<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLB.0700738901.case.xml"><NO.CASE>C-30/04</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62004J0030</NO.CELEX><NO.SEQ>0020.0002</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>7403</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>7418</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><LEFT>SODBA Z DNE <DATE ISO="20050721">21. 7. 2005</DATE> — ZADEVA C-30/04</LEFT><RIGHT>KOSCHITZKI</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (prvi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20050721">21. julija 2005</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezik postopka: italijanščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C-30/04,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Tribunale di Bolzano (Italija) z odločbo z dne <DATE ISO="20040109">9. januarja 2004</DATE>, ki je prispela na Sodišče <DATE ISO="20040128">28. januarja 2004</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P>Ursel Koschitzki</P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P>Istituto Nazionale della Previdenza Sociale (INPS),</P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (prvi senat),</P><P>v sestavi K. Lenaerts, predsednik četrtega senata v vlogi predsednika prvega senata, N. Colneric (poročevalka), sodnica, K. Schiemann, E. Juhász in M. Ilešič, sodniki,</P><?PAGE NO="I-7404"?><P>generalni pravobranilec: F. G. Jacobs,</P><P>sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20050317">17. marca 2005</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za Ursel Koschitzki M. Rossi, R. Ciancaglini in K. de Guelmi Cuccurullo, odvetniki,</P></ITEM><ITEM><P>za Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS) A. Todaro, A. Riccio in N. Valente, odvetniki,</P></ITEM><ITEM><P>za Komisijo Evropskih skupnosti L. Pignataro in D. Martin, zastopnika,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20050504">4. maja 2005</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL><P>izreka naslednjo</P></PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 46(2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št 1408/71 z dne <DATE ISO="19710614">14. junija 1971</DATE> o uporabi sistemov socialne varnosti za<?PAGE NO="I-7405"?> zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, spremenjene in posodobljene z Uredbo Sveta (EGS) št 2001/83 z dne <DATE ISO="19830602">2. junija 1983</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="230" DATE.PUB="1983" PAGE.FIRST="6">UL L 230, str. 6</REF.DOC.OJ>), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št 3096/95 z dne <DATE ISO="19951222">22. decembra 1995</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="335" DATE.PUB="1995" PAGE.FIRST="10">UL L 335, str. 10</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71).</TXT></NP><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med U. Koschitzki in Istituto Nazionale della Previdenza Sociale (nacionalni urad za socialno varnost, v nadaljevanju: INPS) zaradi izračuna sorazmerne starostne pokojnine U. Koschitzki.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Skupnostna ureditev</P></TI></TITLE><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 1 Uredbe št. 1408/71 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>V tej uredbi:</P><P>[...]</P><?PAGE NO="I-7406"?><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(t)</NO.P><TXT><QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201A"/>dajatve<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="2018"/> in <QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201A"/>pokojnine<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="2018"/> pomenijo vse dajatve in pokojnine, vključno z vsemi njihovimi elementi, ki se izplačujejo iz javnih sredstev, z uskladitvami in dopolnilnimi dodatki v skladu z določbami Naslova III, pa tudi pavšalne dajatve, ki se lahko izplačajo namesto pokojnin, in izplačila, ki pomenijo povračila prispevkov<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 46, od (1) do (3), Uredbe št 1408/71 z naslovom <QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>Dodelitev dajatev<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Kadar so pogoji, ki jih zahteva zakonodaja države članice za upravičenost do dajatev, izpolnjeni brez uporabe določb člena 45 in člena 40(3), se uporabljajo naslednja pravila:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>pristojni nosilec izračuna znesek dajatve, ki bi bila zahtevana:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>i)</NO.P><TXT>po eni strani na podlagi samih določb zakonodaje, ki jo uvaja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>ii)</NO.P><TXT>po drugi strani z uporabo odstavka 2;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P><P>[...]</P></NP><?PAGE NO="I-7407"?><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Kadar so pogoji, ki jih zahteva zakonodaja države članice za upravičenost do dajatev, izpolnjeni šele z uporabo člena 45 in/ali člena 40(3), se uporabljajo naslednja pravila:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>pristojni nosilec izračuna teoretični znesek dajatve, ki bi jo oseba lahko zahtevala, kakor da bi bile vse zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji držav članic, ki so za osebo veljale, dopolnjene v tej državi in po zakonodaji, ki jo uporablja na dan dodelitve dajatve. Če po tej zakonodaji znesek dajatve ni odvisen od trajanja dopolnjenih dob, se ta znesek obravnava kot teoretični znesek iz tega odstavka;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>pristojni nosilec nato določi dejanski znesek dajatve na podlagi teoretičnega zneska iz prejšnjega pododstavka v sorazmerju med trajanjem zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih pred nastopom zavarovalnega primera po zakonodaji, ki jo uporablja, in med skupnim trajanjem zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodajah vseh zadevnih držav članic pred nastopom zavarovalnega primera.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Oseba je upravičena do najvišjega zneska, ki ga v skladu z odstavkoma 1 in 2 izračuna pristojni nosilec vsake države članice, ne da bi, v tem primeru, posegal v hkratno uporabo klavzul o zmanjšanju, mirovanju in odvzemu, ki so predvidene z zakonodajo na podlagi katere je ta dajatev zahtevana.</TXT><P>V tem primeru primerjava, ki jo je treba izvesti, vpliva na zneske, ki so določeni po uporabi navedenih klavzul.<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/></P></NP></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-7408"?><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 46(a) te uredbe, naslovljen <QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>Splošne določbe o klavzulah o zmanjšanju, mirovanju in odvzemu dajatev za invalidnost, starost in preživele družinske člane na podlagi zakonodaj držav članic<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/> v odstavku 3 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>Za uporabo klavzul o zmanjšanju, mirovanju in odvzemu, ki so predvidene z zakonodajo države članice v primeru kumulacije dajatev za invalidnost, starost in preživele družinske člane z dajatvijo enake vrste ali dajatvijo druge vrste ali drugimi prihodki, se uporabijo naslednja pravila:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>dajatve, prejete na podlagi zakonodaje države članice, ali drugi prihodki, prejeti v drugi državi članici, se upoštevajo le, če zakonodaja prve države članice upošteva v tujini pridobljene dajatve ali prihodke;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>upoštevajo se zneski dajatev, ki jih izplača druga država članica pred odbitkom davka, socialnih prispevkov in drugih individualnih odbitkov;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>znesek dajatev, ki so pridobljene na podlagi zakonodaje druge države članice, ki se izplačajo na osnovi prostovoljnega zavarovanja ali dodatnega prostovoljnega zavarovanja, se ne upošteva;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>d)</NO.P><TXT>kadar se klavzule o zmanjšanju, mirovanju in odvzemu uporabljajo na podlagi zakonodaje le ene države članice zato, ker je oseba upravičena do dajatve enake ali druge vrste, ki se zahtevajo na podlagi zakonodaj drugih držav članic ali<?PAGE NO="I-7409"?> drugih prihodkov, ki jih je dobila na ozemlju drugih držav članic, je dajatev, ki se zahteva na podlagi zakonodaje prve države članice, mogoče zmanjšati le v višini zneska dajatev, ki se zahtevajo na podlagi zakonodaje ali prihodkov, prejetih na ozemlju drugih držav članic.<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 46(c) Uredbe št 1408/71, naslovljen <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>Posebne določbe, ki se uporabljajo v primeru kumulacije dajatve ali več dajatev iz člena 46(1)(a) z eno ali več dajatvami druge vrste ali z drugimi prihodki, kadar gre za dve ali več držav članic<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/>, v svojem odstavku 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>Kadar gre za dajatev, ki je izračunana na podlagi člena 46(2), se dajatev ali dajatve druge vrste iz drugih držav članic ali drugi prihodki in vsi elementi, ki so predvideni z zakonodajo države članice za uporabo klavzul o zmanjšanju, mirovanju in odvzemu, upoštevajo glede na razmerje med zavarovalnimi dobami in/ali dobo prebivanja iz člena 46(2)(b) in pridržijo za izračun navedene dajatve.<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Nacionalna ureditev</P></TI></TITLE><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>Dodatek, ki je namenjen doseganju minimalne pokojnine, je dajatev, ki ga je Italijanska republika po posredniku INPS izplačala predvsem naslovnikom invalidske in starostne pokojnine ali preživelim za dopolnitev same pokojnine, če je bil njen znesek, ki izhaja iz izračuna izplačanih prispevkov, manjši od <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>osnove za življenjski minimum.<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/> Znesek minimalne pokojnine, ki je letno določen in za katerega veljajo določeni pogoji za prihodke, se v celoti izplačuje iz splošnih prihodkov od davkov.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7410"?><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 6 Decreto legge št. 463 z dne <DATE ISO="19830912">12. septembra 1983</DATE> z nujnimi ukrepi na področju socialne varnosti in o vodenju javnih izdatkov, določbami za različna področja javne uprave in podaljšanje določenih rokov (GURI št. 250 z dne <DATE ISO="19830912">12. septembra 1983</DATE>, v nadaljevanju: uredba-zakon 463/83), po spremembi Zakon št. F638 z dne <DATE ISO="19831111">11. novembra 1983</DATE> (GURI št. 310 z dne <DATE ISO="19831111">11. novembra 1983</DATE>, v nadaljevanju: zakon št. 638/83) je pogojeval pravico do dodatka splošni zahtevi, da upravičenec nima prihodkov, ki so višji od določenega praga, niti prihodkov, ki kumulirani s prihodki njegovega zakonca presegajo višji prag, z določenimi izjemami, ki jih določa zakon.</TXT></NP><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 4 zakonske uredbe št. 503 z dne <DATE ISO="19921230">30. decembra 1992</DATE> (redna priloga h GURI št. 305 z dne <DATE ISO="19921230">30. decembra 1992</DATE>, v nadaljevanju: zakonska uredba št. 503/92), ki je spremenil člen 6 zakona št. 638/83, je določil novo mejo prihodkov za pridobitev takega dodatka. Izračun višine dohodkov vključuje prihodke zakonca, s katerim živi in od njega ni zakonito ločen.</TXT></NP><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 1(16) zakona št. 335 z dne <DATE ISO="19950808">8. avgusta 1995</DATE> o reformi sistema obvezne in dodatne pokojnine (redna priloga h GURI št. 190 z dne <DATE ISO="19950816">16. avgusta 1995</DATE>, v nadaljevanju: zakon št. 335/95) določa splošno načelo, na podlagi katerega se <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>določbe o dodatku, ki je namenjen doseganju minimalnega zneska, ne uporabljajo za pokojnine, ki se plačujejo izključno iz sistema prispevkov.<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/></TXT></NP><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 3(15) zakona št. 335/95 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>Z dnem, ko stopi v veljavo ta zakon, mesečni znesek pokojnin, za katerega so ali so bile pravice pridobljene na podlagi kumulacije zavarovalnih dob in prispevkov, ki so predvideni s sporazumi ali mednarodnimi konvencijami na področju socialne<?PAGE NO="I-7411"?> varnosti, za leto plačevanja prispevkov ne more biti nižji od štiridesetine minimalne pokojnine, ki je v veljavi na dan, ko stopi v veljavo ta zakon, ali na dan prejema pokojnine, če je ta poznejši od navedenega datuma. Ko leto ni zaključeno, navedeni znesek ne sme biti nižji od 6000 lir na mesec.<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>U. Koschitzki je upravičenka do italijanske starostne pokojnine od meseca oktobra 1996. V Italiji je zbrala 262 tednov prispevkov, v Nemčiji 533 tednov, skupaj 795 tednov prispevkov.</TXT></NP><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>U. Koschitzki je imela oktobra 1996 družinske prihodke, ki so presegali mejo, ki je navedena v členu 4 zakonske uredbe št. 503/92. Leta 1996 so družinski prihodki, ki sta jih sestavljala njen prihodek in prihodek zakonca, s katerim živi, dosegli <FT TYPE="NUMBER">39.769.000</FT> ITL, kar je <FT TYPE="DECIMAL">20.538,97</FT> EUR. Istega leta je bila meja, ki je navedena v členu 6 zakona št. 638/83, kot je bil spremenjen s členom 4 zakonske uredbe št. 503/92, določena na <FT TYPE="NUMBER">660.300</FT> ITL, kar je 341,01 EUR na mesec.</TXT></NP><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>U. Koschitzki in INPS si nasprotujeta pri vprašanju, ali je treba za določitev teoretičnega zneska pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, upoštevati dodatek, ki je osnova za izračun italijanske minimalne pokojnine.</TXT></NP><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>S sklicevanjem na sodbo z dne <DATE ISO="19980924">24. septembra 1998</DATE> v zadevi Stinco in Panfilo (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-132/96" YEAR="1998" PAGE.ECR="I-5225">C-132/96, Recueil, str. I 5225</REF.DOC.ECR>) U. Koschitzki meni, da je treba na to vprašanje odgovoriti pritrdilno. U. Koschitzki zatrjuje, da je italijansko sorazmerno pokojnino,<?PAGE NO="I-7412"?> do katere je postala upravičena <DATE ISO="19961001">1. oktobra 1996</DATE>, treba izračunati tako: minimalna pokojnina 1996 (<FT TYPE="NUMBER">660.300</FT> ITL = 341,01 EUR) x količnik sorazmernega zmanjšanja iz člena 46(2)(b) Uredbe št 1408/71 (262 tednov: 795 tednov = 0,32956) = <FT TYPE="NUMBER">217.600</FT> ITL (112,38 EUR).</TXT></NP><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>INPS meni, da se v tem primeru za določitev teoretičnega zneska ne upošteva zadevni dodatek. Ta znesek je <FT TYPE="NUMBER">36.540</FT> ITL (18,87 EUR), kar ustreza italijanski sorazmerni pokojnini <FT TYPE="NUMBER">12.042</FT> ITL (6,21 EUR) na mesec.</TXT></NP><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>INPS je na koncu odločil, da izplača pokojnino v znesku <FT TYPE="NUMBER">83.000</FT> ITL, to je 42,86 EUR na mesec.</TXT></NP><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>Tribunale di Bolzano v predložitveni odločbi trdi, da se zdi, da besedilo zgoraj navedene sodbe Stinco in Panfilo upravičuje način izračuna U. Koschitzki. Vendar se mu zdi, da ta sodba ni natančno določila, ali je treba naveden dodatek, ki pomeni osnovo za izračun italijanske sorazmerne pokojnine, vedno upoštevati, tudi če družinski prihodek presega mejo, ki jo navaja italijanski zakon.</TXT></NP><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>V zadevi v glavni stvari bi bil družinski prihodek, to je prihodek U. Koschitzki in njenega zakonca, s katerim živi, nesporno presegel dovoljeno mejo prihodkov. Po italijanski zakonodaji naj U. Koschitzki ne bi bila upravičena do dodatka, ki je namenjen za doseganje italijanske minimalne pokojnine.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7413"?><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>Sodnik predložitvenega sodišča navaja, da bi po trditvah INPS način izračuna, ki ga je predlagala tožeča stranka, pripeljal do nepravičnega rezultata glede enakega obravnavanja italijanskih in <QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>mednarodnih<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/> upokojencev. Če bi Sodišče pritrdilo INPS, bi bilo treba na koncu izreka zgoraj navedene sodbe Stinco in Panfilo natančno določiti: <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>če meje dohodkov in drugi pogoji, ki jih določa, niso prekoračeni<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>Tribunale di Bolzano je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>Ali je v smislu člena 42 [...] ES [...], ki na področju socialne varnosti nalaga sprejetje potrebnih ukrepov za uvedbo prostega pretoka delavcev, treba člen 46(2)(b) Uredbe 1408/71 razlagati tako, da mora biti osnova za izračun italijanske sorazmerne pokojnine vedno sestavljena iz dopolnjene fiktivne pokojnine, ki je namenjena doseganju minimuma, čeprav so meje dohodkov, ki jih določa italijanski zakon za dodatek, ki je namenjen doseganju minimalne pokojnine (člen 6 zakona št. 638/83, spremenjen s členom 4 zakonske uredbe št. 503/92), prekoračene, ali tako, da mora biti ta osnova sestavljena iz preproste fiktivne pokojnine (teoretični znesek, ki ni dopolnjen), če upokojenec presega mejo dohodka, ki jo določa italijanski zakon za pridobitev zgoraj navedenega dodatka?<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Vprašanje za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>Člen 46(2)(b) Uredbe št. 1408/71, na katerega se nanaša vprašanje, napotuje na teoretični znesek iz tega odstavka 2(a). Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba, če so meje dohodkov, ki jih določa nacionalna zakonodaja za dodatek,<?PAGE NO="I-7414"?> prekoračene, za določitev teoretičnega zneska za pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine na podlagi člena 46(2)(a) Uredbe št 1408/71, upoštevati dodatek, ki je namenjen doseganju minimalne pokojnine, ki jo določa nacionalna zakonodaja.</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>Da bi se odgovorilo na to vprašanje, je treba opozoriti, da je Sodišče v točki 22 zgoraj navedene sodbe Stinco in Panfilo ugotovilo, da je treba člen 46(2)(a) Uredbe št 1408/71 razlagati tako, da pristojnega nosilca zavezuje, da pri določanju teoretičnega zneska pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, upošteva dodatek, ki je namenjen doseganju minimalne pokojnine, ki je predvidena z nacionalno zakonodajo.</TXT></NP><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>V zadevi, v kateri je bila izrečena ta sodba, je INPS Stincu in Panfilu na podlagi člena 46(2) Uredbe št. 1408/71 odobril sorazmerni pokojnini, ki sta izračunani na osnovi fiktivnih pokojnin, ki bi jih morali tožeči stranki prejemati, če bi delali v Italiji celotno delovno dobo. Znesek teh fiktivnih pokojnin je bil v taki višini, da bi bil osebam ob domnevi, da bi bile dejansko upravičene do nacionalne pokojnine v tem znesku, dodatek, ki ga predvideva italijanski zakon, odobren za dosego minimalne pokojnine (glej točko 8 zgoraj navedene sodbe Stinco in Panfilo).</TXT></NP><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>V tem primeru zavarovanec v položaju U. Koschitzki, ki je vso poklicno dejavnost opravila v zadevni državi članici, zaradi prekoračitve meje dohodkov, ki je določena z nacionalno zakonodajo za dodatek, ki je namenjen doseganju minimalne pokojnine, ne bi mogel zahtevati tega dodatka.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7415"?><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>Da bi se določilo, ali se mora v takih okoliščinah zadevni dodatek upoštevati za izračun teoretičnega zneska iz člena 46(2)(a) Uredbe št 1408/71, je treba to določbo razlagati v smislu njenega besedila in njenega cilja.</TXT></NP><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Iz izrecnih določb člena 46(2)(a) Uredbe št 1408/71 izhaja, da mora biti teoretični znesek izračunan, kot da bi zavarovanec vso poklicno dejavnost opravil izključno v zadevni državi članici (sodba z dne <DATE ISO="19800626">26. junija 1980</DATE> v zadevi Menzies, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="793/79" YEAR="1980" PAGE.ECR="2085">793/79, Recueil, str. 2085, točka 10</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>Glede ciljev tega člena je Sodišče že ugotovilo, da je cilj izračuna, ki ga je treba opraviti v skladu s to določbo, zagotoviti delavcu maksimalen teoretični znesek, ki bi ga lahko zahteval, če bi bile vse zavarovalne dobe dopolnjene v zadevni državi članici (zgoraj navedena sodba Menzies, točka 11).</TXT></NP><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da če zakonodaja zadevne države članice določa, da je pravica do dodatka podrejena splošni zahtevi, da dohodki upravičenca niso višji od določenega praga niti dohodki, kumulirani s tistimi od zakonca, s katerim živi, ne presegajo višjega prag, se mora ta določba prav tako upoštevati za izračun teoretičnega zneska iz člena 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71.</TXT></NP><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>U. Koschitzki zatrjuje, da kljub temu obstaja še druga rešitev. Glede tega trdi, da je treba po eni strani upoštevati definicijo besede <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201E"/>dajatev<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="201C"/> iz člena 1(t) Uredbe 1408/71, ki določa, da <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201E"/> <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201A"/>izraza dajatve<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="2018"/> in <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201A"/>pokojnine<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="2018"/> pomenita vse dajatve in pokojnine, vključno z vsemi njihovimi elementi, ki se izplačujejo iz javnih<?PAGE NO="I-7416"?> sredstev [...]<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="201C"/>. Ker gre za element osnovne dajatve, dodatek, namenjen doseganju minimalne pokojnine, ne more biti izključen iz določitve teoretične pokojnine.</TXT></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>Da bi se določil teoretični znesek pokojnine, sama kvalifikacija navedenega dodatka, kot je <QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201E"/>dajatev<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="201C"/> v smislu člena 1(t) Uredbe št 1408/71, nikakor ne odloča o tem, kako se mora dodatek upoštevati. Obveznost upoštevanja tega dodatka ne zajema obveznosti, da se mu pripiše drugačno vsebino, kot jo ima po nacionalni zakonodaji.</TXT></NP><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da označba <QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201E"/>dajatev<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="201C"/> za dodatek, ki je namenjen doseganju minimalne italijanske pokojnine, ne določa obvezne vključitve dodatka, ki ga, če izhaja samo iz nacionalne zakonodaje, upokojenec ne more zahtevati za določitev teoretičnega zneska iz člena 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71.</TXT></NP><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Po drugi strani U. Koschitzki navaja določene trditve, ki so utemeljene na razlagi členov 46(3), 46(a) in 46(c) Uredbe št. 1408/71. Najprej zatrjuje, da je treba določitev najvišje meje dohodka po italijanski zakonodaji upoštevati kot klavzulo o zmanjšanju v smislu členov 46(a) in 46(c) te uredbe. Drugič, meni, da je treba v skladu s členom 46(3) te uredbe izračun njene pravice do pokojnine na podlagi odstavka 2 istega člena opraviti v prvi fazi brez upoštevanja določb nacionalne zakonodaje o zmanjšanju. Uporaba klavzul o zmanjšanju nastopi le v drugi fazi izračuna, ko se nadaljuje primerjava med zneskom dajatve, ki se zahteva na podlagi same nacionalne zakonodaje z uporabo njenih protikumulacijskih pravil, in med zneskom dajatve, ki se zahteva na podlagi prava Skupnosti z uporabo njegovih protikumulacijskih pravil. Glede tega navaja sodbo z dne <DATE ISO="19920611">11. junija 1992</DATE> v združenih zadevah Di Crescenzo in Casagrande (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-90/91+C-91/91" YEAR="1992" PAGE.ECR="I-3851">C-90/91 in C-91/91, Recueil, str. I-3851, točka 27</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><?PAGE NO="I-7417"?><NP><NO.P>34</NO.P><TXT>Ti preudarki temeljijo na zmotni obravnavi Uredbe št. 1408/71.</TXT></NP><NP><NO.P>35</NO.P><TXT>Po ustaljeni sodni praksi je treba na nacionalno pravilo gledati kot na klavzulo o zmanjšanju v smislu Uredbe št. 1408/71, če izračun, ki ga uvaja, pomeni zmanjšanje zneska pokojnine, ki bi jo oseba lahko zahtevala, ker je upravičena do dajatve v drugi državi članici (glej zlasti sodbi z dne <DATE ISO="19981022">22. oktobra 1998</DATE> v zadevi Conti, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-143/97" YEAR="1998" PAGE.ECR="I-6365">C-143/97, Recueil, str. I-6365, točka 25</REF.DOC.ECR>, in z dne <DATE ISO="20020307">7. marca 2002</DATE> v zadevi Insalaca, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-107/00" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-2403">C-107/00, Recueil, str. I-2403, točka 16</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>36</NO.P><TXT>Nacionalno pravilo, kot je to v postopku v glavni stvari, pa ne pomeni klavzule o zmanjšanju v smislu členov 46(3), 46(a) in 46(c) Uredbe št. 1408/71.</TXT></NP><NP><NO.P>37</NO.P><TXT>Zgoraj navedena sodba Di Crescenzo in Casagrande se nanaša na okoliščine, ki zadevajo klavzulo o zmanjšanju dajatev v smislu Uredbe št. 1408/71. Ta sodba zato ne potrjuje trditev, ki jih navaja tožeča stranka.</TXT></NP><NP><NO.P>38</NO.P><TXT>Iz vsega navedenega izhaja, da je treba na predloženo vprašanje odgovoriti tako, da je treba člen 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71 razlagati tako, da pri določitvi teoretičnega zneska pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, pristojni nosilec ni zavezan upoštevati dodatka, ki je namenjen doseganju minimalne pokojnine, ki jo določa nacionalna zakonodaja, kadar zaradi prekoračenja meje dohodka, ki jo določa nacionalna zakonodaja za navedeni dodatek, zavarovanec, ki je vso poklicno dejavnost opravil v zadevni državi članici, ne more zahtevati takega dodatka.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-7418"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP><NO.P>39</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:</P></INTRO><P>Člen 46(2)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne <DATE ISO="19710614">14. junija 1971</DATE> o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2001/83 z dne <DATE ISO="19830602">2. junija 1983</DATE>, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 3096/95 z dne <DATE ISO="19951222">22. decembra 1995</DATE>, je treba razlagati tako, da pri določitvi teoretičnega zneska pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, pristojni nosilec ni zavezan upoštevati dodatka, ki je namenjen doseganju minimalne pokojnine, ki jo določa nacionalna zakonodaja, kadar zaradi prekoračenja meje dohodka, ki jo določa nacionalna zakonodaja za navedeni dodatek, zavarovanec, ki je vso poklicno dejavnost opravil v zadevni državi članici, ne more zahtevati takega dodatka.</P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><P>Podpisi</P></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>