najnovejše informacije za svojo končno ugotovitev, je Komisija 4. avgusta 2025 od združenja, ki zastopa proizvajalce Unije, zahtevala, naj predloži posodobljen dodatni vprašalnik, ki zajema obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 (v nadaljnjem besedilu: najnovejše obdobje). |
|
(13) |
Preiskava je bila 16. septembra 2025 podaljšana za dva meseca, obvestilo o tem pa je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (5). |
2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI ALI NEPOSREDNO KONKURENČNI IZDELKI
|
(14) |
Zadevni izdelek, kot je opredeljen v obvestilu o začetku, so zlitine na osnovi silicija in mangana, in sicer: (i) silicij, (ii) fero-mangan, (iii) fero-silicij, (iv) fero-silicij-mangan, (v) fero-silicij-magnezij in (vi) kalcijev silicid. |
|
(15) |
Komisija je ugotovila, da so vse vrste zlitin na osnovi silicija in mangana, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije in veljajo za „podoben izdelek“, podobne zadevnemu izdelku ali mu neposredno konkurirajo. Tako domači kot tudi uvoženi izdelki imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Uporabljajo se za enake namene in se strankam ponujajo prek podobnih ali enakih prodajnih kanalov, stranke pa jih lahko nabavijo tako pri domačih kot tudi pri tujih dobaviteljih. Zato obstaja znatna raven konkurence med zadevnim izdelkom in izdelkom, ki ga proizvajajo proizvajalci Unije. |
|
(16) |
Po začetku preiskave je več zainteresiranih strani trdilo, da ne obstaja en sam zadevni izdelek, ampak je zadevnih izdelkov več. Zato so podvomile v celovito analizo ustreznih uvoznih trendov in kazalnikov škode skupaj za vse vrste izdelkov v preiskavi. Strani so trdile, da bi bilo treba pri analizi razlikovati med zlitinami na osnovi silicija in zlitinami na osnovi mangana, zlasti zaradi različnih stopenj zamenljivosti. |
|
(17) |
Komisija je v odziv na te trditve izvedla dodatno analizo na podlagi izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije in si med preveritvenimi obiski prizadevala pridobiti dodatne informacije, da bi ugotovila, ali med različnimi vrstami izdelkov obstajajo medsebojna povezanost, zamenljivost in konkurenca (6). Različne vrste zlitin na osnovi silicija in mangana so si opazno podobne, kar zadeva proizvodne tehnike in uporabo v industriji (7). Fero-silicij, fero-mangan in fero-silicij-mangan imajo na primer prekrivajoče se vloge pri proizvodnji jekla. Povezuje jih predvsem njihova funkcija dezoksidantov, ki izboljšuje kakovost in lastnosti končnega legiranega izdelka. Poleg tega imajo skupne surovine, in sicer železo, silicij in mangan. V jeklarski industriji se fero-mangan in fero-silicij-mangan pogosto uporabljata zamenljivo. Kadar sta za določeno vrsto jekla potrebna tako mangan kot tudi silicij, je fero-mangan mogoče nadomesti s fero-silicij-manganom. Proizvajalci jekla te zlitine pogosto kombinirajo, da dosežejo posebne kemične lastnosti jekla ter optimizirajo učinkovitost in stroške. Kalcijev silicid in različne ferozlitine imajo pri proizvodnji jekla in livarskih dejavnostih prekrivajoče se vloge, ki pa niso povsem zamenljive. Čeprav se vsi navedeni materiali uporabljajo za spreminjanje ali izboljšanje lastnosti staljene kovine, se njihove kemične lastnosti in metalurške funkcije bistveno razlikujejo, zaradi česar niso neposredno medsebojno zamenljivi. |
|
(18) |
Kar zadeva silicij, obstaja določeno prekrivanje s ferozlitinami. Vendar pa se v industriji aluminija zaradi združljivosti z lastnostmi aluminija daje prednost čistemu siliciju, medtem ko se fero-silicij uporablja le v nišnih ali sekundarnih uporabah aluminija, kjer je določena vsebnost železa sprejemljiva ali potrebna. Ferozlitine so legirna sredstva, ki se dodajajo v majhnih količinah za izboljšanje lastnosti jekla in predstavljajo manjši del stroškov v izdelku iz jekla. Silicij pa je osnovna surovina, ki se uporablja predvsem v industriji aluminija, pa tudi v kemični industriji, zlasti za proizvodnjo silikonov. |
|
(19) |
Poleg tega so proizvodni stroški silicija bistveno višji (v povprečju za več kot 60 %) kot proizvodni stroški ferozlitin. Razlikovanje je vidno tudi glede na razvrstitev v harmoniziranem sistemu (HS). Silicij je uvrščen v poglavje 28 HS/kombinirane nomenklature EU (KN), medtem ko so ferozlitine uvrščene v poglavje 72. Zamenljivost silicija in ferozlitin je torej omejena, zato je bilo ugotovljeno, da silicij ne konkurira neposredno ferozlitinam. |
|
(20) |
Glede na navedeno je Komisija zadevni izdelek razvrstila v tri ločene skupine, pri čemer vsaka temelji na primarni surovini in predvidenih uporabah. Poleg splošne analize je podrobno preučila uvozne trende za vsako skupino izdelkov posebej: (a) silicij, (b) ferozlitine in (c) kalcijev silicid. Pri pregledu uvoza po skupinah se je pokazalo, da se je pri vseh skupinah povečal v absolutnem smislu, razen pri siliciju, uvoz katerega je v zadevnem obdobju ostal stabilen ali se je rahlo zmanjšal za 0,2 %, v najnovejšem obdobju pa se je še zmanjšal za 2,7 % (glej preglednico 1). Preglednica 1 Uvoz silicija
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(21) |
Silicij je bil zaradi zmanjšanja uvoza v absolutnem smislu izključen iz obsega izdelka. |
|
(22) |
Poleg tega je bil iz obsega izdelka izključen tudi kalcijev silicid, saj ni bilo proizvodnje te skupine izdelkov v Uniji, kot je podrobno opisano v oddelku 7. |
|
(23) |
Ti skupini izdelkov sta bili tako izključeni iz obsega izdelka, analiza za končno ugotovitev pa je bila izvedena za nekatere ferozlitine (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). |
3. PROIZVAJALCI UNIJE
|
(24) |
Med proizvajalci podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji so bile družbe Ferroglobe, Comilog, OFZ, Realloys, RW Silicium, Xeal, TDR Legure in ASK Metallurgy. Večina proizvajalcev Unije je članov Združenja evropskih proizvajalcev ferozlitin (v nadaljnjem besedilu: združenje Euroalliages). Industrijsko združenje predstavlja 97 % proizvodnje zlitin na osnovi silicija in mangana v Uniji. Njegovi člani so v Franciji, Nemčiji, na Poljskem in Slovaškem ter v Španiji. |
|
(25) |
Industrijsko združenje je v imenu svojih članov Komisijo obvestilo, da podpira začetek preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov in sprejetje ukrepa, saj se proizvajalci Unije spopadajo z izjemnimi težavami zaradi velikega pritiska uvoza, ki je posledica vse večjih svetovnih presežnih zmogljivosti in zaprtja drugih večjih trgov zaradi ukrepov trgovinske zaščite. |
|
(26) |
Komisija je od osmih proizvajalcev Unije, opredeljenih v vlogi in navedenih v uvodni izjavi 24, zahtevala, da predložijo izpolnjene vprašalnike. Poleg tega je 4. avgusta 2025 od proizvajalcev Unije zahtevala, da predložijo posodobljen dodatni vprašalnik, in prejela odgovore družb Ferroglobe, OFZ, Realloys, Xeal, Comilog in RW Silicium. |
|
(27) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 17, 18 in 19, je Komisija ugotovila, da ferozlitine in silicij niso neposredno konkurenčni izdelki zaradi razlik v proizvodnih stroških, njihovi uporabi in uvrstitvi v HS. Na podlagi tega so bili proizvajalci podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji opredeljeni kot proizvajalci ferozlitin. |
|
(28) |
V Uniji je sedem proizvajalcev podobnih in neposredno konkurenčnih izdelkov (Ferroglobe, OFZ, Realloys, Xeal, TDR Legure, Comilog in ASK Metallurgy) in vsi so izpolnili vprašalnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, so bili za preveritvene obiske izbrani trije proizvajalci Unije. |
4. POVEČANJE UVOZA
|
(29) |
Komisija je na podlagi podatkov Eurostata in informacij, ki so jih predložili proizvajalci Unije, izvedla analizo povečanja uvoza zadevnega izdelka v obdobju 2019–2024 (v nadaljnjem besedilu: zadevno obdobje) ter preučila uvozne trende v najnovejšem obdobju. Sklenila je, da se zadevno obdobje začne leta 2019, tako da ugotovitve ne bi bile izkrivljene zaradi morebitnih motenj na trgu, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Da bi bile izpolnjene obveznosti Unije glede uvoza iz Ukrajine (8) in iz sporazuma o gospodarskem partnerstvu s Kenijo (9), je bil uvoz iz teh držav izključen iz preiskave. Kenija v zadevnem obdobju zadevnega izdelka ni izvažala v EU. V nadaljevanju uvoz ne vključuje uvoza iz Ukrajine, saj ta uvoz ni zajet s tem ukrepom. |
|
(30) |
Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela prodajo industrije Unije v Uniji in uvoz v Unijo. Informacije o uvozu je zagotovil Eurostat. |
|
(31) |
Gibanje celotnega uvoza zadevnega izdelka je potekalo, kot je razvidno iz preglednice: Preglednica 2 Obseg in cene uvoza, proizvodnja, potrošnja in uvoz v primerjavi s proizvodnjo in potrošnjo
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32) |
Na splošno se je uvoz zadevnega izdelka v obdobju 2019–2024 v absolutnem smislu povečal za 17 %, pri čemer je bilo med posameznimi leti nekaj nihanj. Zaradi tega povečanja uvoza se je proizvodnja proizvajalcev Unije znatno zmanjšala. Nekatere zainteresirane strani so trdile, da povečanje uvoza ni bilo dovolj veliko, zlasti ker se je uvoz med letoma 2023 in 2024 dejansko zmanjšal. Čeprav je bil uvoz v zadnjem letu zadevnega obdobja (2024) pod ravnjo iz leta 2023, je ostal na višji ravni kot v prejšnjih letih (zlasti v letih 2017 in 2018, ko je znašal 1 282 oziroma 1 267 milijona ton). V primerjavi z najnovejšim obdobjem se je uvoz od leta 2019 povečal za 13 %, potrdi pa se tudi omenjeni trend rasti uvoza v primerjavi z letoma 2017 in 2018.
|
|
(33) |
V najnovejšem obdobju se je uvoz še naprej zmanjševal, tako kot leta 2024, vendar je ostal visok in višji od prejšnje najvišje ravni iz leta 2017. Leta 2021 je bila raven letnega uvoza višja kot leta 2022 zaradi gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19, ki je privedlo do zgodovinsko visoke potrošnje. Uvoz torej od leta 2021 ostaja na višjih ravneh, z majhnimi nihanji iz leta v leto. Najnovejši trend upadanja ni dovolj izrazit, da bi prekinil višjo raven uvoza na splošno. Komisija je v odgovor na pripombe navedla tudi, da pravna zahteva ni, da se uvoz v času ugotovitve ali ob koncu zadevnega obdobja „povečuje“. V skladu z zahtevo se mora izdelek „uvažati v povečanih količinah“. Glede na ravni uvoza v obdobju od 2021 do najnovejšega obdobja v primerjavi s predhodnim obdobjem in glede na to, da so opisana nihanja v obdobju od 2021 do najnovejšega obdobja nekajkrat manjša od povečanja v primerjavi s predhodnim delom zadevnega obdobja (2019, 2020), je utemeljen sklep, da se izdelek uvaža v povečanih količinah. |
|
(34) |
Poleg tega se je v primerjavi s proizvodnjo Unije uvoz znatno povečal, in sicer za 104 % med letoma 2019 in 2024 ter za 126 % v primerjavi z najnovejšim obdobjem. Največje povečanje, in sicer za 105 %, je bilo opaženo med letoma 2022 in 2023. Tudi v relativnem smislu se je uvoz v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 zmanjšal in ne povečal. Vendar pa je v relativnem smislu uvoz leta 2024 kljub temu zmanjšanju ostal na višji ravni kot leta 2022 in torej na višji ravni kot v vseh letih v zadevnem obdobju, razen v letu 2023. Zato se v relativnem smislu izdelek kljub nedavnemu zmanjšanju uvoza še vedno uvaža v povečanih količinah. Da to ne bi več veljalo, bi bilo potrebno precej večje zmanjšanje. |
|
(35) |
Uvoz se je povečal tudi glede na potrošnjo Unije, in sicer za 23 % med letoma 2019 in 2024 ter za 22 % v primerjavi z najnovejšim obdobjem. Potrošnja Unije se po nekaj letih nihanja od leta 2022 stalno zmanjšuje, zaradi česar je to relativno povečanje izrazitejše. |
|
(36) |
Komisija zato ugotavlja, da se je uvoz zadevnega izdelka opazno povečal, tako v absolutnem, še bolj očitno pa v relativnem smislu. Ta ugotovitev izhaja iz celovite analize podatkov za celotno obdobje preiskave in ne le iz primerjave začetne in končne točke obdobja 2019–2024. Dodatno jo potrjuje tudi pregled ustreznih trendov, ki so se pojavili v tem in v najnovejšem obdobju. |
5. NEPREDVIDEN RAZVOJ DOGODKOV
|
(37) |
Komisija je ugotovila, da je znatno povečanje uvoza ferozlitin v Unijo neposredna posledica nepredvidenega razvoja dogodkov, ki ne le ustvarja, temveč tudi krepi neravnovesja v mednarodni trgovini z zadevnim izdelkom. |
|
(38) |
Leta 2023 so bile obstoječe svetovne zmogljivosti ocenjene na približno 46 milijonov ton, medtem ko je svetovna potrošnja znašala 27,6 milijona ton. Zato so presežne zmogljivosti že leta 2023 znašale približno 18 milijonov ton. Poleg tega se ocenjuje, da bodo v prihodnjih letih na voljo zmogljivosti za dodatnih 9 milijonov ton. To pomeni skupne prihodnje presežne zmogljivosti v višini približno 27 milijonov ton, kar ustreza približno 16-kratniku skupnega povpraševanja v EU (10). |
|
(39) |
Zaradi teh svetovnih presežnih zmogljivosti se svetovne cene ferozlitin od leta 2020 znižujejo, čeprav z določenimi nihanji. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61, na cene ferozlitin v Uniji vpliva cena, ki jo določajo glavne države izvoznice, kot sta Kitajska in Indija. |
|
(40) |
Trg Unije je zaradi svoje velikosti in ravni cen privlačen za proizvajalce iz držav izvoznic. Unija je vodilna potrošnica nekaterih zlitin in deluje kot zelo odprt trg. Porabi približno 21 % svetovne proizvodnje, s čimer prednjači pred Japonsko (12 %), Severno Ameriko (11 %) in Južno Korejo (8 %). Poleg tega je trg Unije privlačen tudi za zadevni izdelek, zlasti glede cen v primerjavi z drugimi večjimi trgi. Po podatkih (11) industrije Unije so cene v Uniji dosledno višje kot na drugih trgih, kot sta Indija in Kitajska, razen v ZDA. V obdobju 2023–2024 je bila povprečna franko cena v EU za 35 % višja kot na Kitajskem, medtem ko so bile franko cene v Indiji v povprečju za 20 % nižje od cen v EU. |
|
(41) |
Ko na svetovni ravni obstajajo presežne zmogljivosti, se proizvajalci spopadajo s presežno ponudbo, ki jo poskušajo prodati na trgih, na katerih lahko dosežejo višje cene. Unija je zaradi višjih cen postala privlačno namembno območje za tak presežni izdelek. |
|
(42) |
Navedeni učinek so še poslabšale prakse na trgih tretjih držav, ki omejujejo trgovino. V zadnjih letih številne države vse pogosteje uporabljajo trgovinsko politiko in instrumente trgovinske zaščite za zaščito domačih proizvajalcev. Novi in nedavno podaljšani ukrepi trgovinske zaščite, uvedeni za izdelke s poreklom iz najpomembnejših držav izvoznic v Unijo, so navedeni v opombi (12). Skupni obseg uvoza, na katerega se nanašajo ti ukrepi, znaša približno 168 000 ton, kar predstavlja 48 % celotne proizvodnje Unije v letu 2024. |
|
(43) |
Zadnje take ukrepe so marca 2025 uvedle ZDA na uvoz fero-silicija iz Brazilije, Kazahstana in Malezije (13). V tem obdobju so bile te države tudi med največjimi izvoznicami fero-silicija v Unijo, z zaprtjem trga ZDA za fero-silicij iz teh držav pa bi se lahko na trg Unije preusmerilo dodatnih 73 000 ton. Ta preusmeritev bi leta 2024 predstavljala 21 % celotne proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji, kar bi povzročilo dodatno škodo proizvajalcem Unije in nadaljnje zmanjšanje tržnega deleža. |
|
(44) |
Poleg tega je ameriška administracija uvedla tako imenovane vzajemne tarife različnih stopenj za uvoz od svojih trgovinskih partneric. Kar zadeva uvoz iz Unije, se uporablja najvišja vseobsegajoča tarifa 15 % za izdelke, za katere veljajo vzajemne tarife, vključno z nekaterimi ferozlitinami. |
|
(45) |
Glede na te okoliščine se potrdi, da so nepredviden razvoj dogodkov, globalne presežne zmogljivosti, ukrepi trgovinske zaščite tretjih držav in splošno povišanje tarif, posebno v ZDA, ne le povzročili, temveč bodo tudi v prihodnje povzročali znatno povečanje uvoza ferozlitin v Unijo. |
6. OBVEZNOSTI, ZARADI KATERIH SE JE POVEČAL UVOZ
|
(46) |
Zadevni izdelek zajema več tarifnih postavk in za vse te tarifne postavke ima Evropska unija zaradi tarifnih koncesij, danih v preteklih krogih večstranskih trgovinskih pogajanj, tarifne obveze (14) v višini:
|
|
(47) |
Te koncesije so v času določitve vpisane v del I, oddelek II, seznama koncesij in obveznosti Evropske unije, potrjenega kot seznam EU CLXXIII – Evropska unija, 1. decembra 2016 (15), kakor je bil spremenjen. |
|
(48) |
Zaradi teh koncesij, vpisanih na seznam koncesij in obveznosti Evropske unije, priložen GATT in vključen na podlagi člena II:7 GATT 1994, ter zaradi drugih delov GATT 1994 ima Evropska unija obveznosti na podlagi GATT 1994, zlasti naslednje: člen XI:1, ki prepoveduje netarifne omejitve na uvoz navedenih izdelkov, ter člen II:1(a) in II:1(b), prvi in drugi stavek, GATT 1994. V skladu s členom II:1(b), prvi stavek, EU ne sme, če ni veljavne izjeme, uvesti običajnih carin za zadevni izdelek, razen tistih, ki so navedene v ustreznem delu seznama koncesij in obveznosti EU, tj. stopnje, ki je navedena zgoraj za vsako zajeto tarifno postavko. Poleg tega je bila uvozna tarifa, ki jo je EU v času preiskave uporabljala za zadevni izdelek, t. i. tarifa po načelu največjih tarifnih ugodnosti, na najvišjih ravneh, dovoljenih v skladu z zgoraj navedenimi tarifnimi obvezami. |
|
(49) |
Zadevni izdelek se je uvažal v povečanih količinah zaradi navedenih obveznosti, ki jih nalaga GATT 1994 (člen XI:1, člen II:1(a) in II:1(b), prvi in drugi stavek, GATT 1994), ker so te obveznosti skupaj s tarifnimi koncesijami Evropske unije iz zaporednih krogov večstranskih trgovinskih pogajanj okrepile in zavarovale pogoje dostopa na trg za uvoz zadevnega izdelka na trg Evropske unije. Navedene tarifne obveze Evropske unije so tako povzročile povečanje uvoza in EU niso omogočale, da bi namesto uvedbe zaščitnega ukrepa zvišala običajne carine. To hkrati pojasni, kako se je zaradi zadevnih obveznosti povečal uvoz, ki povzroča resno škodo. |
|
(50) |
Zaradi opredeljenih obveznosti iz GATT EU prav tako ni mogla zvišati uvoznih dajatev, ki se uporabljajo za zadevni izdelek. To so bile torej obveznosti Evropske unije iz GATT 1994, zaradi katerih je imela omejene možnosti, da prepreči ali odpravi škodo zaradi povečanega uvoza. Hkrati je Evropska unija začasno prekinila te obveznosti zaradi svojega zaščitnega ukrepa. |
7. RESNA ŠKODA
7.1. Položaj proizvajalcev Unije
|
(51) |
Da bi lahko ugotovila, ali obstajajo dokazi o resni škodi za proizvajalce zadevnega izdelka v Uniji, je Komisija v skladu s členom 9 Uredbe 2015/478 in členom 6 Uredbe 2015/755 preučila trende potrošnje, proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, prodaje, tržnega deleža, cen, dobičkonosnosti, zalog, donosa vloženega kapitala (ROCE), denarnega toka in zaposlenosti za zadevni izdelek za obdobje 2019–2024. |
|
(52) |
Ta analiza je bila izvedena na svetovni ravni in kaže razvoj uvoza. Kot je navedeno v oddelku 2, je bil silicij izključen iz obsega izdelka. Kar zadeva kalcijev silicid, je preiskava pokazala, da sta ga na začetku zadevnega obdobja proizvajala dva proizvajalca v Uniji, vendar sta leta 2023 proizvodnjo opustila. Med preverjanjem proizvajalci niso navedli, da bi nameravali v bližnji prihodnosti ponovno vzpostaviti pomembno proizvodnjo. Ker ni bilo proizvodnje v Uniji, je bil kalcijev silicid izključen iz obsega izdelka. Zato in kot je pojasnjeno v oddelku 2, je obseg izdelka opredeljen kot ferozlitine, nadaljnja analiza pa je bila izvedena na tej podlagi. |
|
(53) |
Komisija je 4. avgusta 2025 od proizvajalcev Unije zahtevala, da predložijo dodatne podatke za prvih šest mesecev leta 2025, da bi preučila, kako so se razvijale razmere po zadevnem obdobju, ki je zajemalo obdobje 2019–2024. |
|
(54) |
Kar zadeva splošno stanje, so se potrošnja v Uniji, prodaja proizvajalcev v Uniji in ustrezen tržni delež gibali na naslednji način: Preglednica 3 Potrošnja Unije, domača prodaja in domači tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(55) |
Čeprav je potrošnja Unije v prvi polovici zadevnega obdobja nihala, se od takrat zmanjšuje. Domača prodaja proizvajalcev Unije se je med letom 2019 in najnovejšim obdobjem zmanjšala za 41 %, kar je povzročilo 14-odstotno izgubo tržnega deleža. V istem obdobju se je uvoz v absolutnem smislu povečal za 13 %. Tržni delež industrije Unije se je v zadevnem obdobju izrazito zmanjšal in se je rahlo povečal šele leta 2024, ko je industrija Unije prodajala z izgubo, da bi konkurirala povečanemu uvozu po nizkih cenah. |
|
(56) |
Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije so se proizvodnja, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti gibale, kot sledi: Preglednica 4 Proizvodnja, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(57) |
Proizvodne zmogljivosti so se v obdobju od 2019 do najnovejšega obdobja zmanjšale za 19 %, proizvodnja Unije pa se je v istem obdobju zmanjšala za 50 %. Zaradi tega se je zmanjšala tudi stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer s 56 % na 35 %. V letu 2024 se je proizvodnja nekoliko okrepila, vendar je bila še vedno precej nižja kot v prejšnjih letih, razen leta 2023. V najnovejšem obdobju se je proizvodnja ponovno zmanjšala. |
|
(58) |
Na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije so se uvozne cene, prodajne cene proizvajalcev Unije, razlike v cenah, stroški proizvodnje in dobičkonosnost gibali na naslednji način: Preglednica 5 Uvozne cene, prodajne cene proizvajalcev Unije, razlike v cenah, stroški proizvodnje in dobičkonosnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(59) |
Znatno povečanje uvoza povzroča vztrajen pritisk na znižanje prodajnih cen Unije. To je povzročilo znatno razliko v ceni v višini do 17 % v letu 2021 in se je nadaljevalo v zadevnem obdobju, kar je negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije. |
|
(60) |
Proizvajalci Unije so v letih 2019 in 2020 zabeležili 10-odstotne oziroma 11-odstotne izgube. V letu okrevanja 2021 (po pandemiji COVID-19) je dobiček dosegel 7 %, vendar se je v letu 2022 zmanjšal na 4 %, sledili pa sta 7-odstotna izguba v letu 2023 in 12-odstotna izguba v letu 2024, ko so bile cene uvoza nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije. Trend se je poslabšal v najnovejšem obdobju, ko so izgube dosegle najvišjo vrednost 20 %. |
|
(61) |
Od leta 2021 so bile cene proizvajalcev Unije pod pritiskom zaradi nizkih uvoznih cen. Zaradi tega cenovnega pritiska proizvajalci Unije niso mogli zvišati svojih cen, da bi pokrili svoje stroške, kar je povzročilo znatne izgube. Cene ferozlitin v Uniji kot blaga, s katerim se trguje po vsem svetu, namreč temeljijo na indeksu CRU (Commodities Research Unit). Za določitev vrednosti indeksa CRU se upošteva več dejavnikov, ki se nanašajo predvsem na ponudbo tega blaga in povpraševanje po njem po vsem svetu (16). Države izvoznice z znatnima proizvodnjo in izvozom vplivajo na oblikovanje cenovnih indeksov (17), ki se v Uniji običajno uporabljajo na trgu za pogajanja o prodajnih pogodbah. Na svetovnem trgu ferozlitin ostajata Kitajska in Indija glavni globalni oblikovalki cen, predvsem zaradi velikega obsega proizvodnje in zmogljivosti ter znatnih rezerv kritičnih surovin, ki so potrebne za proizvodnjo zadevnega izdelka. Ker so proizvodne zmogljivosti proizvajalcev Unije bistveno manjše od zmogljivosti navedenih držav, imajo proizvajalci Unije omejeno zmožnost vplivanja na cene ferozlitin v Uniji. Zato referenčne cene, ki so običajno določene v Aziji, proizvajalce Unije prisilijo, da sprejmejo cenovne pogoje, ki jih določijo glavni proizvajalci, zaradi česar ne morejo zvišati cen. |
|
(62) |
Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije so se denarni tok, donosnost vloženega kapitala, zaloge in zaposlenost gibali na naslednji način: Preglednica 6 Denarni tok, donos vloženega kapitala in zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(63) |
V obdobju od leta 2019 do najnovejšega obdobja so se proizvajalci Unije soočali z zmanjševanjem prodaje (preglednica 3) in so utrpeli izgube (preglednica 5) zaradi povečanega uvoza. V obravnavanem obdobju sta denarni tok in donos vloženega kapitala sledila podobnemu trendu ter močno nihala, vendar sta se v najnovejšem obdobju ponovno vrnila na negativno vrednost. V obravnavanem obdobju so se zmanjšale tudi zaloge. Preglednica 7 Zaposlenost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(64) |
V zadevnem obdobju so se proizvajalci Unije spopadali z občutnim nazadovanjem, kar je povzročilo 19-odstotno zmanjšanje števila delovnih mest. V primerjavi z najnovejšim obdobjem pomeni to zmanjšanje za 24 % glede na izhodiščno leto 2019. |
7.2. Sklep
|
(65) |
Glede na navedeno je ugotovljeno, da se proizvajalcem povzroča resna škoda, kar dokazujejo zlasti zmanjšanje proizvodnje, prodaje, tržnega deleža in zaposlenosti, znatno oviranje dviga cen ter znatne izgube v zadevnem obdobju. Najnovejši podatki so tudi potrdili, da se razmere v najnovejšem obdobju slabšajo. |
8. VZROČNA ZVEZA
|
(66) |
Komisija je preučila, ali je povečan uvoz povzročil resno škodo proizvajalcem Unije. Poleg tega je preučila tudi, ali so lahko proizvajalcem Unije hkrati povzročili škodo tudi drugi znani dejavniki, zaradi česar bi bilo mogoče podvomiti o obstoju vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in uvozom. Komisija je zagotovila, da morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne uvoz, ni bila pripisana povečanemu uvozu. Ti dejavniki so povečanje proizvodnih stroškov zaradi visokih cen energije, izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije ter uvoz iz Ukrajine in Kenije. Kot je navedeno v oddelku 4, Kenija v zadevnem obdobju ni izvažala zadevnega izdelka v Unijo. |
8.1. Povečanje uvoza
|
(67) |
Poudariti je treba, da je izdelek, ki ga proizvajajo proizvajalci Unije, podoben izdelek ali izdelek, ki je zadevnemu izdelku neposredno konkurenčen. Ima enake osnovne značilnosti in enake uporabe ter se prodaja prek podobnih ali enakih prodajnih kanalov. |
|
(68) |
Kot je navedeno v oddelku 4, se je skupni obseg uvoza v najnovejšem obdobju znatno povečal, in sicer za 13 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2019, zlasti od leta 2021 dalje. Na začetku obravnavanega obdobja, tj. v letih 2019 in 2020, so proizvajalci Unije utrpeli izgube v višini približno 10 %, medtem ko je bil uvoz še vedno na nižjih ravneh. To slabo gospodarsko uspešnost proizvajalcev Unije je mogoče pojasniti s splošnim upadom gospodarske rasti v Uniji ter zlasti znatnim zmanjšanjem proizvodnje jekla v letu 2019 in v obdobju pandemije COVID-19. Proizvodnja surovega jekla se je v primerjavi z letom 2018 zmanjšala za 6 %, podobno pa se je v primerjavi z letom 2018 zmanjšala tudi dejavnost taljenja nerjavnega jekla, in sicer za 8,1 % (18). To je povzročilo znaten padec cen zadevnega izdelka, kar je proizvajalcem Unije povzročilo izgube (19). Tudi obseg uvoza se je med letoma 2019 in 2020 zaradi pandemije COVID-19 zmanjšal za 11 odstotnih točk, kar sovpada s splošnim zmanjšanjem potrošnje. Vendar to zmanjšanje uvoza ni povzročilo zmanjšanja tržnega deleža, ki se je kljub splošnim motnjam na trgu zaradi pandemije COVID-19 nekoliko povečal, in sicer za 2 %. Po gospodarskem okrevanju leta 2021 se je uvoz povečal na visoke ravni in na teh ravneh ostal kljub zmanjšanju potrošnje za 19 odstotnih točk v najnovejšem obdobju v primerjavi z letom 2021. Poleg pritiska zaradi obsega povečanega uvoza je bila tudi povprečna uvozna cena od leta 2021 za 17 % do 5 % nižja od prodajne cene proizvajalcev Unije. To povečanje uvoza po nižjih cenah od leta 2021 je sovpadlo z znatno izgubo tržnega deleža proizvajalcev Unije za 10 odstotnih točk in vztrajnim trendom zmanjševanja dobičkonosnosti, ki se je v najnovejšem obdobju zmanjšala za 20 %. |
|
(69) |
Več zainteresiranih strani je trdilo, da povečanje uvoza ni dovolj veliko, da bi industriji Unije povzročilo resno škodo. Namesto tega so trdile, da ti uvozni trendi zgolj odražajo nihanja, ki so v skladu s svetovnim okrevanjem po pandemiji COVID-19. |
|
(70) |
Po pandemiji se je uvoz izrazito in nenadno povečal, kar je povzročilo tako neposreden kot tudi posreden pritisk na proizvajalce Unije in zmanjšanje njihovega domačega tržnega deleža. Iz finančne uspešnosti proizvajalcev Unije je razvidno, da težava ni bila zgolj ponovna vzpostavitev svetovnih dobavnih verig. Obstajal je namreč znaten pritok uvoza na trg Unije, in sicer na ravneh, višjih od tistih, ki so bile zabeležene med letoma 2016 in 2019, ter pod cenovnimi pogoji, ki so ovirali dvig prodajnih cen Unije in s tem ogrožali sposobnost preživetja industrije Unije. |
|
(71) |
Komisija je zato sklenila, da obstaja neposredna vzročna zveza med povečanjem uvoza in resno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. |
8.2. Drugi znani dejavniki
|
(72) |
Da bi se prepričala, da resna škoda ni posledica drugih dejavnikov kot povečanega uvoza, je Komisija preučila, ali so k resni škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, morda prispevali tudi drugi dejavniki, ter učinke teh dejavnikov ločila in jih razlikovala od učinkov povečanega uvoza, da bi ugotovila obstoj resnične in bistvene vzročno-posledične povezave. |
|
(73) |
Več zainteresiranih strani je trdilo, da so proizvajalci Unije utrpeli škodo zaradi visokih cen energije v Uniji in ne zaradi povečanega uvoza. Cene energije v Uniji so namreč na splošno višje kot v nekaterih drugih delih sveta. Vendar lahko proizvajalci v običajnih tržnih pogojih zvišanje stroškov prenesejo v svoje prodajne cene, da bi ohranili razumen dobiček. Zaradi večje ravni uvoza proizvajalci Unije niso mogli dovolj zvišati svojih prodajnih cen ter tako pokriti zvišanja cen električne energije. Kot je opisano v uvodni izjavi 61, so proizvajalci Unije primorani sprejeti cenovne pogoje, ki jih narekujejo glavni svetovni proizvajalci. Zato niso mogli zvišati svojih cen kljub neizogibnemu zvišanju stroškov zaradi naraščajočih stroškov energije. Škode torej ni povzročilo zvišanje stroškov kot tako, temveč nezmožnost proizvajalcev Unije zaradi povečanega uvoza, da bi ta zvišanja stroškov natančno prenesli v svoje prodajne cene. |
|
(74) |
Komisija je analizirala tudi vpliv uvoza zadevnega izdelka iz Ukrajine in sklenila, da ta uvoz ni prispeval k resni škodi, ki se obravnava, da bi bili tako izpolnjeni pogoji za zaščitni ukrep (vzporednost). Kot je že navedeno v oddelku 4, je bil uvoz iz Ukrajine izključen iz obsega te preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov. Leta 2019 je uvoz iz Ukrajine predstavljal 21 % celotnega uvoza EU, do leta 2024 pa se je zmanjšal na zgolj 4 %. Zato uvoz iz Ukrajine ni predstavljal pomembnega dela celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo. Komisija tako meni, da uvoz zadevnega izdelka iz Ukrajine ni prispeval k resni škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. |
|
(75) |
Komisija je na podlagi podatkov iz prejetih izpolnjenih vprašalnikov ocenila tudi izvozno učinkovitost proizvajalcev Unije. Izvoz se je v zadevnem obdobju zmanjšal za 52 %. Če se oceni glede na najnovejše obdobje, je zmanjšanje še izrazitejše, saj znaša 72 % od leta 2019. Glede na presežne zmogljivosti na svetovni ravni in vpliv na oblikovanje cen s strani svetovnih akterjev, kot sta Kitajska in Indija, so bili proizvajalci Unije pod pritiskom tudi na izvoznem trgu. |
|
(76) |
Komisija tako ni ugotovila drugih dejavnikov, ki bi oslabili vzročno zvezo med povečanjem uvoza in resno škodo za proizvajalce Unije. |
8.3. Sklep
|
(77) |
Komisija je sklenila, da obstaja vzročna zveza med povečanim uvozom zadevnega izdelka in resno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Kot navedeno so visoke cene energije, drug uvoz in izvozna učinkovitost morda prispevali k resni škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, vendar niso oslabili vzročne zveze. |
9. INTERES UNIJE
|
(78) |
Komisija je nadalje preučila, ali obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepa na podlagi te preiskave ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih interesov, vključno z interesi proizvajalcev Unije, uvoznikov in uporabnikov. |
|
(79) |
Industrija Unije zajema sedem proizvajalcev v različnih državah članicah Unije in je leta 2024 v zvezi z zadevnim izdelkom neposredno zaposlovala več kot 1 800 oseb. |
|
(80) |
Ugotovljeno je bilo, da se industriji Unije s povečanjem uvoza povzroča resna škoda. |
|
(81) |
Ferozlitine so ključne za proizvodnjo visokokakovostnega jekla in kovinskih zlitin, ki se uporabljajo v avtomobilski, vesoljski, gradbeni in elektronski industriji. V interesu Unije je, da ima konkurenčno in zdravo industrijo ferozlitin, ki podpira širok nabor predelovalnih dejavnosti nižje v proizvodni verigi ter povečuje produktivnost in konkurenčnost. |
|
(82) |
Ker so se z motnjami v svetovnih dobavnih verigah pokazale ranljivosti, lahko Unija z uspešno industrijo ferozlitin ohrani svojo industrijsko proizvodnjo in strateško avtonomijo tudi v času svetovne negotovosti. |
|
(83) |
V zvezi s tem je več zainteresiranih strani trdilo, da bi ukrep skoraj zagotovo povzročil zvišanje cen surovin za nekatere proizvajalce jekla ter omejil razpoložljivost ferozlitin za proizvajalce jekla v EU. Poleg tega so trdile, da bi tak ukrep lahko povzročil motnje v celotni dobavni verigi aluminija v Uniji in zvišal proizvodne stroške. Nekatere zainteresirane strani so izrazile zaskrbljenost, da so viri dobave že omejeni in da bi predlagani zaščitni ukrep lahko povzročil pomanjkanje dobave. Trdile so tudi, da izdelki pri proizvajalcih Unije niso na voljo ali pa niso na voljo v zadostni količini. |
|
(84) |
Uporabniki in uvozniki si na splošno prizadevajo za najnižjo možno ceno. Vendar je tudi v njihovem interesu, da imajo konkurenčno in preživetja sposobno industrijo Unije kot zanesljiv vir dobave. Zaščitni ukrepi so namenjeni zaščiti domače industrije pred povečanim uvozom in resno škodo, ki jo povzročajo. S tem podpirajo domače zaposlovanje in ključnim industrijam, kot je industrija ferozlitin, pomagajo kljubovati pritisku uvoza. |
|
(85) |
Hkrati je primerno, da se uporabnikom zagotovi zadostno razpoložljivost ferozlitin. Komisija meni, da zaščitni ukrep v obliki posebnih tarifnih kvot po posameznih vrstah izdelka omogoča vzpostavitev ravnovesja med interesi proizvajalcev in uporabnikov, tako da po eni strani obravnava resno škodo, ki jo povzroči povečan uvoz, po drugi strani pa omogoča znaten uvoz v Unijo brez dajatev in tako zagotavlja učinkovito konkurenco med uvozom in proizvodnjo Unije, s čimer se zmanjša morebitno tveganje pomanjkanja. Dajatev zunaj kvote na ustrezni ravni bo zagotovila take ravni cen na trgu Unije, da bo industrija Unije lahko konkurirala uvozu. |
|
(86) |
Ukrep bo tudi spodbuda za razvoj in krepitev proizvodnih zmogljivosti Unije. Z uvedbo variabilne dajatve zunaj kvote se bo proizvajalcem Unije omogočilo, da ponovno vzpostavijo in povečajo proizvodnjo ter znova postanejo konkurenčni. To bo dolgoročno privedlo do bolj trajnostne in konkurenčne industrije Unije. |
|
(87) |
Komisija je na podlagi teh premislekov in skrbne preučitve različnih interesov sklenila, da je v interesu Unije, da se sprejme zaščitni ukrep v obliki posebnih tarifnih kvot po posameznih vrstah izdelka, ki bodo omogočale določen obseg uvoza brez dajatev, in povišanja tarif za uvoz, ki presega količino kvote. Dajatev zunaj kvote se določi glede na razliko med določenim cenovnim pragom in dejansko uvozno ceno. Ta uravnotežen ukrep bi še vedno omogočal uvoz ferozlitin v Unijo, s čimer bi se zagotovilo, da bi dobava iz tujine še naprej podpirala potrebe industrije nižje v proizvodni verigi, hkrati pa bi se zagotovile vzdržne ravni cen za industrijo Unije. |
|
(88) |
Proizvajalci ferozlitin v Uniji so strateškega pomena za gospodarsko stabilnost in dolgoročno odpornost Unije. Zato Komisija meni, da je zaščitni ukrep v interesu Unije. |
10. IZKLJUČITVE NEKATERIH DRŽAV S PODROČJA UPORABE UKREPA
|
(89) |
V skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije se ukrep ne sme uporabljati za izdelke s poreklom iz držav v razvoju, ki so članice STO, ali Alžirije (20), če delež uvoza izdelka v Unijo ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež uvoza v Unijo je manjši od 3 %, skupaj ne presegajo 9 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo. |
|
(90) |
Če ni posebej določeno v Prilogi I, je Komisija sklenila, da uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz držav v razvoju, ki so članice STO, in Alžirije, izpolnjuje zahteve za upravičenost do zgoraj navedenega odstopanja. |
|
(91) |
Poleg tega je treba, kot je pojasnjeno tudi v oddelku 4, na podlagi obstoječe zakonodaje Unije uvoz iz Ukrajine izvzeti iz uporabe zaščitnega ukrepa. Unija je sprejela Uredbo (EU) 2025/1153 (21) o začasni opustitvi nekaterih določb Uredbe (EU) 2015/478, kar zadeva uvoz iz Ukrajine. V skladu z navedeno uredbo in zahtevo STO po vzporednosti je uvoz iz Ukrajine izključen iz obsega te preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov (22). |
11. OBVEZNOSTI, KI IZHAJAJO IZ NEKATERIH DVOSTRANSKIH SPORAZUMOV MED UNIJO IN TRETJIMI DRŽAVAMI
|
(92) |
Komisija je zagotovila, da je ta ukrep združljiv z obveznostmi Unije iz dvostranskih ali regionalnih trgovinskih sporazumov s tretjimi državami. |
|
(93) |
Kar zadeva uvoz iz Norveške in Islandije (uvoza iz Lihtenštajna ni), ukrep izpolnjuje zahteve iz členov 112 in 113 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP). Komisija je ugotovila, da bi lahko imeli proizvajalci ferozlitin v Uniji še naprej resne gospodarske težave sektorske narave. |
|
(94) |
Prvič, Komisija je ugotovila, da so nekateri proizvajalci ferozlitin v Uniji utrpeli gospodarsko škodo, kot je podrobno opisano v oddelku 7, in da ti proizvajalci predstavljajo ločen sektor v smislu člena 112 Sporazuma EGP. Proizvajalci opravljajo enake ali podobne gospodarske dejavnosti, tj. proizvodnjo zadevnega izdelka. Izdelki proizvajalcev Unije so namenjeni isti vrsti industrije nižje v proizvodni verigi in za vse se uporabljajo podobni prodajni kanali (glej oddelek 2). Proizvodnja ferozlitin je torej dejavnost, ki jo je mogoče opredeliti kot „sektor“, tako da je mogoče resne težave teh proizvajalcev opredeliti kot „sektorske“. |
|
(95) |
Drugič, Komisija je na podlagi sektorskih gospodarskih in finančnih kazalnikov, opisanih v oddelku 7, sklenila, da so proizvajalci Unije utrpeli resno škodo. Isti kazalniki dokazujejo resne gospodarske težave v smislu člena 112 Sporazuma EGP v zadnjih letih zadevnega obdobja, tj. v letih 2023 in 2024. Poleg tega je v svoji oceni preučila obseg in cene uvoza iz držav Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP. Norveška in Islandija sta leta 2024 predstavljali 47,4 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo, in sicer po cenah, ki so bile približno enake cenam proizvajalcev Unije in višje kot cene uvoza iz drugih držav porekla. Čeprav so bile njune cene višje od cen uvoza iz drugih držav porekla, so še vedno izvajale konkurenčni pritisk na proizvajalce Unije, ki so prodajali po cenah na približno isti ravni, in s tem ovirale dvig cen teh proizvajalcev Unije, ki svojih cen niso mogli zvišati na raven, s katero bi pokrili svoje stroške. |
|
(96) |
Tretjič, ker pogoji za obstoj resnih gospodarskih težav obstajajo daljše obdobje dveh let in ker nič ne kaže na izboljšanje v bližnji prihodnosti, se bo to stanje verjetno nadaljevalo, s tem pa tudi resne gospodarske težave v smislu člena 112 Sporazuma EGP. |
|
(97) |
Četrtič, Komisija je ocenila, katera vrsta ukrepa bi bila nujno potrebna za izboljšanje nastalega položaja in najmanj moteča za delovanje Sporazuma EGP. Hkrati je preučila tudi, kakšen ukrep bi proizvajalcem Unije omogočil, da ponovno pridobijo konkurenčnost in si opomorejo od izgub. |
|
(98) |
Komisija se je odločila, da uvede ukrep v obliki posebnih tarifnih kvot po posameznih vrstah izdelka in povišanja tarifnih stopenj zunaj kvote, in sicer glede na razliko med določenim cenovnim pragom in dejansko uvozno ceno, kot je pojasnjeno v oddelku 12. Komisija je ugotovila, da bi tak ukrep industriji Unije omogočil, da ponovno pridobi tržni delež in konkurenčnost ter še naprej s čim manj motnjami uvaža iz držav Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP. Natančneje, ukrep je bil izbran, da se industriji Unije omogoči, da ponovno pridobi tržne deleže, ne da bi utrpela škodo, in da ga uporablja dovolj dolgo, da si bo opomogla od resnih gospodarskih težav. Področje uporabe ukrepa je skrbno določeno na podlagi objektivnih meril, vključno s podobnostjo izdelka, zamenljivostjo in stopnjo motenj na trgu, tako da se uporablja za opredeljeni izdelek, katerega obseg uvoza in cene so povzročili resne gospodarske težave. To zagotavlja sorazmernost in skladnost s Sporazumom EGP, ki določa, da mora biti ukrep nujno potreben po obsegu in trajanju. |
|
(99) |
Komisija se zavezuje, da bo stalno spremljala delovanje zaščitnih ukrepov in se vsake tri mesece posvetovala z Norveško in Islandijo, da bi odpravila ukrep pred predvidenim datumom izteka veljavnosti ali omejila njegovo področje uporabe. Da bi Komisija prispevala k takim posvetovanjem in razmisleku držav članic o zaželenosti spremembe trajanja ali parametrov ukrepov, bi morala redno izvajati oceno stanja in razmisliti o pregledu vsaj ob koncu vsakega leta uvedbe ukrepov. Komisija bi morala v vsakem primeru začeti prvo preiskavo v zvezi s pregledom najpozneje eno leto po začetku veljavnosti ukrepa. |
|
(100) |
Komisija bi morala pri izvajanju takih pregledov med drugim preučiti, ali ima uporaba zaščitnih ukrepov škodljive posledice za nekatere nadaljnje uporabnike, tudi v specifičnih državah članicah ali regijah v Uniji. Poleg tega bi morala oceniti, ali proizvodnja proizvajalcev Unije zadostuje za dobavo zadevnih izdelkov v količinah, ki ne povzročajo pomanjkanja ali nevzdržnega višanja cen, in predlagati ustrezne prilagoditve ukrepov. |
|
(101) |
Kar zadeva druge regionalne ali dvostranske trgovinske sporazume Unije s tretjimi državami in kot je podrobneje določeno v oddelku 12, se je Komisija odločila, da uvede ukrep v obliki posebnih tarifnih kvot po posameznih vrstah izdelka, skupaj s povečanjem tarife za uvoz zunaj kvote. Komisija je sklenila, da je sprejetje takega ukrepa najmanj moteč ukrep za nadaljevanje dvostranske trgovine z vsemi prostotrgovinskimi partnericami Unije. |
|
(102) |
Poleg tega se Unija, kadar ti regionalni ali dvostranski sporazumi ne omogočajo samodejno uvedbe zaščitnega ukrepa v skladu s pogoji Sporazuma STO, opira na določbe iz zadevnih sporazumov, ki omogočajo zaščitni ukrep. Komisija je zagotovila, da se obveznost ustreznega obveščanja partneric sporazumov o prosti trgovini izvaja v skladu z veljavnim dvostranskim sporazumom. |
|
(103) |
V zvezi s tem je treba opozoriti, da glede na obseg in sklepe preiskave obstajajo resne motnje v sektorju ferozlitin in da so zato zaščitni ukrepi upravičeni tudi v skladu s členom 26 Sporazuma, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo leta 1972 (23), členom 26 sporazuma o prosti trgovini s Ferskimi otoki (24), členom 60 Dodatnega protokola, podpisanega 23. novembra 1970, ki je priložen k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo (25), sporazumi o pridružitvi z Marokom (26), Tunizijo (27), Jordanijo (28), Izraelom (29) in Palestino (30), Sporazumom o sodelovanju in carinski uniji s San Marinom (31) ter sporazumom o sodelovanju z Arabsko republiko Sirijo (32). Iz istih razlogov in ker je dvostranski uvoz kot del celotnega uvoza prispeval k resnim motnjam v sektorju, so zaščitni ukrepi dovoljeni tudi v skladu s členom 15 trenutno veljavnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju z Mehiko (33). Ugotovljeno je bilo tudi, da se je uvoz iz Severne Makedonije v Unijo v obdobju preiskave povečal in prispeval k resni škodi, ki jo je utrpela industrija ferozlitin v Uniji. Ta uvoz zato izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za sprejetje zaščitnih ukrepov v skladu s členom 37(1) Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (34). |
12. SKLEPNE UGOTOVITVE IN SPREJETJE UKREPA
12.1. Sprejetje ukrepa
|
(104) |
Komisija je sklenila, da proizvajalci ferozlitin v Uniji trpijo resno škodo zaradi povečanega uvoza ferozlitin in da je v interesu Unije, da sprejme ustrezne zaščitne ukrepe, da bi se izognili nadaljnjemu povečevanju uvoza in nadaljnjemu slabšanju položaja proizvajalcev Unije. |
12.2. Oblika in stopnja ukrepa
12.2.1. Tarifne kvote po vrstah izdelka
|
(105) |
Pri izbiri ustrezne oblike ukrepov je Komisija upoštevala naslednje elemente. Prvič, obstoj resne škode za proizvajalce Unije. Drugič, proizvajalci Unije bi morali ponovno pridobiti konkurenčnost ob hkratnem ohranjanju ustrezne izbire, kar zadeva vire oskrbe, ki so na voljo v Uniji, zaželen pa je tudi umerjen učinek na uvoz in cene. |
|
(106) |
Na podlagi tega Komisija meni, da je, kot je navedeno v uvodni izjavi 87, najučinkovitejši ukrep za uravnoteženje različnih interesov posebna tarifna kvota po posameznih vrstah izdelka v kombinaciji z variabilno dajatvijo zunaj kvote. |
|
(107) |
V skladu s členom 15(3) Uredbe 2015/478 se kvota načeloma določi glede na povprečno raven uvoza v zadnjih treh reprezentativnih letih. |
|
(108) |
Vendar se ta določba uporablja za količinske omejitve, tj. za ukrep v obliki kvote. Kot potrjuje ustrezna sodna praksa (35), tarifna kvota ni količinska omejitev v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih, zato določitev ravni tarifne kvote ni odvisna od navedenega člena. |
|
(109) |
Komisija meni, da je treba za zagotovitev učinkovite zaščite proizvajalcev Unije ter povečanje njihove zmogljivosti za okrevanje in konkuriranje uvozu ravni kvot določiti na 25 % pod povprečno ravnjo uvoza v letih 2022, 2023 in 2024. |
|
(110) |
Ta številka je izračunana z določitvijo trajnostnega tržnega deleža (30–40 %), ki bi industriji Unije omogočil, da si opomore od škodljivih razmer, hkrati pa ohranja ustrezne vire dobave za nadaljnje uporabnike. |
12.2.2. Variabilna dajatev zunaj kvote
|
(111) |
Dajatev zunaj kvote bi morala biti variabilna dajatev v obliki povišanja tarife glede na razliko med določenim cenovnim pragom in dejansko uvozno ceno. Če uvoz poteka na ravni cenovnega praga ali nad njim, dodatne dajatve ni treba plačati. Če pa poteka po ceni, ki je nižja od vzpostavljenega praga, bi morala biti dajatev enaka razliki med neto ceno franko meja Unije in vzpostavljenim cenovnim pragom za posamezno vrsto izdelka. |
|
(112) |
Cenovni prag se določi na podlagi neškodljive cene za uvoz ferozlitin. Komisija je po podrobni preiskavi, ki je vključevala celovito analizo škode, analizo vzročne zveze in oceno interesov Unije, določila neškodljivo raven cen, tako da je ocenila trenutne ravni prodajnih cen za vsako vrsto izdelka. Kot osnovo je upoštevala stroške domače prodaje nepovezanim strankam po vrstah izdelka ter jim dodala stroške zagotavljanja skladnosti, naložbe in ciljni dobiček. |
|
(113) |
Kar zadeva stroške zagotavljanja skladnosti, je Komisija ocenila prihodnje stroške zagotavljanja skladnosti s sistemom Unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki je temelj politike Unije za skladnost z večstranskimi okoljskimi sporazumi. Ti dodatni stroški so bili izračunani na podlagi ocenjene cene pravic Unije do emisij, ki jih bo morala kupiti industrija Unije. Kot dodatni stroški so bili upoštevani tudi posredni stroški CO2, ki izhajajo iz zvišanja cen električne energije v istem obdobju. |
|
(114) |
Komisija je tudi ocenila naložbe, raziskave in razvoj, inovacije ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. |
|
(115) |
Komisija je pri določitvi cenovnega praga upoštevala raven dobičkonosnosti, ki jo je mogoče pričakovati pri običajnih tržnih pogojih in ki naj bi pokrila dolgoročne izgube, obnovila naložbeno zmogljivost in izpolnjevala prihodnje regulativne obveznosti. Neto stopnja dobička za to vrsto kapitalsko intenzivne industrije je približno 12,45 %, odvisno od dejavnikov, kot so vrsta proizvedene zlitine, pogodbe o dobavi električne energije in učinkovitost proizvodnje (36). |
12.2.3. Veljavni protidampinški in protisubvencijski ukrepi
|
(116) |
Komisija potrjuje, da ima lahko kumulacija protidampinških/protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi ukrepi večji učinek od želenega. |
|
(117) |
Komisija opozarja, da se s protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi ne poskuša zapreti trga Unije, temveč se le poskuša odpraviti škodljive trgovinske prakse. Zato so ti ukrepi usmerjeni v primere dampinga in subvencioniranja za posamezne države, imajo drugačen obseg uporabe in namen kot zaščitni ukrepi, ki jih določa ta uredba, ter se medsebojno ne izključujejo. |
|
(118) |
Da bi se izognili uvedbi „dvojnih ukrepov“, kadar je tarifna kvota presežena, se stopnja obstoječih protidampinških in izravnalnih dajatev začasno opusti ali zmanjša, da bi se zagotovilo, da skupni učinek teh ukrepov ne preseže najvišje ravni veljavnih zaščitnih ukrepov ali protidampinških/izravnalnih dajatev. |
|
(119) |
Za primerjavo predlaganega cenovnega praga s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami ga bo Komisija količinsko opredelila kot dajatev ad valorem. |
|
(120) |
To zadeva Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/909 (37) o uvedbi protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija. Protidampinška dajatev bi se morala uporabljati od prve tone do izčrpanja tarifnih kvot za fero-silicij in začetka uporabe cenovnega praga, določenega v tej uredbi, za količine zunaj kvote. |
12.3. Upravljanje tarifnih kvot
|
(121) |
Komisija je na podlagi premislekov v zvezi z interesom Unije in za zagotovitev optimalne uporabe količin tarifnih kvot menila, da bi jih bilo treba po eni strani dodeliti kvotam za posamezne države, ki imajo znaten interes za dobavo določene vrste zadevnega izdelka, po drugi strani pa vsem drugim državam porekla. |
|
(122) |
Za namene te uredbe se šteje, da imajo znaten interes za dobavo države z deležem več kot 5 % uvoza v zadnjih treh letih za zadevno vrsto izdelka. Vsem drugim državam dobaviteljicam bi bilo treba dodeliti preostalo tarifno kvoto na podlagi povprečja preostalega uvoza v zadnjih treh letih. Preostalo tarifno kvoto bi bilo treba izpolniti po kronološkem vrstnem redu datumov, na katere se sprejmejo deklaracije za sprostitev v prosti promet, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (38). Ta način upravljanja zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo. |
|
(123) |
Ali je blago, uvoženo iz držav v razvoju, upravičeno do izključitve iz tarifnih kvot, je odvisno od njegovega porekla. Zato je treba uporabiti merila za določanje nepreferencialnega porekla, ki trenutno veljajo v Uniji. |
12.4. Trajanje
|
(124) |
Komisija meni, da bi moral ukrep veljati za obdobje treh let, ki se izteče 17. novembra 2028. |
|
(125) |
Ker ukrep traja že več kot eno leto, ga je treba postopno liberalizirati v rednih časovnih presledkih v obdobju uporabe. Komisija meni, da je najprimernejši način za liberalizacijo ukrepa zvišanje stopnje dajatev prostih kvot za 0,1 % po vsakem letu. Prva liberalizacija bo 18. novembra 2026, druga pa 18. novembra 2027. |
13. SKLEPNE UGOTOVITVE
|
(126) |
V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 (39) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. |
|
(127) |
Glede na posebne okoliščine te zadeve, vključno s strukturo industrije Unije ter znatno zapletenostjo preiskave in ocene interesa Unije, je bila potrebna celovita gospodarska in pravna ocena. Ti elementi pomenijo izjemne in prepričljive razloge za uporabo nujnih premislekov in s tem začetek veljavnosti na dan objave. Za zagotovitev učinkovitega delovanja zaščitnih ukrepov ter skladnosti z določbami člena 6(3) Uredbe (EU) 2015/478 in člena 4(3) Uredbe (EU) 2015/755 bi morala Komisija izvedbeno uredbo objaviti v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 18. novembra, ukrepi pa bi se morali začeti uporabljati takoj po objavi. |
|
(128) |
Ukrep iz te uredbe je v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenega na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 oziroma člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. V skladu s členom 5 se odprejo posebne tarifne kvote za uvoz ferozlitin, ki se uvrščajo pod oznake KN (7202 11 , 7202 19 , 7202 21 , 7202 29 , 7202 30 , 7202 99 30 ) (Priloga II), v Unijo za obdobje treh let.
2. Del tarifnih kvot se dodeli državam iz Priloge III, del pa drugim državam, in sicer za obdobja, določena v Prilogi III.
3. Kadar so zadevne tarifne kvote izčrpane ali uvoz zadevnih vrst izdelkov ni upravičen do zadevne tarifne kvote, se variabilna dajatev zunaj kvote, ki se uporablja za izdelke iz člena 1(1), izračuna kot razlika med cenovnim pragom, določenim v Prilogi II, in neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve, če je slednja nižja od prve. Dajatev se ne pobira, če je neto cena franko meja Unije enaka cenovnemu pragu, določenemu v Prilogi II, ali višja od njega.
4. Črpanje vsake četrtletne kvote se ustavi na dvajseti delovni dan Komisije po koncu četrtletnega obdobja. Neporabljeni preostanek tarifnih kvot ob koncu vsakega četrtletja se ne prenese v naslednje četrtletje. Neporabljeni preostanek tarifnih kvot ob koncu zadnjega četrtletja vsakega leta uporabe dokončnih tarifnih kvot se ne prenese.
5. Protidampinške/izravnalne dajatve na uvoz izdelkov iz Priloge II se uporabljajo, dokler se ne presežejo ustrezne tarifne kvote in začne veljati zaščitni ukrep.
Člen 2
1. Poreklo izdelkov, za katere se uporablja ta uredba, se določi v skladu z določbami, ki se uporabljajo v Uniji za blago z nepreferencialnim poreklom.
2. Če ni določeno drugače, se uporabljajo ustrezni veljavni carinski predpisi.
Člen 3
Za uvoz vrst izdelkov iz člena 1(1), ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe že na poti v Unijo in njihovega namembnega kraja ni mogoče spremeniti, se cenovni prag iz Priloge II ne uporablja in se lahko sprostijo v prosti promet.
Člen 4
Države članice in Komisija tesno sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti s to uredbo.
Člen 5
V Prilogi I so za zadevni izdelek navedene države porekla v razvoju, za katere se uporablja ukrep iz člena 1.
Člen 6
Za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kenije in Ukrajine se ukrepi iz člena 1 ne uporabljajo.
Člen 7
Komisija v obdobju iz člena 1(1) pregleda ukrepe v primeru spremembe okoliščin, na primer nezadostne razpoložljivosti železovih zlitin ali nevzdržnega višanja cen za nekatere nadaljnje uporabnike, v vsakem primeru pa najpozneje eno leto po začetku veljavnosti ukrepov.
Člen 8
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. novembra 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/478/oj).
(2) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/755/2017-05-19).
(3) Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru – Sklepna listina – Skupne izjave – Izjave vlad držav članic Skupnosti in držav Efte – Ureditve – Potrjeni zapisnik – Izjave ene ali več pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L 1, 3.1.1994, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1994/1/oj).
(4) Obvestilo o začetku preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom legirnih elementov na osnovi mangana in silicija (C/2024/9248, UL C, C/2024/7541, 19.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/7541/oj).
(5) Obvestilo o podaljšanju roka aktualne preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom legirnih elementov na osnovi mangana in silicija (C/2025/6211, UL C, C/2025/5015, 16.9.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/5015/oj).
(6) Priloga 1 k vlogi – Interchangeability between different product-types (Medsebojna zamenljivost različnih vrst izdelkov), številka registracije Sherlock: ted25.002049.
(7) Ferroglobe PLC – product overview (Ferroglobe PLC – pregled izdelkov).
(8) Uredba (EU) 2025/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2025 o začasni opustitvi nekaterih določb Uredbe (EU) 2015/478, kar zadeva uvoz ukrajinskih izdelkov v Unijo (ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/1153/oj).
(9) Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kenijo (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2024/1648/oj).
(10) WoodMackenzie, zahtevek Euroalliages, Priloga 5.
(12) Protidampinški ukrep Mehike iz leta 2023 proti Indiji za fero-mangan, Protidampinški ukrep Mehike iz leta 2016 proti Indiji za fero-silicij-mangan, Protidampinški ukrep Južne Koreje iz leta 2023 proti Indiji za fero-silicij-mangan, Protidampinški ukrep Egipta iz leta 2020 proti Indiji za fero-silicij, Protidampinški ukrep Rusije iz leta 2023 proti Gruziji za fero-silicij-mangan.
(13) US Federal Register 90 FR 14075, 90 FR 14077, 90 FR 14105, 90 FR 14108, 90 FR 14112, 90 FR 14114.
(14) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2522 z dne 23. septembra 2024 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/2522/oj).
(15) Dokument STO WT/Let/1220.
(16) CRU Prices - Bulk Ferroalloys - Methodology and Definitions Guide.
(17) Indeks CRU (Commodities Research Unit): CRU objavlja referenčne cenovne indekse za različne vrste blaga, vključno s ferozlitinami, ki se uporabljajo za določanje pogodbenih cen in tržno vrednotenje. CRU Group: Home - CRU Group; Priloga 17 k vlogi.
(18) Letno poročilo združenja Eurofer za leto 2020, https://www.eurofer.eu/publications/archive/annual-report-2020 in World Steel Statistical Yearbook 2024 (Svetovni jeklarski statistični zbornik za leto 2024, https://worldsteel.org/media/publications/.
(19) Informacije, ki jih je zahtevala Komisija in jih je predložilo združenje Euroalliages, 30. junij 2025.
(20) 2005/690/ES: Sklep Sveta z dne 18. julija 2005 o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani (UL L 265, 10.10.2005, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2005/690/oj).
(21) Uredba (EU) 2025/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2025 o začasni opustitvi nekaterih določb Uredbe (EU) 2015/478, kar zadeva uvoz ukrajinskih izdelkov v Unijo (UL L, 2025/1153, 5.6.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/1153/oj).
(22) S tem ukrepom je tudi državam, ki niso članice STO, priznana obravnava, ki so jo deležne članice STO.
(23) Člen 26 Sporazuma, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo leta 1972 (ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1972/2840/oj).
(24) Člen 26 sporazuma o prosti trgovini s Ferskimi otoki (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1997/126/2021-09-01).
(25) Člen 60 Dodatnega protokola, podpisanega 23. novembra 1970, ki je priložen k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo (ELI: http://data.europa.eu/eli/prot/1972/2760(1)/oj).
(26) Člen 25 Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi strani (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2000/204/oj).
(27) Člen 25 Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1998/238/2025-01-22).
(28) Člen 24 Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2002/357(1)/2021-09-01).
(29) Člen 23 Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2000/384/2013-07-01).
(30) Člen 21 Začasnega evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze, na drugi strani (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1997/430/2021-09-01).
(31) Člen 12 Sporazuma o sodelovanju in carinski uniji med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko San Marino (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2002/245/2008-02-01).
(32) Člen 32 Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Arabsko republiko Sirijo (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1978/2216/1994-03-01).
(33) Člen 15 trenutno veljavnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju z Mehiko (ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2000/415/2021-01-01).
(34) Člen 37 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2004/239(2)/2021-09-09).
(35) Poročilo pritožbenega organa STO, US-Line Pipe, WT/DS202, točka 235.
(36) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1811 z dne 14. oktobra 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz kalcijevega silicida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 366, 15.10.2021, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/1811/oj).
(37) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/909 z dne 30. junija 2020 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija s poreklom iz Rusije in Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL L 208, 1.7.2020, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/909/oj).
(38) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/2447/oj).
(39) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).
PRILOGA I
I.1 – Seznam držav v razvoju, ki so članice STO, in Alžirije
Afganistan, Albanija, Alžirija, Angola, Antigva in Barbuda, Argentina, Armenija, Bahrajn, Bangladeš, Barbados, Belize, Benin, Bolivija, Bocvana, Brazilija, Brunej, Burkina Faso, Burundi, Zelenortski otoki, Kambodža, Kamerun, Srednjeafriška republika, Čad, Čile, Kitajska, Kolumbija, Kongo, Kostarika, Slonokoščena obala, Kuba, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Dominika, Dominikanska republika, Ekvador, Egipt, Salvador, Esvatini, Fidži, Gabon, Gambija, Gruzija, Gana, Grenada, Gvatemala, Gvineja, Gvineja-Bissau, Gvajana, Haiti, Honduras, Hongkong, Indija, Indonezija, Jamajka, Jordanija, Kazahstan, Kenija, Kuvajt, Kirgiška republika, Laos, Lesoto, Liberija, Macao, Madagaskar, Malavi, Malezija, Maldivi, Mali, Mavretanija, Mauritius, Mehika, Moldavija, Mongolija, Črna gora, Maroko, Mozambik, Mjanmar/Burma, Namibija, Nepal, Nikaragva, Niger, Nigerija, Oman, Pakistan, Panama, Papua Nova Gvineja, Paragvaj, Peru, Filipini, Katar, Ruanda, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Samoa, Saudova Arabija, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Salomonovi otoki, Severna Makedonija, Južna Afrika, Šrilanka, Surinam, Tadžikistan, Tanzanija, Tajska, Togo, Tonga, Trinidad in Tobago, Tunizija, Turčija, Uganda, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Urugvaj, Vanuatu, Venezuela, Vietnam, Jemen, Zambija, Zimbabve
I.2 – Seznam vrst izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi
|
Seznam vrst izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi |
||||
|
Država/skupina izdelkov |
Fero-mangan |
Fero-silicij |
Fero-silicij-magnezij |
Fero-silicij-mangan |
|
Brazilija |
|
X |
X |
|
|
Kitajska |
|
X |
X |
|
|
Gruzija |
|
X |
|
X |
|
Indija |
X |
X |
X |
X |
|
Malezija |
X |
X |
|
|
|
Južna Afrika |
X |
X |
|
X |
|
Tajska |
|
X |
X |
|
|
Zambija |
|
X |
|
X |
|
Vse druge države v razvoju |
|
X |
|
|
PRILOGA II
Cenovni prag, ki se uporablja za povišanje tarife
|
Številka izdelka |
Vrsta izdelka |
Oznake HS/KN |
Cenovni prag (v EUR/tono) |
|
1 |
Fero-mangan |
7202 11 , 7202 19 |
1 316 |
|
2 |
Fero-silicij |
7202 21 , 7202 29 |
2 408 |
|
3 |
Fero-silicij-mangan |
7202 30 |
1 392 |
|
4 |
Fero-silicij-magnezij |
7202 99 30 |
3 647 |
PRILOGA III
Količine tarifnih kvot
|
Vrsta izdelka |
Oznake HS in KN |
Dodelitev po državah (če je ustrezno) |
Leto 1 |
Leto 2 |
Leto 3 |
Cenovni prag |
Zaporedne številke |
|||||||||
|
Od 18.11.2025 do 17.2.2026 |
Od 18.2.2026 do 17.5.2026 |
Od 18.5.2026 do 17.8.2026 |
Od 18.8.2026 do 17.11.2026 |
Od 18.11.2026 do 17.2.2027 |
Od 18.2.2027 do 17.5.2027 |
Od 18.5.2027 do 17.8.2027 |
Od 18.8.2027 do 17.11.2027 |
Od 18.11.2027 do 17.2.2028 |
Od 18.2.2028 do 17.5.2028 |
Od 18.5.2028 do 17.8.2028 |
Od 18.8.2028 do 17.11.2028 |
|||||
|
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
||||||||||||||
|
Fero-mangan |
7202 11 , 7202 19 |
Norveška |
28 972,70 |
28 027,93 |
28 972,70 |
28 972,70 |
29 001,67 |
28 055,96 |
29 001,67 |
29 001,67 |
28 951,35 |
28 321,98 |
28 951,35 |
28 951,35 |
glej Prilogo II |
09.8810 |
|
Indija |
17 625,79 |
17 051,04 |
17 625,79 |
17 625,79 |
17 643,42 |
17 068,09 |
17 643,42 |
17 643,42 |
17 612,81 |
17 229,92 |
17 612,81 |
17 612,81 |
glej Prilogo II |
09.8815 |
||
|
Južna Afrika |
8 272,87 |
8 003,10 |
8 272,87 |
8 272,87 |
8 281,14 |
8 011,10 |
8 281,14 |
8 281,14 |
8 266,77 |
8 087,06 |
8 266,77 |
8 266,77 |
glej Prilogo II |
09.8818 |
||
|
Malezija |
6 765,92 |
6 545,29 |
6 765,92 |
6 765,92 |
6 772,68 |
6 551,83 |
6 772,68 |
6 772,68 |
6 760,93 |
6 613,95 |
6 760,93 |
6 760,93 |
glej Prilogo II |
09.8819 |
||
|
Republika Koreja |
4 832,82 |
4 675,23 |
4 832,82 |
4 832,82 |
4 837,65 |
4 679,90 |
4 837,65 |
4 837,65 |
4 829,26 |
4 724,28 |
4 829,26 |
4 829,26 |
glej Prilogo II |
09.8820 |
||
|
Druge države |
5 557,54 |
5 376,31 |
5 557,54 |
5 557,54 |
5 563,09 |
5 381,69 |
5 563,09 |
5 563,09 |
5 553,44 |
5 432,71 |
5 553,44 |
5 553,44 |
glej Prilogo II |
09.8665 |
||
|
Fero-silicij |
7202 21 , 7202 29 |
Norveška |
35 136,16 |
33 990,41 |
35 136,16 |
35 136,16 |
35 171,30 |
34 024,41 |
35 171,30 |
35 171,30 |
35 110,27 |
34 347,01 |
35 110,27 |
35 110,27 |
glej Prilogo II |
09.8840 |
|
Islandija |
13 373,32 |
12 937,24 |
13 373,32 |
13 373,32 |
13 386,70 |
12 950,18 |
13 386,70 |
13 386,70 |
13 363,47 |
13 072,96 |
13 363,47 |
13 363,47 |
glej Prilogo II |
09.8845 |
||
|
Kazahstan |
8 090,25 |
7 826,44 |
8 090,25 |
8 090,25 |
8 098,34 |
7 834,27 |
8 098,34 |
8 098,34 |
8 084,29 |
7 908,55 |
8 084,29 |
8 084,29 |
glej Prilogo II |
09.8854 |
||
|
Brazilija |
6 316,02 |
6 110,06 |
6 316,02 |
6 316,02 |
6 322,34 |
6 116,17 |
6 322,34 |
6 322,34 |
6 311,37 |
6 174,16 |
6 311,37 |
6 311,37 |
glej Prilogo II |
09.8898 |
||
|
Druge države |
24 984,27 |
24 169,56 |
24 984,27 |
24 984,27 |
25 009,25 |
24 193,73 |
25 009,25 |
25 009,25 |
24 965,86 |
24 423,13 |
24 965,86 |
24 965,86 |
glej Prilogo II |
09.8666 |
||
|
Fero-silicij-magnezij |
7202 99 30 |
Kitajska |
468,90 |
453,61 |
468,90 |
468,90 |
469,37 |
454,07 |
469,37 |
469,37 |
468,56 |
458,37 |
468,56 |
468,56 |
glej Prilogo II |
09.8860 |
|
Brazilija |
99,81 |
96,55 |
99,81 |
99,81 |
99,91 |
96,65 |
99,91 |
99,91 |
99,73 |
97,56 |
99,73 |
99,73 |
glej Prilogo II |
09.8701 |
||
|
Indija |
78,90 |
76,33 |
78,90 |
78,90 |
78,98 |
76,40 |
78,98 |
78,98 |
78,84 |
77,13 |
78,84 |
78,84 |
glej Prilogo II |
09.8702 |
||
|
Tajska |
76,83 |
74,32 |
76,83 |
76,83 |
76,91 |
74,40 |
76,91 |
76,91 |
76,77 |
75,10 |
76,77 |
76,77 |
glej Prilogo II |
09.8703 |
||
|
Druge države |
18,89 |
18,28 |
18,89 |
18,89 |
18,91 |
18,30 |
18,91 |
18,91 |
18,88 |
18,47 |
18,88 |
18,88 |
glej Prilogo II |
09.8663 |
||
|
Fero-silicij-mangan |
7202 30 |
Norveška |
37 067,71 |
35 858,98 |
37 067,71 |
37 067,71 |
37 104,78 |
35 894,84 |
37 104,78 |
37 104,78 |
37 040,40 |
36 235,18 |
37 040,40 |
37 040,40 |
glej Prilogo II |
09.8888 |
|
Indija |
31 958,61 |
30 916,48 |
31 958,61 |
31 958,61 |
31 990,57 |
30 947,40 |
31 990,57 |
31 990,57 |
31 935,07 |
31 240,83 |
31 935,07 |
31 935,07 |
glej Prilogo II |
09.8704 |
||
|
Zambija |
7 882,49 |
7 625,45 |
7 882,49 |
7 882,49 |
7 890,37 |
7 633,08 |
7 890,37 |
7 890,37 |
7 876,68 |
7 705,45 |
7 876,68 |
7 876,68 |
glej Prilogo II |
09.8890 |
||
|
Druge države |
18 955,56 |
18 337,44 |
18 955,56 |
18 955,56 |
18 974,51 |
18 355,78 |
18 974,51 |
18 974,51 |
18 941,59 |
18 529,82 |
18 941,59 |
18 941,59 |
glej Prilogo II |
09.8664 |
||
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/2351/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)