European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/1854

28.7.2026

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/1854

z dne 27. julija 2026

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz natrijevega benzoata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 19. decembra 2025 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom natrijevega benzoata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 10. novembra 2025 vložila družba Lanxess Chemical B.V. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali Lanxess). Pritožba je bila vložena v imenu industrije natrijevega benzoata v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

1.2   Registracija

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2026/366 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

1.3   Zainteresirane strani

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila na primer pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajsko vlado, znane uvoznike, uporabnike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.4   Vzorčenje

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je proizvajalce Unije pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(8)

Od dveh znanih proizvajalcev Unije se je odzvalo le eno podjetje, in sicer družba Lanxess. Zato je bilo odločeno, da vzorčenje ni potrebno in da ta proizvajalec, ki predstavlja več kot 60 % celotne proizvodnje Unije, predstavlja večji delež v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, s tem pa industrijo Unije.

Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(10)

Zahtevane informacije je predložil le en nepovezan uvoznik, in sicer Falken Trade Sp. z o.o, ki se je tudi strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje ni potrebno.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(12)

Trije proizvajalci izvozniki iz zadevne države so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca (4). Glede dokončnega vzorca ni bila prejeta nobena pripomba.

1.5   Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(13)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(14)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi predložil zadostne dokaze prima facie o tem, da v zvezi z zadevnim izdelkom obstaja izkrivljanje na trgu surovin v Ljudski republiki Kitajski. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Ljudsko republiko Kitajsko uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem.

(15)

Komisija je vprašalnike poslala tudi proizvajalcem Unije in uvoznikom ter jih dala na voljo vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma v LRK. Drugi vprašalniki, kot so vprašalniki za uporabnike Unije, so bili na dan začetka preiskave na voljo na spletu (5).

(16)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

 

Proizvajalec Unije

—

Sedež družbe Lanxess v Kölnu, v Nemčiji;

 

Proizvajalca izvoznika v Ljudski republiki Kitajski

—

Tianjin Dongda Chemical Group Co., Ltd, Tianjin City (v nadaljnjem besedilu: Tianjin Dongda)

—

Wuhan Youji Industries Co., Ltd., Wuhan City, Hubei province (v nadaljnjem besedilu: Wuhan Youji)

1.6   Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(17)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2024 do 30. septembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

2.   IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek v preiskavi

(18)

Izdelek v preiskavi je natrijev benzoat, ki se običajno uvršča pod številko za namene carinjenja in statistike (CUS) 0023120-9 in številko Službe za izvlečke o kemikalijah (CAS) 532-32-1 ter se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2916 31 00 (oznaka TARIC 2916 31 00 91) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(19)

Natrijev benzoat – v obliki granul ali prahu – se uporablja za najrazličnejše namene uporabe, predvsem zaradi svojih protimikrobnih lastnosti in visoke topnosti v vodi. Med take namene uporabe spadajo: izdelki za osebno nego, živila, pijače, farmacevtski izdelki, čistila za dom ali hrana za živali.

2.2   Zadevni izdelek

(20)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

2.3   Podobni izdelek

(21)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

—

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo;

—

izdelek v preiskavi, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, in

—

izdelek v preiskavi, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(22)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   DAMPING

3.1   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(23)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(24)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo natrijevega benzoata. Ustrezne informacije sta predložila dva proizvajalca izvoznika.

(25)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(26)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(27)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Turčijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(28)

Komisija je izdala dve obvestili k dokumentaciji, da bi zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 10. februarja 2026 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 1. aprila 2026 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo).

(29)

V navedenih obvestilih je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila dve možni reprezentativni državi, in sicer Argentino in Turčijo.

(30)

Čeprav ni mogla najti finančnih podatkov o proizvajalcih natrijevega benzoata, je Komisija v prvem obvestilu opredelila takoj dostopne računovodske izkaze za enajst proizvajalcev v Turčiji, dejavnih v sektorju proizvodnje organskih kemikalij, ki spada pod oznako NACE 2014. Komisija ni mogla najti takoj dostopnih finančnih podatkov proizvajalcev v Argentini. Zato je menila, da bi bila Turčija primerna reprezentativna država, pri čemer je vse strani pozvala, naj podajo pripombe k predlogu in predlagajo alternativne države, ki izpolnjujejo osnovna merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea.

(31)

Ker nobena zainteresirana stran ni predlagala alternativnih reprezentativnih držav, je Komisija v drugem obvestilu predlagala, da se prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določijo na podlagi enajstih proizvajalcev v Turčiji, dejavnih v sektorju proizvodnje drugih osnovnih organskih kemikalij, ki spada pod oznako NACE 2014 (6).

(32)

V teh obvestilih so bile obravnavane tudi pripombe, ki so jih zainteresirane strani predložile o teh elementih in ustreznih virih. Pripombe, ki so jih predložile strani, so prav tako obravnavane v naslednjih oddelkih.

3.2   Normalna vrednost

(33)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(34)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(35)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.2.1   Obstoj znatnih izkrivljanj

(36)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

—

ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice;

—

ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške;

—

ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga;

—

ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje;

—

ali so stroški plač izkrivljeni;

—

ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.“

(37)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(38)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(39)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(40)

Komisija je na podlagi te določbe pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (7) in vsebuje dokaze o znatnem poseganju države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot je kemijski sektor). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v dokumentaciji preiskave ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo, ki se nanaša na Kitajsko, je bilo v spisu preiskave ob njenem začetku. Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(41)

Pritožnik se je pri navedbi, da v kitajski industriji natrijevega benzoata obstajajo izkrivljanja, oprl na dokaze iz poročila. Ta izkrivljanja izhajajo iz ureditve Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), ki temelji na konceptu socialnega tržnega gospodarstva, ki se razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP) in zajema vse bistvene vidike države. Po navedbah iz pritožbe izvaja KKP na gospodarski ravni posebno strog nadzor, kar se kaže v velikem pomenu podjetij v državni lasti v gospodarstvu in močnem vplivu KKP na zasebni sektor. Pritožnik je opozoril na tri glavne kanale poseganja kitajske vlade v kitajsko gospodarstvo, in sicer: upravni, finančni in regulativni nadzor države (8).

(42)

Pritožnik se je skliceval tudi na ugotovitve Komisije v več nedavnih preiskavah v zvezi s kemijskim sektorjem na Kitajskem, v katerih je bil potrjen obstoj znatnih izkrivljanj (9).

(43)

Poleg tega je bilo v pritožbi opozorjeno na naslednje elemente, ki povzročajo znatna izkrivljanja.

(44)

Prvič, sektor natrijevega benzoata v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov.

(45)

Pritožnik trdi, da kitajska vlada močno vpliva na podjetja v državni lasti in zasebna podjetja, zlasti v spodbujanih industrijah, kot je kemijski sektor, ki zajema natrijev benzoat. Kitajska vlada in KKP nadzorujeta podjetja v državni lasti ter oblikujeta njihovo podjetniško strukturo in konkurenčno okolje, da bi dosegli strateške gospodarske cilje, zlasti z imenovanjem in nadzorom ključnih vodstvenih delavcev prek organizacijskega oddelka KKP ter z zagotavljanjem prednostnega dostopa podjetjem v državni lasti do pomembnih vložkov (10).

(46)

Še več, kitajska vlada je na nacionalni in lokalni ravni ustanovila komisijo za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: komisija SASAC), ki naj bi zastopala interese države kot delničarja v podjetjih v državni lasti. Poleg tega je kitajska vlada sprejela zakon o državnem premoženju podjetij in druge ukrepe, ki določajo državni nadzor in lastništvo nad strateškimi industrijami. Poleg tega je v pritožbi navedeno, da „socialni kreditni sistem“ krepi vpliv partije na podjetja na Kitajskem in bi lahko tuja podjetja prisilil, da bodo delovala v skladu z ustreznimi kitajskimi industrijskimi politikami. Pritožnik prav tako trdi, da kitajska vlada s 14. petletnim načrtom želi ohraniti socialistične politike in okrepiti gospodarsko rast. Kar zadeva podjetja v državni lasti, je cilj 14. petletnega načrta vzpostaviti močnejšo povezavo med kitajsko vlado in podjetji v državni lasti (11).

(47)

Po navedbah iz pritožbe zlasti v industriji derivatov toluena (12) še vedno obstaja visoka stopnja lastništva kitajske vlade. Podjetja v državni lasti imajo osrednjo vlogo pri omogočanju poseganja kitajske vlade v kemijski sektor LRK. Ta podjetja v državni lasti ohranjajo prevladujoč položaj v dobavni verigi vhodnih surovin, pri čemer imajo koristi od privilegiranega dostopa do virov, ki jih dodeljuje država, vključno s financiranjem, subvencijami, pravicami do uporabe zemljišč in drugimi oblikami državne podpore. Poleg tega njihova tesna usklajenost z državno politiko in znaten vpliv na postopke odločanja vlade dodatno utrjujeta njihov strateški položaj v industriji (13).

(48)

V pritožbi so navedeni vsaj trije največji svetovni proizvajalci toluena, ki so vsi kitajska podjetja v državni lasti. Kitajska vlada tem podjetjem redno dodeljuje finančna sredstva, kar izkrivlja trg toluena in natrijevega benzoata (14).

(49)

Tudi podjetja v zasebni lasti ostajajo pod strogim nadzorom kitajske vlade. Pritožnik se sklicuje na primer podjetij v zasebni lasti, ki proizvajajo natrijev benzoat ter so jim bile dodeljene preferenčne davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, državna nepovratna sredstva ali subvencije. Vpletenost kitajske vlade v trg natrijevega benzoata vključuje tudi sodelovanje članov KKP v strukturah korporativnega upravljanja (15).

(50)

Na podlagi navedenega pritožnik sklepa, da kitajski trg natrijevega benzoata v znatni meri oskrbujejo podjetja, ki so v lasti kitajske vlade, deležna njene finančne podpore ali pod njenim političnim nadzorom oziroma delujejo po navodilih države.

(51)

Drugič, prisotnost države v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih, ki proizvajajo natrijev benzoat, organom poleg tega omogoča, da posegajo v cene in/ali stroške.

(52)

Po navedbah iz pritožbe ohranja kitajska vlada svoj vpliv v podjetjih v državni lasti z imenovanjem in razrešitvijo ključnega vodstvenega osebja v teh podjetjih, kar je glavna odgovornost komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC). To dosega tudi z močnim vplivom na proizvodnjo kritičnih surovin za proizvodnjo natrijevega benzoata, zlasti toluena in natrijevega hidroksida (16).

(53)

Ena glavnih strategij kitajske vlade za ohranjanje nadzora nad podjetji v državni lasti je imenovanje vodstvenega kadra, ki so pogosto člani KPK. Kitajski zakon o podjetjih v državni lasti jasno določa, da imajo komisija SASAC in lokalne komisije SASAC pooblastilo za imenovanje vodstva podjetij v državni lasti. Poleg tega predpisi o komisiji SASAC potrjujejo, da je ena njenih nalog „imenovati ali razrešiti odgovorne osebe“ podjetij v državni lasti. Pritožnik se pri utemeljevanju, da je to „znak znatnega vpliva države glede na obseg podjetij v državni lasti in prevladujočo vlogo gospodarstva v državni lasti na Kitajskem“, opira na ugotovitve Komisije iz poročila. Ta močan vpliv dodatno krepi dejstvo, da je KKP neposredno vključena v imenovanje vodij podjetij v državni lasti ter da ima pravico določati ustrezne postopke in priporočati posebne kandidate za te položaje (17).

(54)

Poleg tega imajo podjetja v državni lasti na Kitajskem koristi od prednostnega dostopa do številnih vložkov, kot so zemljišča in energija, pa tudi do finančnih sistemov. Močno poseganje države znotraj družb tako povzroča izkrivljeno razporejanje virov, kar se nato odraža v izkrivljenih stroških in izkrivljenih cenah za proizvedene izdelke. Poleg tega kitajska vlada vpliva na stroške in cene kemičnih proizvodov, kot je natrijev benzoat, in sicer s svojo prisotnostjo v sektorjih surovin in vložkov višje v verigi, ki so potrebni za njegovo proizvodnjo, in poseganjem v te sektorje. Močna proizvodnja toluena v LRK je na primer predvsem posledica hitrih naložb in širitve v tem sektorju ter razpoložljivosti financiranja in surovin. Presežne zmogljivosti pri proizvodnji toluena so povzročile večje naložbe v industrije nižje v verigi, zlasti v industrijo natrijevega benzoata. Poleg tega kitajska vlada vpliva na cene in stroške energije. Čeprav je kitajska vlada sprejela nekatere ukrepe za vzpostavitev konkurence na trgu in omogočanje oblikovanja cen na podlagi tržnih sil, so cene energije še vedno pod strogim nadzorom. Ta okoliščina kitajski vladi nedvomno omogoča, da znatno zniža stroške energije v korist proizvajalcev kemikalij, zlasti toluena in natrijevega benzoata (18).

(55)

Tretjič, kitajska vlada zlasti posega v energetski sektor in trg električne energije s subvencioniranjem premoga kot glavnega vira energije za proizvodnjo pare. Poleg tega trg električne energije v znatni meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo pod nadzorom kitajskih organov.

(56)

Po navedbah iz pritožbe kitajska vlada z neposrednimi subvencijami, preferenčnim financiranjem in nadzorom cen zagotavlja, da premog ostaja umetno poceni, kar koristi panogam, ki so od njega odvisne kot od primarnega vira energije. Čeprav se premog uporablja predvsem za proizvodnjo električne energije, je bistven tudi za proizvodnjo industrijske pare, ki je ključni vložek v kemični proizvodnji in drugih energetsko intenzivnih procesih. Vpliv kitajske vlade se dodatno kaže v nadzoru cen. Komisija za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) je na primer določila „razumen razpon“ za srednje- in dolgoročne transakcijske cene premoga med 570 CNY in 770 CNY na tono. Poleg tega velika državna rudarska podjetja, kot sta podjetji China Shenhua Energy Co. in China Coal Energy Co., premog pogosto prodajajo po cenah z določeno zgornjo mejo, s čimer zagotavljajo stabilne, vendar umetno nizke stroške za industrije nižje v verigi (19).

(57)

Poleg tega pritožba vsebuje trditev, da kitajski premogovni sektor, ki prejema subvencije, poleg proizvodnje pare domačim industrijam zagotavlja tudi nepošteno prednost zaradi svojega vpliva na oskrbo z električno energijo in njeno oblikovanje cen. Termoelektrarne na premog so leta 2022 predstavljale 60 % proizvodnje električne energije na Kitajskem. Vloga kitajske vlade na trgu električne energije presega subvencije za gorivo ter zajema neposredno lastništvo in nadzor nad cenami, s čimer se ustvarja sistem, v katerem se stroški električne energije umetno ohranjajo na nizki ravni. V sektorju električne energije prevladujejo podjetja v državni lasti. Obsežen državni nadzor nad cenami električne energije in njeno distribucijo povzroča znatna izkrivljanja trga. Model LRK industrijskim uporabnikom zagotavlja umetno nizke stroške električne energije. To poseganje koristi energetsko intenzivnim sektorjem, zlasti kemijski industriji, v kateri električna energija pomeni pomemben del stroškov proizvodnje (20).

(58)

Četrtič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga.

(59)

Razvoj kitajskega gospodarstva je določen z izpopolnjenim sistemom načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralni in lokalni organi, ki si morajo prizadevati za njihovo uresničevanje. Ti načrti, ki zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, določajo posebne obvezne cilje, izvajanje katerih spremljajo organi na vsaki ravni upravljanja. Mehanizem načrtovanja usmerja dodeljevanje sredstev sektorjem, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali politično pomembne, in ne v skladu s tržnimi silami (21).

(60)

Kitajska vlada v različnih dokumentih politike dosledno namenja posebno pozornost kemijski industriji in svoje ukrepe očitno oblikuje tako, da koristijo domačim proizvajalcem kemikalij. Na primer, osrednji 14. petletni načrt na primer določa strateške vizije kitajske vlade za preoblikovanje in nadgradnjo tradicionalnih industrij ter razvojno os za strateške nastajajoče industrije, kot so kemijska industrija, industrija gradbenih materialov, novih materialov in kemičnih vlaken. Poleg tega sta v različici Kataloga smernic za prilagajanje industrijske strukture iz leta 2024 kemijska in petrokemijska industrija uvrščeni med spodbujane industrije. Ta status tej industriji na splošno omogoča, da ima koristi od številnih subvencij in finančne podpore z javnimi financami, obdavčitvijo, posojili, uvozom in izvozom ter zemljišči. Pritožnik ugotavlja, da kitajska vlada na nacionalni ravni in na ravni provinc dejavno nadzoruje in ureja proizvodnjo in prodajo v celotni kemijski vrednostni verigi natrijevega benzoata (22).

(61)

Petič, podobno kot vsak drug sektor kitajskega gospodarstva je industrijski sektor natrijevega benzoata izpostavljen izkrivljanju, ki je posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja kitajskih pravil o stečaju, družbah in lastnini. Po navedbah iz pritožbe kitajski stečajni sistem ne izpolnjuje ustrezno svojih glavnih ciljev, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo pravic upnikov in dolžnikov. Kitajsko stečajno pravo je sistematično nezadostno izvrševano, uporablja pa se predvsem za mala podjetja. Pritožnik se pri utemeljevanju slabega izvrševanja stečajnega prava opira na poročilo Komisije, razlog za to pa naj bi bila pomanjkanje jasnosti meril za začetek postopkov in njihovega izida ter močan vpliv državnih organov v stečajnih postopkih. Še več, nezadostno izvrševanje stečajnega prava vpliva na kitajski finančni trg in trg posojil, kar pomeni da se nekaterim podjetjem odobrijo implicitna državna poroštva, kar izkrivlja stroške posojil in dostop do financiranja (23). Kar zadeva pravo lastninskih razmerij, so poleg tega pomanjkljivosti sistema zlasti očitne na področju lastništva in pravic do uporabe zemljišč v LRK. Dodeljevanje zemljišč je odvisno izključno od države, ki lahko sledi političnim ciljem in ne načelom prostega trga. Čeprav obstajajo številni zakoni, cilj katerih je dodeljevanje pravic do rabe zemljišč na pregleden način in po tržnih cenah, pritožnik trdi, da se te določbe pogosto ne spoštujejo (24). Pritožnik ugotavlja, da za proizvajalce natrijevega benzoata podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva veljajo kitajska pravila o stečaju, družbah in lastnini, zato so izpostavljeni izkrivljanjem, ki izhajajo iz diskriminatorne uporabe ali neustreznega izvrševanja teh zakonov.

(62)

Šestič, v sektorju natrijevega benzoata so izkrivljeni tudi stroški plač. Po navedbah iz pritožbe oblikovanje plač v LRK ne izhaja iz običajnih tržnih sil ali resničnih prostih kolektivnih pogajanj, zato so stroški plač podvrženi znatnim izkrivljanjem. V LRK se zaradi strukturnih omejitev pravic delavcev in delodajalcev do svobodnega organiziranja ne more v celoti razviti resnično tržno naravnan sistem plač. V praksi je pravno priznana le ena sindikalna organizacija, in sicer zveza All-China Federation of Trade Unions (v nadaljnjem besedilu: zveza ACFTU). Vendar zveza ACFTU ni neodvisna od države. Poleg tega dokazi kažejo, da najvišje položaje v zvezi ACFTU pogosto zasedajo visoki partijski uradniki v podjetjih v državni lasti ali vodstveni delavci v podjetjih v zasebni lasti (25).

(63)

Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile znatno omejena s sistemom prijave gospodinjstev (hukou), zaradi katerega je dostop do celovite socialne varnosti in socialnovarstvenih prejemkov omejen na posameznike, ki so uradno prijavljeni kot prebivalci na določenem upravnem območju. Zaradi tega je veliko nizko usposobljenih delavcev še vedno izključenih iz osnovnih javnih storitev in so v negotovem zaposlitvenem položaju, zaradi česar so pogosto prisiljeni sprejeti nižje plače in slabše delovne pogoje kot z njimi primerljivi lokalno prijavljeni delavci. Po navedbah iz pritožbe to različno obravnavanje neizogibno povzroča izkrivljanje stroškov plač na kitajskem trgu dela (26).

(64)

Za industrijo natrijevega benzoata podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva prav tako velja kitajska delovnopravna zakonodaja, posledično pa je tudi prizadeta zaradi teh izkrivljanj stroškov plač. Izkrivljanje stroškov plač je še toliko večje zaradi subvencij za delo, ki jih kitajska država zagotavlja zlasti proizvajalcem natrijevega benzoata (27).

(65)

Skratka, pritožnik je trdil, da je v sektorju natrijevega benzoata prisotno znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(66)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v dokumentaciji. Dokazi v dokumentaciji so vključevali dokaze iz poročila, ki temeljijo na javno dostopnih virih.

(67)

Navedena analiza je obsegala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

3.2.2   Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške na Kitajskem

(68)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (28).

(69)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za zagotavljanje njegove „konsolidacije in rasti“ (29). Komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC) je namreč v primerjavi s 13. petletnim načrtom potrdila, da so se skupna sredstva osrednjih podjetij v 14. petletnem načrtu povečala za 44,6 %, kar je „učinkovito spodbudilo celostni razvoj podjetij višje in nižje v industrijski verigi ter zagotovilo močno podporo za uspešno doseganje glavnih ciljev in nalog gospodarskega in socialnega razvoja države“ (30).

(70)

Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(71)

Odličen primer je kitajsko pravo lastninskih razmerij, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (31).

(72)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(73)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(74)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (32). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(75)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(76)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (33). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(77)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(78)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov.

(79)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(80)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte pripravijo do tega, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (34).

(81)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (35).

(82)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (36).

(83)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (37).

(84)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (38).

(85)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (39).

3.2.2.1   Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(86)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(87)

Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo podjetja v zasebni lasti, kot sta podjetji Tianjin Dongda Chemical Group (40) ali Wuhan Youji (41). Čeprav so nekateri proizvajalci, kot je podjetje Hengli Petrochemicals (42), podjetja v zasebni lasti, pa v sektorju toluena višje v verigi, ki je vložek za proizvodnjo natrijevega benzoata, stopnja državnega lastništva ostaja znatna, saj so številni proizvajalci, kot sta Sinopec (43) ali Sinochem (44) – obe podjetji v državni lasti, nadzira pa ju komisija SASAC (45) –, pod državnim nadzorom.

(88)

Poleg tega so posegi KKP v operativno odločanje postali pravilo ne le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v podjetjih v zasebni lasti (46), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik. Poleg tega za ves sektor zadevnega izdelka velja več vladnih politik, kot je 14. petletni načrt za surovine (47), v katerem sta petrokemijski in kemijski sektor neposredno obravnavana z navedbo, da „[b]omo v sektorjih, vključno s sektorji petrokemičnih in kemičnih izdelkov, jekla, neželeznih kovin in gradbenih materialov, spodbujali številna pionirska podjetja v industrijski verigi, ki imajo vodilno vlogo v ekosistemu in za katera je značilna ključna konkurenčnost, […]. Vodilna vloga vodilnih podjetij v sektorjih kemičnih izdelkov in gradbenih materialov se bo izkoristila za spodbujanje reforme in prestrukturiranja podjetij.“

(89)

Poleg tega je delovni načrt za stabilno rast petrokemijske in kemijske industrije (48) oblikovan tako, da „spodbuja stabilno delovanje ter strukturno optimizacijo in nadgradnjo petrokemijske industrije“ ter „širi učinkovite naložbe in spodbuja preobrazbo in nadgradnjo“.

(90)

Podobno se na ravni provinc v 14. petletnem načrtu province Šandong za razvoj kemijske industrije (49) poziva k „spodbujanju visokokakovostnega razvoja kemične industrije v provinci“ in „celovitemu spodbujanju nadgradnje industrijskih temeljev in posodobitve industrijske verige, […] pospeševanju umika zaostalih in neučinkovitih proizvodnih zmogljivosti, […] usmerjanju podjetij, da se združijo in reorganizirajo, optimizirajo dodeljevanje virov in strukturo industrijske verige ter izboljšajo učinkovitost proizvodnje in dobičkonosnost“.

(91)

Poleg tega je v 14. petletnem načrtu province Hubej za gospodarski in socialni razvoj ter dolgoročne cilje do leta 2035 (50) določeno, da bodo vladni organi „optimizirali razvoj specialnih olj ter industrij etilena nižje v verigi, nadgradili tradicionalne industrije, kot so fosforjeve kemikalije, kemikalije na osnovi soli in kemikalije na osnovi premoga, odločno razvijali visokokakovostne fine kemikalije in nove kemične materiale, optimizirali razporeditev kemijske industrije ob reki Jangce ter se osredotočili na vzpostavitev več zelenih in inteligentnih specializiranih kemičnih industrijskih parkov v mestih Wuhan, Yichang, Jingmen, Xiangyang, Jingzhou, Xiaogan, Huanggang, Qianjiang in Xiantao, da bi ustvarili sodoben grozd kemijske industrije na ravni bilijona juanov“.

(92)

Poleg tega se v 14. petletnem načrtu mestne občine Tianjin za gospodarski in socialni razvoj ter dolgoročne cilje do leta 2035 (51) zahteva, da se „[p]etrokemijska industrija [naj se] osredotoči na razvoj visokokakovostnih kemikalij in finih kemikalij, širitev industrijske verige, povečevanje dodane vrednosti izdelkov ter oblikovanje baze za nove kemične materiale v Nangangu in grozda petrokemijske industrije svetovnega razreda.“

(93)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združen (52).

(94)

Na primer, kitajska zveza petrokemijske in kemijske industrije (v nadaljnjem besedilu: združenje CPCIF) je industrijsko združenje za sektor zadevnega izdelka. Organizacija v skladu s členom 3 statuta združenja CPCIF „spoštuje celovito vodstvo KKP [in] potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (53).

(95)

Poleg tega člen 36 statuta združenja CPCIF določa, da morajo predsednik, podpredsedniki in generalni sekretar združenja „slediti vodstvu KKP in podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, [ter] odločno izvajati smernice, načela in politike partije“ (54).

(96)

Poleg tega je združenje CPCIF ustanovilo posebni odbor za lahke ogljikovodike in aromate, ki zajemajo aromatske ogljikovodike, kot je toluen, in aromatske kisline, kot je natrijev benzoat (55).

(97)

Podjetja Hengli Petrochemicals (56), Sinopec (57) in Sinochem (58) so člani združenja CPCIF.

(98)

Zato proizvajalci v zasebni lasti v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Javna in zasebna podjetja v tem sektorju morajo dejansko delovati pod nadzorom politik in po navodilih.

3.2.2.2   Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe: ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške

(99)

Kitajski vladi prisotnost države v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so dejansko pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(100)

V skladu s kitajskim zakonom o gospodarskih družbah je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (59)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije.

(101)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (60), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (61).

(102)

Že leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (62). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(103)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument Smernice generalnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (v nadaljnjem besedilu: smernice) (63), s katerim se je vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih še razširila.

(104)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“, v oddelku III.6 pa je navedeno: „[n]adalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. S smernicami se torej poudarja in poskuša povečati vloga KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (64).

(105)

Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju natrijevega benzoata.

(106)

Na primer, generalni direktor podjetja Wuhan Youji je hkrati tudi partijski sekretar, odbor KKP občine Wuhan pa ga je nagradil kot izjemnega delavca na področju zadev KKP (65).

(107)

Poleg tega je v letnem poročilu skupine Sinopec za leto 2022 poudarjeno, da „družba stalno izboljšuje kakovost krepitve partije, spodbuja duh zaposlenih, krepi disciplinsko inšpekcijo in nadzor, pomaga upravnemu odboru pri učinkovitem izvajanju različnih odločitev in ureditev ter spodbuja visokokakovostni razvoj družbe“ (66). Poleg tega je predsednik upravnega odbora skupine Sinopec sekretar partijskega odbora, več članov odbora pa opravlja funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (67). Skupina Sinopec je navedla, da se namerava „osredotočiti na novo poslanstvo podjetja in nove naloge na novi poti, negovati samorevolucionarni duh partije, okrepiti vodilno vlogo partije in krepitev partije na vsestranski in celovit način ter sistematično spodbujati celovito in strogo upravljanje s strani partije, da se zagotovi trdno jamstvo za pisanje novega poglavja sodobne petrokemijske industrije na Kitajskem“ (68).

(108)

Tudi v družbi Sinochem sta predsednik upravnega odbora in generalni direktor sekretar oziroma namestnik sekretarja partijskega odbora (69).

(109)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih ter pri zagotavljanju surovin in vložkov imata še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (70). Prisotnost države v podjetjih v sektorju natrijevega benzoata in drugih sektorjih (kot so finančni sektor in sektorji vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

3.2.2.3   Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe: ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(110)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralna, provincialna in lokalna državna uprava. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(111)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (71).

(112)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(113)

Cilj 14. petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj ter obetov do leta 2035 (72) „nadgraditi tradicionalne industrije, spodbujati optimizacijo in strukturno prilagajanje industrij surovin, kot so petrokemijska industrija, jeklarstvo ter industriji neželeznih kovin in gradbenih materialov, razširiti ponudbo visokokakovostnih izdelkov v sektorjih, kot sta lahka industrija in tekstilna industrija, pospešiti preoblikovanje in nadgradnjo podjetij v ključnih industrijah, kot sta kemijska in papirna industrija, ter izboljšati zeleni proizvodni sistem“ (73).

(114)

V skladu s 14. petletnim načrtom za industrijo surovin (74) bo Kitajska „razvila skupino industrijskih grozdov na področju petrokemičnih izdelkov. […] V sektorjih, vključno s petrokemijskim in kemijskim sektorjem, jeklarskim sektorjem, sektorjem neželeznih kovin in sektorjem gradbenih materialov, [bo Kitajska] spodbujal[a] številna pionirska podjetja, ki bi lahko vodila ekosistem industrijske verige s ključno konkurenčnostjo“ (75).

(115)

Poleg tega usmerjevalno mnenje o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemijske in kemijske industrije (76) določa, da je treba „okrepiti sektorske politike in znanstveno regulirati obseg industrije: […] povečati zmogljivost oskrbe z visokokakovostnimi polimeri, specialnimi kemikalijami in drugimi izdelki“ […] ter „[i]zboljšati podporne politike: okrepiti usklajevanje fiskalne, finančne, regionalne, naložbene, uvozne in izvozne, energetske, okoljske, cenovne in drugih politik z industrijsko politiko [in v] celoti izkoristiti vlogo nacionalne platforme za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem […].“

(116)

Tudi 14. petletni načrt province Hubej za visokokakovostni razvoj sodobne kemijske industrije (77) zahteva, da se „izvedeta nadgradnja in preobrazba specialnih naftnih proizvodov, spodbuja nadgradnja izdelkov in razvoj vrhunskih blagovnih znamk, razširi skupni obseg visokokakovostnih izdelkov, dodatno povečata obseg in učinkovitost proizvodnih baz specialnih izdelkov z zmogljivostjo milijona ton ter pospeši gradnja proizvodnih baz kemičnih izdelkov z zmogljivostjo milijona ton; „[p]ovezati in optimizirati aromatske vire, se dejavno povezati z industrijami, kot sta plastika in guma, ter oblikovati industrijsko verigo proizvodov petrokemične predelave, ki vključuje aromate C2, C3, C4, C5, toluen, C8 in C9, s čimer se spodbujata preobrazba in razvoj v smeri integriranega rafiniranja, kemikalij in specialnih izdelkov“. Natančneje, kar zadeva projekt nadgradnje naftnih proizvodov in intenzivne obdelave v Qianjiangu, načrt predvideva, da se „dejavno razvijajo aromatske kemikalije, […] ter izboljša in razširi petrokemijska industrijska veriga (78)“.

(117)

Podjetje Wuhan Youji (79) ima sedež v Hubeju.

(118)

Kar zadeva petrokemijsko industrijo, si 14. petletni načrt mestne občine Tianjin za visokokakovostni razvoj proizvodne industrije (80) prizadeva „osredotočiti se na izpopolnitev, zelen in pameten razvoj, optimizirati in nadgraditi tradicionalno kemijsko industrijo, izboljšati raven integracije rafiniranja in kemikalij, intenzivno razvijati intenzivno obdelavo olefinov, visokokakovostne fine kemikalije in specialne kemikalije, razširiti industrijsko verigo ter spodbujati optimizacijo industrijske strukture ter preobrazbo in nadgradnjo“ ter zagotoviti, da bo do „leta 2025 obseg industrije dosegel 260 milijard juanov, s povprečno letno rastjo 7,5 %.“

(119)

Podjetje Tianjin Dongda Chemical Group (81) ima sedež v Tianjinu.

(120)

Poleg tega je Tianjin Dongda Chemical Group podjetje „mali velikan (82)“ mestne občine Tianjin. Kitajska vlada opredeljuje „male velikane“ kot „novo elito kitajskih malih in srednjih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, so specializirana za nišni trg in se ponašajo z najsodobnejšimi tehnologijami“ ter namerava „v obdobju 2024–2026 povečati podporo ‚malim velikanom‘, s poudarkom na ključnih industrijskih verigah, strateških nastajajočih industrijah in drugih sektorjih. Ta sredstva se bodo uporabila za spodbujanje teh podjetij k reševanju tehnoloških izzivov, razvoju novih izdelkov, izgradnji podpornih zmogljivosti industrijske verige in podpori lokalnim oblastem pri spodbujanju ‚malih velikanov‘“ (83). Poleg tega so v 14. petletnem načrtu province Šandong za razvoj kemijske industrije (84) lokalni organi pozvani, naj „[o]krepijo tehnološko preoblikovanje obstoječih podjetij, izboljšajo učinkovitost izkoriščanja energije in virov ter povečajo ključno konkurenčnost podjetij [in] vzpostavijo mehanizem za umik podjetij iz tehnoloških parkov, odločno odpravijo zastarele proizvodne zmogljivosti, strogo nadzorujejo omejene proizvodne zmogljivosti ter izvajajo diferencirane politike in ukrepe za razporejanje virov, kot so zemljišča, električna energija in voda, da bi podjetja prisilili k preoblikovanju in razvoju“. V njem je določeno tudi naslednje: „Povečanje finančne podpore. Okrepitev spodbud fiskalne politike, usklajevanje in vključevanje posebnih skladov, podpora kemičnim podjetjem pri pospeševanju tehnološke preobrazbe, inteligentne preobrazbe, prenosa industrije, selitve v tehnološke parke, odprave zastarele opreme itd. ter izvajanje oprostitev davka za uvoz pomembne tehnične opreme, vračila DDV, raziskovalnih in razvojnih politik, kot sta dodaten odbitek stroškov in zavarovalno nadomestilo za prvi sklop tehnične opreme. Aktivno usmerjanje raznih finančnih institucij in družbenega kapitala k naložbam v kemijsko industrijo, izkoriščanje prednosti financiranja na podlagi politike, razvojnega financiranja in komercialnega financiranja ter povečanje finančne podpore ključnim področjem kemijske tehnologije.“

(121)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke višje v verigi in izdelke nižje v verigi.

(122)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

3.2.2.4   Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe: ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(123)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah.

(124)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (85).

(125)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega zlasti očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem (86). Vsa zemljišča so v lasti države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna izključno država. Obstajajo pravne določbe, cilj katerih je pregledno dodeljevanje pravice do rabe zemljišč in dodeljevanje te pravice po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (87). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (88).

(126)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor natrijevega benzoata. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(127)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

3.2.2.5   Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe: ali so stroški plač izkrivljeni

(128)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih (89).

(129)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (90). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju.

(130)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, so zato običajno v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (91). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(131)

Predložen ni bil noben dokaz o tem, da opisani kitajski sistem delovnega prava ne velja za sektor natrijevega benzoata. Tako je izkrivljanje stroškov plač ta sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

3.2.2.6   Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe: ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(132)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(133)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (92), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (93), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada.

(134)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (94). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(135)

Nedavna gibanja dodatno ponazarjajo obseg vpliva vlade na finančne institucije na Kitajskem. Kitajska vlada je marca 2025 napovedala izdajo državnih obveznic v vrednosti 500 milijard CNY, da bi zagotovila znatno finančno podporo velikim bankam, vključno z Banko Kitajske, Kitajsko konstrukcijsko banko, Banko za komunikacije in Poštno hranilnico Kitajske. Ta poseg je bil namenjen stabilizaciji teh institucij ob upadanju dobičkonosnosti in rekordno nizkih neto obrestnih maržah, pri čemer so bili poudarjeni proaktivni ukrepi, ki jih je država sprejela za ohranitev gospodarske stabilnosti (95).

(136)

Poleg tega je kitajska vlada pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (96). Poleg tega je zdaj treba pri merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (97).

(137)

Poleg tega si kitajska vlada na ravni dodeljevanja finančnih sredstev z več ukrepi za nadaljnje spodbujanje razvoja zasebnih naložb (98) prizadeva „povečati sredstva iz centralnega proračuna za podporo upravičenim zasebnim naložbenim projektom ter dejavno prevzeti vodilno in usmerjevalno vlogo“. Kitajska vlada namerava tudi „dobro izkoristiti nove finančne instrumente politike [in] podpreti številne upravičene zasebne naložbene projekte v pomembnih industrijah in na ključnih področjih“ (99).

(138)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (100). To stanje še poslabšujejo veljavna pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (101). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(139)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(140)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, danih po referenčni ali nižji obrestni meri, je konec leta 2018 še vedno znašal najmanj eno tretjino vseh posojil (102). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (103). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(141)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(142)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(143)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

3.2.3   Sistemska narava opisanih izkrivljanj

(144)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila.

(145)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v uvodnih izjavah 68 do 148. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce natrijevega benzoata enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(146)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila.

(147)

Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delovno silo, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(148)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih protidokazov ali nasprotnih argumentov.

3.2.4   Reprezentativna država

3.2.4.1   Splošne opombe

(149)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe:

—

stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (104);

—

proizvodnja izdelka v preiskavi v navedeni državi;

—

obstoj ustreznih podatkov v reprezentativni državi, ki so na voljo takoj;

—

Če je možnih reprezentativnih držav več, se prednost nameni državi s primerno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(150)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 28, je Komisija izdala dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

3.2.4.2   Stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK

(151)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Argentino in Turčijo kot državi, ki imata glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka ti državi na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(152)

Glede na statistične podatke o uvozu surovin je bil v Argentini in Turčiji ugotovljen uvoz proizvodnih dejavnikov, potrebnih za proizvodnjo natrijevega benzoata, pri čemer sta obe državi izpolnjevali merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe. Poleg tega se zdi verjetno, da se natrijev benzoat proizvaja v teh dveh državah.

(153)

Komisija je ocenila obstoj izkrivljanja trga zaradi izvoznih in/ali uvoznih omejitev za izdelek v preiskavi in za surovine, in sicer tiste, ki predstavljajo najpomembnejše postavke proizvodnih stroškov pri proizvodnji izdelka v preiskavi.

(154)

Kar zadeva Argentino, je Komisija v prvem obvestilu začasno sklenila, da med navedenimi surovinami na uvozne cene benzojske kisline – vmesnega proizvoda med toluenom in zadevnim izdelkom – iz preostalega sveta verjetno vpliva velik obseg uvoza iz Kitajske. Glede na omejen obseg uvoza toluena, kavstične sode, kobaltove soli in dušika se je štelo, da so uvozne količine navedenih vložkov nezadostne, da bi bile uporabljene kot zanesljiva referenčna merila za konstruiranje normalne vrednosti. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je Argentina oktobra 2022 uvedla protidampinške dajatve na uvoz natrijevega benzoata iz Kitajske (2,4 %) in Nizozemske (32,3 %). Uvedba takih ukrepov je morda vplivala na uvozno ceno surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(155)

Kar zadeva Turčijo, je Komisija v prvem obvestilu začasno sklenila, da med navedenimi surovinami na uvozne cene benzojske kisline iz preostalega sveta verjetno vpliva velik obseg uvoza iz Kitajske. Glede na omejen obseg uvoza kobaltove soli se je štelo, da vložek ne zadostuje, da bi bil uporabljen kot zanesljivo referenčno merilo za konstruiranje normalne vrednosti. Komisija je zato ugotovila, da je cena uvoza benzojske kisline zaradi velikega obsega uvoza iz Kitajske verjetno izkrivljena.

(156)

Komisija je v prvem obvestilu proučila tudi, ali bi lahko bile cene toluena, kavstične sode, aktivnega oglja in dušika v obeh potencialnih reprezentativnih državah izkrivljene tudi zaradi znatnega uvoza iz Rusije. Komisija je analizirala uvožene količine surovin v obeh potencialnih reprezentativnih državah. Uvoz toluena iz Rusije ni bil ugotovljen, uvoz dušika in aktivnega oglja pa je bil zanemarljiv.

(157)

V zvezi z državama, opredeljenima v prvem obvestilu, ni bila prejeta nobena pripomba, s katero bi se izpodbijala stopnja gospodarske razvitosti. Vendar je vzorčeni proizvajalec izvoznik, podjetje Wuhan Youji Industries Co., Ltd., dal prednost Turčiji, saj je bil obseg uvoza toluena in kavstične sode – dveh glavnih proizvodnih dejavnikov – v Turčijo bistveno večji kot v Argentino.

(158)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava uporabiti Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(159)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani tudi obvestila, da bodo za glavne proizvodne dejavnike podatki o uvozu iz Kitajske v reprezentativno državo izključeni, če bi se v dokončnem razkritju potrdila znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, ter da bo izključen tudi uvoz proizvodnih dejavnikov iz držav, navedenih v Prilogi I Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (105).

(160)

V odzivu na drugo obvestilo nobena stran ni nasprotovala izbiri Turčije za reprezentativno državo. Vendar je več strani predložilo pripombe in predloge glede podatkov o uvozu proizvodnih dejavnikov, navedenih v tem obvestilu.

(161)

Podjetje Wuhan Youji je navedlo, da cena uvoza benzojske kisline v Turčijo ni reprezentativna in da bi lahko bila zaradi velikega obsega uvoza s poreklom iz LRK izkrivljena.

(162)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da je po ugotovitvi iz prvega obvestila, da je cena uvoza benzojske kisline zaradi velikega obsega uvoza iz Kitajske verjetno izkrivljena, poiskala drugo referenčno ceno, ki bi lahko predstavljala neizkrivljeno vrednost za benzojsko kislino. Vendar je Komisija po preverjanju na kraju samem (ki je bilo opravljeno po tem, ko je bilo drugo obvestilo dano na voljo) ugotovila, da noben od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov benzojske kisline ni nabavljal od zunanjih dobaviteljev, saj sta bila oba integrirana višje v verigi in sta zato kupovala toluen. Zato pri izračunu normalne vrednosti niso bile uporabljene uvozne cene benzojske kisline, benzojska kislina pa ni navedena v preglednici 1 spodaj.

(163)

Podjetje Wuhan Youji je poudarilo, da cena za uvoz dušika, navedena v drugem obvestilu (kot izhaja iz uvozne statistike podatkovne zbirke Global Trade Atlas – GTA), ni bila izražena v isti merski enoti, kot jo je navedlo podjetje Wuhan Youji v izpolnjenemu vprašalniku. Svojo porabo dušika je navedlo v nominalnih kubičnih metrih, medtem ko je bila cena, navedena v drugem obvestilu, navedena v kubičnih metrih kot merski enoti. Komisija je potrdila različni merski enoti, zaradi česar je bila pri določitvi referenčne vrednosti za podjetje Wuhan Youji potrebna pretvorba.

(164)

Podjetje Tianjin Dongda je navedlo, da za uvoz toluena v Turčijo veljajo zahteve glede uvoznih dovoljenj, zaradi česar je povzročeno izkrivljanje trga.

(165)

Komisija ni našla nobenih dokazov o tem, da bi bile cene uvoza v Turčijo izkrivljene. Na podlagi podatkovne zbirke Global Trade Atlas – GTA je primerjala cene toluena pri uvozu v preostali svet s cenami pri uvozu v Turčijo in ugotovila, da so bile te cene usklajene.

(166)

Podjetje Tianjin Dongda je prav tako menilo, da uvozne cene zemeljskega plina v Turčijo, pridobljene od turškega statističnega urada, v primerjavi s podatki Eurostata kažejo velika odstopanja, ter je dalo prednost uporabi slednjega kot vira podatkov za zemeljski plin.

(167)

Komisija je menila, da so podatki turškega statističnega urada ustrezen in neizkrivljen vir cen zemeljskega plina v Turčiji in zanesljiv vir za določitev normalne vrednosti. Podjetje Tianjin Dongda ni predložilo nobenih konkretnih dokazov, zaradi katerih bi bila zanesljivost teh podatkov vprašljiva.

(168)

Pritožnik je trdil, da je bila oznaka HS za surovi benzen (stranski proizvod pri proizvodnji zadevnega izdelka), navedena v drugem obvestilu, napačna in da bi morala biti namesto oznake HS 2902 20 navedena oznaka HS 2707 10 .

(169)

Komisija je po preverjanju na kraju samem priznala, da je bila oznaka HS, navedena v drugem obvestilu, napačna, in to trditev sprejela. Vendar je Komisija, ker iz izvlečka iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas – GTA ni izhajal noben uvoz surovega benzena z oznako HS 2707 10 v Turčijo, kot vir za referenčno ceno uporabila cene uvoza iz preostalega sveta in v preostali svet, brez Kitajske.

3.2.4.3   Obstoj podatkov v reprezentativni državi, ki so na voljo takoj

(170)

Komisija v prvem obvestilu v Argentini in Turčiji ni mogla opredeliti nobenega proizvajalca izdelka v preiskavi, za katerega bi bili finančni podatki na voljo takoj. Zato je poiskala podjetja, ki proizvajajo benzojsko kislino, ki se pridobiva iz toluena in se uporablja kot glavna surovina za natrijev benzoat. Vendar Komisija ni mogla v nobeni od teh dveh držav opredeliti nobenega proizvajalca benzojske kisline, za katerega bi bili finančni podatki na voljo takoj. Komisija je zato obravnavala podjetja, dejavna v sektorju proizvodnje organskih kemikalij, ki spada pod oznako NACE 2014 (106). V Argentini sta bili opredeljeni dve podjetji, vendar zanju ni bilo na voljo nobenih finančnih podatkov. V Turčiji je bilo opredeljenih 35 družb, dejavnih v sektorju proizvodnje organskih kemikalij, od katerih jih je 11 izkazovalo razumno stopnjo dobičkonosnosti za obdobje, ki se delno prekrivaz obdobjem preiskave.

(171)

Komisija je v drugem obvestilu ugotovila, da v nobeni od teh dveh držav ni našla finančnih podatkov za katerega koli proizvajalca natrijevega benzoata, ki bi bili na voljo takoj. Vendar je v Turčiji našla finančne podatke za 38 proizvajalcev v isti kategoriji proizvodnje kot natrijev benzoat, tj. pod oznako NACE C2014 („Proizvodnja drugih organskih osnovnih kemikalij“).

(172)

Komisija je analizirala podatke 38 turških podjetij, ki so na voljo takoj, in ugotovila, da so bili podatki 26 podjetij nepopolni, eno podjetje pa je poslovalo z izgubo. Zato je upoštevala le 11 podjetij s pozitivno stopnjo dobičkonosnosti. Finančni podatki za teh 11 proizvajalcev so bili navedeni v Prilogi III k drugemu obvestilu (107). Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da nobeden od teh 11 proizvajalcev ne proizvaja zadevnega izdelka.

(173)

Raven PSU-stroškov in dobička, ugotovljena na podlagi 11 dobičkonosnih proizvajalcev v Turčiji, je določena v uvodni izjavi 208 v nadaljevanju.

(174)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede primernosti Turčije kot reprezentativne države ter 11 podjetij, navedenih v Prilogi III k drugemu obvestilu, kot proizvajalcev v reprezentativni državi, ter glede drugih elementov obvestila.

(175)

Podjetji Wuhan Youji in Tianjin Dongda sta v odzivu na drugo obvestilo nasprotovali vključitvi nekaterih od 11 proizvajalcev, navedenih v izbranem naboru, saj po njunih informacijah poslovne dejavnosti teh družb niso bile povezane z izdelkom v preiskavi.

(176)

Vendar Komisija ob neobstoju finančnih podatkov v zvezi s proizvajalci izdelka v preiskavi, ki so na voljo takoj, ni imela druge izbire, kot da je uporabila finančne podatke, ki so na voljo takoj, za poslovne dejavnosti, ki so poleg izdelka v preiskavi vključevale dejavnosti, ki spadajo pod oznako NACE C2014.

Raven socialne zaščite in varstva okolja

(177)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je Komisija prvotno upoštevala dve potencialni reprezentativni državi: Argentino in Turčijo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 154, je bilo ugotovljeno, da Argentina v tem primeru ni primerna reprezentativna država zaradi pomanjkanja finančnih podatkov, ki bi bili takoj na voljo, in neustrezne ravni uvoza surovin. Iz tega sledi, da je Turčija edina primerna reprezentativna država.

(178)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

3.2.4.4   Sklep

(179)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

3.2.5   Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(180)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so surovine, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(181)

Komisija ni prejela nobenega ugovora glede seznama proizvodnih dejavnikov iz prvega obvestila.

(182)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas – GTA (za uvozne cene) za uvoz v Turčijo, da bi določila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin.

3.2.5.1   Proizvodni dejavniki

(183)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki izdelka v preiskavi

Proizvodni dejavnik

Oznake blaga

Vir podatkov

Vrednost (v CNY)

Merska enota

Surovine

Toluen

2902 30

Podatkovna zbirka Global Trade Atlas (GTA) (108)

7,00

kg

Kavstična soda v vodni raztopini

2815 12

Podatkovna zbirka Global Trade Atlas (GTA)

2,14

kg

Dušik

2804 30

Podatkovna zbirka Global Trade Atlas (GTA)

0,41

Nm3

Aktivno oglje

3802 10

Podatkovna zbirka Global Trade Atlas (GTA)

16,37

kg

Delo

Delo

[n. r.]

Turški statistični urad (109)

89,64

Ure dela

Energija

Električna energija

[n. r.]

Turški regulativni organ za energetski trg (110)

0,66

kWh

Para

[n. r.]

Turški statistični urad

501,61

tona

Zemeljski plin

[n. r.]

Turški statistični urad

4,63

m3

Voda

[n. r.]

Urad predsedstva Republike Turčije za naložbe (111)

5,12

m3

Stranski proizvod

Surovi benzen

2707 10

Podatkovna zbirka Global Trade Atlas (GTA)

8,75

kg

(108)  https://connect.spglobal.com/.

(109)  http://www.turkstat.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Producer Price Index (indeks cen proizvajalcev).

(110)  epdk.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Electricity Market board decisions (odločitve odbora za trg električne energije).

(111)  https://www.invest.gov.tr/en/investmentguide/pages/cost-of-doing-business.aspx.

(184)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila preverjene podatke, ki sta jih sporočila vzorčena proizvajalca izvoznika, ter dodala stroške raziskav in razvoja za obdobje preiskave, ki so nastali proizvajalcema izvoznikoma in sta jih ta tudi obračunala.

Surovine

(185)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki Global Trade Atlas – GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza.

(186)

Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (112).

(187)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.1 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(188)

Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(189)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki sta jih imela vzorčena proizvajalca izvoznika, v obdobju preiskave pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 197.

(190)

Komisija je stroške prevoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalcev izvoznikov in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

Delo

(191)

Delo je proizvodni dejavnik, ki predstavlja med 4 % in 7 % skupnih stroškov proizvodnje. Komisija je za določitev plač v Turčiji uporabila statistične podatke, ki jih je objavil turški statistični urad (113), pri čemer je uporabila podrobne informacije o plačah v proizvodnem sektorju za leto 2022 za gospodarsko dejavnost pod oznako NACE 2014 (proizvodnja osnovnih organskih kemikalij), v katero spada proizvodnja natrijevega benzoata, v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2 (114).

(192)

Povprečna mesečna vrednost je bila ustrezno prilagojena glede na inflacijo z uporabo indeksa domačih cen proizvajalcev, kot ga je objavil turški statistični urad (115), za prilagoditev obdobju preiskave od 1. oktobra 2024 do 30. septembra 2025. Urna postavka za obdobje preiskave, dobljena po indeksaciji, znaša 89,64 CNY/uro.

Električna energija

(193)

Komisija namerava uporabiti statistične podatke o cenah električne energije, ki jih je objavil turški regulativni organ za trg energije (EMRA) (116) v svojih rednih sporočilih za javnost. Uporabiti namerava povprečne cene električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v kWh, v katerih je bilo zajeto obdobje preiskave. Komisija je strošek električne energije za obdobje preiskave določila na 0,66 CNY/kWh.

Zemeljski plin

(194)

Komisija je uporabila povprečne cene zemeljskega plina v m3, ustrezno prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen proizvajalcev, ki ga je objavil turški statistični urad (117), da bi jih prilagodila obdobju preiskave. Cena je prilagojena za DDV v višini 18 %, saj navedena cena vključuje DDV. Komisija je ceno zemeljskega plina za obdobje preiskave določila na 4,63 CNY/m3.

Para

(195)

Komisija je referenčno vrednost za paro določila na podlagi referenčne vrednosti, izračunane za zemeljski plin, ob upoštevanju, da je merska enota za paro gigadžul (GJ). En GJ se pretvori v m3 plina na podlagi splošno sprejete vsebnosti MMBtu (metričnih milijonov britanskih termalnih enot) v 1 GJ (118) in splošno sprejete vsebnosti zemeljskega plina v 1 MMBtu (119). Poraba pare pri proizvajalcu izvozniku je izražena v tonah, zato je Komisija ekvivalent 1 GJ pretvorila v tone (120). Ugotovila je tudi pisno napako v formuli za pretvorbo iz GJ v tone, zaradi katere je bila v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedena napačna referenčna cena za paro, zato je v spis vložila revidirano različico Priloge V k drugemu obvestilu o proizvodnih dejavnikih, s katero je napako popravila. Z uporabo referenčne vrednosti za zemeljski plin je Komisija za paro določila referenčno vrednost 501,61 CNY/tono, kot je prikazano v preglednici 1 zgoraj.

Voda

(196)

Komisija je referenčno vrednost določila na podlagi povprečnih stroškov vode v Turčiji, kot jih je objavil urad predsedstva Republike Turčije za naložbe. Ti stroški vključujejo stroške odstranjevanja odpadne vode.

Potrošni material

(197)

Ker so nekateri proizvodni dejavniki predstavljali zanemarljiv delež skupnih stroškov proizvodnje, so se šteli za potrošni material. Ti proizvodni dejavniki vključujejo embalažne materiale.

(198)

Komisija je izračunala delež potrošnega materiala v skupnih stroških proizvodnje in ga uporabila za ponovni izračun proizvodnih stroškov na podlagi referenčnih vrednosti.

Stranski proizvod

(199)

Komisija je ugotovila, da je surovi benzen stranski proizvod, pridobljen pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ki ga je mogoče prodati brez nadaljnje predelave. Kot referenčno vrednost za surovi benzen z oznako HS 2707 10 je uporabila statistične podatke o uvozu iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas – GTA. Komisija je določila neizkrivljeno uvozno ceno benzena v višini 8,75 CNY/kg.

Splošni stroški proizvodnje, PSU-stroški in dobiček

(200)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(201)

Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička določila na podlagi finančnih podatkov, pridobljenih iz podatkovne zbirke Orbis za leto 2024 za enajst turških proizvajalcev iz uvodne izjave 173. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 25,56 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 11,22 %.

(202)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(203)

Zadevni stroški raziskav in razvoja proizvajalcev izvoznikov, kot so bili navedeni v izpolnjenih vprašalnikih, so bili prišteti splošnim stroškom proizvodnje, saj iz objavljenih računovodskih izkazov enajstih proizvajalcev v Turčiji ni bilo izrecno razvidno, da so ti stroški vključeni v njihove ustrezne PSU-stroške.

Izračun

(204)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(205)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi.

(206)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija uporabila splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške, dobiček in amortizacijo, kot so navedeni v uvodni izjavi 201. Določeni so bili na podlagi računovodskih izkazov podjetij, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31.

(207)

Komisija je nato neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala splošne stroške proizvodnje in amortizacijo, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(208)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške in dobiček enajstih turških proizvajalcev, navedenih v uvodni izjavi 172. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 25,56 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 11,22 %.

(209)

Komisija je na podlagi tega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost na podlagi franko tovarna.

3.3   Izvozna cena

(210)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta izdelke izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Eden od proizvajalcev izvoznikov je izvažal tudi prek nepovezanih trgovcev s sedežem v LRK.

(211)

Izvozna cena neposredne prodaje neodvisnim strankam v Uniji je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

3.4   Primerjava

(212)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost.

(213)

V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, so bile izvozne cene po potrebi prilagojene, da bi se: (i) pobotale nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

3.4.1   Prilagoditve normalne vrednosti

(214)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2 zgoraj, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(215)

Komisija ni našla razlogov za popravke normalne vrednosti, prav tako noben od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval takih popravkov.

3.4.2   Prilagoditve izvozne cene

(216)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške.

3.5   Stopnje dampinga

(217)

Komisija je za vzorčena proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(218)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Tianjin Dongda Chemical Group Co., Ltd

75,4  %

Wuhan Youji Industries Co., Ltd.

57,6  %

(219)

Za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki ni vključen v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčena proizvajalca izvoznika.

(220)

Začasna stopnja dampinga sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki ni vključen v vzorec, tako znaša 63,8 %.

(221)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je bila izračunana na podlagi obsega izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, vzorčenih in nevzorčenih, v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz LRK v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu za oznake KN iz uvodne izjave 18.

(222)

Raven sodelovanja je bila v tem primeru nizka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 65 % celotnega uvoza v obdobju preiskave.

(223)

Na podlagi tega in da ne bi nagradila nesodelovanja, se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujočega proizvajalca izvoznika določi na podlagi tehtanega povprečja štirinajstih posameznih transakcij z najvišjimi stopnjami dampinga, ki skupaj predstavljajo 6,9 % obsega izvoza.

(224)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Tianjin Dongda Chemical Group Co., Ltd

75,4  %

Wuhan Youji Industries Co., Ltd.

57,6  %

Druga sodelujoča družba:

Shandong TongTaiWeiRun Food Science Tech Co., Ltd.

63,8  %

Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

116,4  %

4.   ŠKODA

4.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(225)

Podobni izdelek sta v obdobju preiskave v Uniji izdelovala dva proizvajalca. Odzval se je le en proizvajalec in v celoti sodeloval, in sicer podjetje Lanxess Chemical BV. Ta proizvajalec je v obdobju preiskave predstavljal več kot 60 % celotne proizvodnje v Uniji. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da podjetje Lanxess predstavlja večji delež celotne proizvodnje natrijevega benzoata v Uniji. Zato se šteje, da podjetje Lanxess predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(226)

Ker so bili podatki v zvezi z oceno škode pridobljeni le od enega proizvajalca Unije, so podatki za analizo škode zaradi zaupnosti navedeni v razponih. Vendar indeksi temeljijo na dejanskih podatkih in ne na razponih.

(227)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na 23 000–25 000 ton. Komisija je količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot je dejanska količina, ugotovljena s preverjanjem računovodskih evidenc proizvajalca Unije, podjetja Lanxess.

4.2   Potrošnja Unije

(228)

Komisija je potrošnjo v Uniji določila na podlagi (i) preverjenih podatkov o prodaji podjetja Lanxess, (ii) ocenjene prodaje drugega proizvajalca Unije ter (iii) uvoza iz zadevne države in vseh drugih držav.

(229)

Za proizvajalca Unije, ki se ni odzval, je bila potrošnja v Uniji ocenjena na podlagi podatkov iz poročil o trgu in z ekstrapolacijo razmerij iz podatkov sodelujočega proizvajalca. Ker v okviru industrije Unije niso bili ugotovljeni nobeni drugi proizvajalci natrijevega benzoata, je bilo za oba sklopa podatkov ugotovljeno, da sta reprezentativna za oceno potrošnje na ravni industrije Unije.

(230)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja v Uniji (v tonah)

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Skupna potrošnja Unije

[25 000 –28 000 ]

[28 000 –31 000 ]

[41 000 –44 000 ]

[36 000 –39 000 ]

Indeks

100

112

162

146

Vir:

Izpolnjen vprašalnik sodelujočega proizvajalca Unije, informacije, ki jih je predložil pritožnik

(231)

Potrošnja v Uniji se je od leta 2022 do leta 2024 močno povečala, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšala. Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 46 %.

4.3   Uvoz iz zadevne države

4.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(232)

Ker je bil natrijev benzoat do začetka sedanje preiskave uvrščen pod oznako košarice TARIC 2916 31 00 90, obsega uvoza na podlagi uvoznih statističnih podatkov Eurostata ni bilo mogoče določiti. Namesto tega je obseg uvoza temeljil na podatkih ponudnikov specializiranih tržnih informacij iz trgovinske statistike, na katere je pritožnik naročen.

(233)

Vira podatkov o kitajskem uvozu na zahtevo ponudnika podatkov ni bilo mogoče razkriti. Komisija je podatke, ki jih je predložil pritožnik, navzkrižno preverila z drugimi razpoložljivimi statističnimi viri (Eurostat in Surveillance) ter z vzorčenjem in izpolnjenimi vprašalniki sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, in ugotovila, da so zanesljivi.

(234)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Obseg uvoza iz LRK (v tonah)

[7 800 –9 500 ]

[12 400 –13 700 ]

[22 500 –24 800 ]

[20 000 –22 100 ]

Indeks

100

159

290

258

Tržni delež (v %)

[30 –33 ]

[43 –46 ]

[55 –58 ]

[53 –56 ]

Indeks

100

142

179

177

Vir:

Eurostat, Surveillance, specializirane tržne informacije, vzorčenje in izpolnjeni vprašalniki sodelujočih proizvajalcev izvoznikov

(235)

Preglednica 3 kaže strmo povečanje obsega uvoza iz Kitajske v obdobju 2022–2024, ki se je odražalo v povečanju ustreznega tržnega deleža, v škodo industrije Unije. Čeprav je bilo največje povečanje uvoženih količin zabeleženo v letih 2023 in 2024, je uvoz v obdobju preiskave še vedno ostal na ravni, ki je znatno presegala raven iz leta 2022 (za 158 %), kar kaže na okrepljeno prisotnost uvoza iz Kitajske (53 %–56 % tržni delež) v primerjavi z referenčnim letom 2022 (30 %–33 %).

4.4   Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen

(236)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi specializiranih tržnih informacij, navedenih v uvodni izjavi 233. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK in sodelujočega proizvajalca Unije.

(237)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Cena uvoza iz LRK

[1 600 –1 800 ]

[1 200 –1 400 ]

[1 200 –1 400 ]

[1 100 –1 300 ]

Indeks

100

78

76

71

Vir:

Eurostat, Surveillance, specializirane tržne informacije, vzorčenje in izpolnjeni vprašalniki sodelujočih proizvajalcev izvoznikov

(238)

Uvozne cene iz LRK so se v celotnem obravnavanem obdobju še naprej zniževale in dosegle raven, ki je predstavljala 71 % povprečnih uvoznih cen v letu 2022.

(239)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(1)

tehtano povprečno prodajno ceno proizvajalca Unije in njegovega povezanega podjetja za posamezni izdelek, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

(2)

ustrezne tehtane povprečne cene za posamezni uvoženo izdelek vzorčenih sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, ki so določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), z ustreznimi prilagoditvami za carino in stroške, nastale po uvozu.

(240)

Primerjava cen je bila opravljena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine, po potrebi ustrezno prilagojene. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje sodelujočega proizvajalca Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 43 % in 46 %. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo ugotovljeno za 100 % uvoženih količin vzorčenih družb.

4.5   Gospodarski položaj industrije Unije

4.5.1   Splošne opombe

(241)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(242)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 226 in 227, je analiza kazalnikov škode temeljila na podatkih podjetja Lanxess.

(243)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Te kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz pritožbe in izpolnjenega vprašalnika podjetja Lanxess.

(244)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(245)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.5.2   Makroekonomski kazalniki

4.5.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(246)

Proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Količina proizvodnje (v tonah)

[24 000 –27 000 ]

[21 000 –24 000 ]

[25 000 –28 000 ]

[23 000 –25 000 ]

Indeks

100

89

104

94

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

[32 000 –35 000 ]

[31 000 –34 000 ]

[30 000 –33 000 ]

[29 000 –32 000 ]

Indeks

100

98

94

92

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

76

69

85

77

Indeks

100

91

111

102

Vir:

Izpolnjen vprašalnik sodelujočega proizvajalca Unije, informacije, ki jih je predložil pritožnik

(247)

Raven proizvodnje je bila najbolj prizadeta leta 2023 (zmanjšanje za 11 % v primerjavi s prejšnjim letom), ko so se uvozne cene medletno najbolj znižale (in sicer za 22 % – glej preglednico 4). Ravni proizvodnje so se še naprej gibale okoli ravni iz leta 2022 (v obdobju preiskave so se glede na leto 2022 znižale za 6 %), saj je bila prožnost pri povpraševanju še vedno majhna, kar je mogoče pojasniti z majhnim deležem cene natrijevega benzoata v skupni ceni končnih izdelkov, v katere je vključen. Ne glede na to se zdi, da je naklonjenost uporabnikov natrijevemu benzoatu, ki ga proizvaja industrija Unije, na prelomni točki zaradi stalnega zniževanja cen uvoza, ki ponuja cenejše alternative obstoječim izdelkom (skupno 29-odstotno znižanje v obravnavanem obdobju).

(248)

Zaradi zgoraj pojasnjenih nizkih ravni proizvodnje je bila izkoriščenost zmogljivosti najnižja leta 2023. V obdobju preiskave se v primerjavi z letom 2022 ni bistveno spremenila, saj se je proizvodna zmogljivost zmanjšala za 8 %.

4.5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(249)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

[12 000 –13 000 ]

[11 000 –12 000 ]

[12 000 –13 000 ]

[11 000 –12 000 ]

Indeks

100

93

104

91

Tržni delež (v %)

[45 –50 ]

[37 –41 ]

[29 –32 ]

[28 –31 ]

Indeks

100

83

64

63

Vir:

Izpolnjen vprašalnik znanega proizvajalca Unije, informacije, ki jih je predložil pritožnik

(250)

Leta 2023 se je obseg prodaje v primerjavi z ravnjo iz leta 2022 zmanjšal za 7 %, saj se je industrija Unije soočala z naraščajočimi proizvodnimi stroški, ne da bi to povečanje lahko prenesla na cene za kupce, obenem pa je naraščal pritisk zaradi padajočih uvoznih cen. Najizrazitejše zmanjšanje obsega prodaje pa se je zgodilo v obdobju preiskave, ko so tudi prodajne cene dosegle najnižjo raven v obravnavanem obdobju. Poleg tega je stalno povečevanje uvoznih količin povzročilo, da se je tržni delež industrije Unije v primerjavi z letom 2022 poslabšal za 37 %.

4.5.2.3   Rast

(251)

Potrošnja na trgu Unije se je v celotnem obravnavanem obdobju povečala (+46 % – glej preglednico 2). Proizvodnja in prodaja industrije Unije (preglednici 5 in 6) sta se zmanjšali za 6 % oziroma 9 %, kar je v nasprotju z znatnim povečanjem obsega uvoza. Ta tržna dinamika je povzročila močno poslabšanje tržnega deleža industrije Unije, ki se je s 45 %–50 % leta 2022 zmanjšal na 28 %–31 % v obdobju preiskave. Ta razvoj kaže, da se novo naraščajoče povpraševanje po natrijevem benzoatu zaradi privlačnejših cen zadosti z uvozom in ne z lokalno proizvodnjo.

4.5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(252)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Število zaposlenih

[49 –54 ]

[50 –55 ]

[53 –59 ]

[55 –60 ]

Indeks

100

103

110

113

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

[480 –530 ]

[420 –460 ]

[460 –510 ]

[400 –440 ]

Indeks

100

86

95

83

Vir:

Izpolnjen vprašalnik sodelujočega proizvajalca Unije, informacije, ki jih je predložil pritožnik

(253)

Kljub neugodnemu položaju industrije Unije se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju povečalo, saj se je industrija Unije odločila obdržati svojo usposobljeno delovno silo z zaposlovanjem pogodbenih delavcev.

(254)

Ta vidik je skupaj z nihanji proizvodnje povzročil poslabšanje produktivnosti delovne sile, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 17 %.

4.5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(255)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države ni bil zanemarljiv.

(256)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

4.5.3   Mikroekonomski kazalniki

4.5.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(257)

Tehtane povprečne prodajne cene proizvajalca Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Povprečna prodajna cena na enoto na trgu Unije (v EUR/tono)

[2 400 –2 700 ]

[2 300 –2 500 ]

[2 300 –2 500 ]

[2 300 –2 500 ]

Indeks

100

95

96

94

Celotni proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

[2 100 –2 300 ]

[2 500 –2 700 ]

[2 300 –2 500 ]

[2 300 –2 500 ]

Indeks

100

117

107

109

Vir:

Izpolnjen vprašalnik sodelujočega proizvajalca Unije

(258)

Cene so se leta 2023 znižale za 5 % in so v naslednjem obdobju ostale približno na tej ravni, tako da so bile v obdobju preiskave za 6 % nižje kot leta 2022. Do tega znižanja je prišlo kljub naraščajočim stroškom, saj je proizvajalec Unije v prizadevanju, da ohrani svoj tržni delež, poskušal preprečiti učinke znatnega znižanja uvoznih cen in precejšnjega povečanja uvoznih količin.

(259)

Proizvodni stroški na enoto so se leta 2023 znatno povečali in so v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja ostali na ravni, višji od ravni, zabeleženi leta 2022. Na splošno so se v obravnavanem obdobju povečali za 9 %. Naraščajoči stroški skupaj z zniževanjem uvoznih cen, ki niso več omogočale zaračunavanja višjih cen za nadomestitev višjih stroškov, so privedli do poslabšanja dobičkonosnosti proizvajalca Unije (glej preglednico 11).

4.5.3.2   Stroški dela

(260)

Povprečni stroški dela proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

[112 000 – 125 000 ]

[109 000 – 122 000 ]

[115 000 – 128 000 ]

[110 000 –122 000 ]

Indeks

100

97

103

98

Vir:

Izpolnjen vprašalnik sodelujočega proizvajalca Unije

(261)

Povprečni stroški na zaposlenega so se le malo razlikovali od ravni iz leta 2022 in so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 2 %. To odraža prizadevanja podjetja, da ob vse večjem pritisku trga ohrani stroške pod nadzorom.

4.5.3.3   Zaloge

(262)

Ravni zalog proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Končne zaloge (v tonah)

[2 000 –2 300 ]

[1 300 –1 600 ]

[1 700 –2 000 ]

[2 900 –3 200 ]

Indeks

100

62

81

144

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

8,5

5,9

6,6

13,0

Indeks

100

70

78

154

Vir:

Izpolnjen vprašalnik sodelujočega proizvajalca Unije

(263)

Raven zalog se je v obdobju preiskave znatno povečala, predvsem zaradi neskladja med tržnimi razmerami (upadanje povpraševanja po dražjem izdelku industrije Unije) in ravnjo proizvodnje, saj uporabniki niso bili pripravljeni plačati višje cene za izdelke industrije Unije. To se je odražalo tudi v povečanju ravni zalog kot odstotka proizvodnje v istem obdobju. Ta kazalnik kaže, da nizka cenovna elastičnost povpraševanja (zaradi majhnega deleža cene natrijevega benzoata v stroških končnih izdelkov, v katere je vključen izdelek v preiskavi) ne velja več.

4.5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(264)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

[11 do 13 ]

[–9 do –8 ]

[1 do 2 ]

[–4 do –3 ]

Indeks

100

–68

11

–26

Denarni tok (000 EUR)

[11 800 do 13 000 ]

[– 500 do – 400 ]

[2 500 do 2 800 ]

[–1 300 do 1 200 ]

Indeks

100

–4

21

–10

Naložbe (000 EUR)

[10 600 do 11 700 ]

[3 500 do 3 900 ]

[2 900 do 3 200 ]

[3 600 do 4 000 ]

Indeks

100

33

27

34

Donosnost naložb (v %)

[22 do 26 ]

[–14 do –12 ]

[–7 do –6 ]

[–13 do –11 ]

Indeks

100

–54

–27

–50

Vir:

Izpolnjen vprašalnik sodelujočega proizvajalca Unije

(265)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalca Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje franko tovarna tega izdelka.

(266)

Dobičkonosnost je bila leta 2022 na zdravi ravni, vendar je leta 2023 prešla v znatne izgube, ko se je trg Unije soočil z največjim znižanjem uvoznih cen za izdelek v preiskavi. Rahlo pozitivna dobičkonosnost v letu 2024 je bila začasna, saj se je zaradi stalnega zniževanja uvoznih cen v obdobju preiskave ponovno začela ustvarjati izguba. Razlog za to je bilo zlasti dejstvo, da je v celotnem zadevnem obdobju proizvajalec Unije proizvedel največjo količino (glej uvodne izjave 246 do 248), zato so bili splošni stroški proizvodnje na proizvedeno enoto nižji kot v letu 2023. K temu je prispevalo tudi znižanje neposrednih stroškov na proizvedeno enoto.

(267)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je sledil podobnemu trendu kot dobičkonosnost, pri čemer se je v obdobju preiskave zaradi povečanja ravni zalog negativno še okrepil.

(268)

Raven naložb je bila tesno povezana z zabeleženo dobičkonosnostjo in se je v obravnavanem obdobju znatno znižala, saj se je proizvajalec Unije zaradi vse manjše sposobnosti podjetja za financiranje razvojnih potreb v okviru običajnega poslovanja osredotočil na nujne potrebe.

(269)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Ker je bila tesno povezana z ravnmi dobičkonosnosti, je bila leta 2022 na zdravi ravni, vendar se je leta 2023 močno zmanjšala in je v naslednjem obdobju ostala negativna.

(270)

Zmožnost proizvajalca Unije za zbiranje kapitala je bila resno prizadeta, saj sta njegov denarni tok in dobičkonosnost v obdobju preiskave zaradi ravni proizvodnje, ki ni bila podprta z dejanskim povpraševanjem na trgu, dosegla nevzdržne ravni.

4.6   Sklep o škodi

(271)

Razen zaposlenosti iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 253, so vsi kazalniki škode pokazali poslabšanje položaja industrije Unije.

(272)

Obseg uvoza iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju znatno povečal za 158 %, obenem pa so se uvozne cene zmanjšale za 29 %; ta gibanja so bila glavni vzrok za poslabšanje položaja industrije Unije. Gibanje tržnih deležev podpira zgornje ugotovitve. Natančneje, kitajski tržni delež se je v obravnavanem obdobju povečal za 77 % in predstavljal več kot 50 % trga EU, medtem ko se je tržni delež EU zmanjšal za 37 %.

(273)

Čeprav se ravni proizvodnje v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja niso bistveno spremenile, je končna zaloga kot odstotek proizvodnje pokazala, da se je občutljivost tržnega povpraševanja po natrijevem benzoatu na ravni cen povečevala. Zato se je povpraševanje po dražjih izdelkih industrije Unije zmanjšalo, medtem ko se je povpraševanje po cenejšem kitajskem uvozu povečalo, in to ob znatnem povečanju potrošnje v obravnavanem obdobju, od katerega pa industrija Unije, razen v letu 2024, ni imela koristi.

(274)

Dejstvo, da se ravni proizvodnje v obravnavanem obdobju niso bistveno spreminjale, kaže na to, da se je industrija Unije osredotočila na ohranjanje razumne izkoriščenosti zmogljivosti, da bi ohranila fiksne stroške pod nadzorom. Tržna naklonjenost nižjim cenam in povečanje stroškov sta privedla do poslovanja z izgubo, kar je dodatno vplivalo na denarne tokove in sposobnost industrije Unije za financiranje naložb.

(275)

Dobičkonosnost, denarni tok in naložbe so kazalniki škode, ki so najbolj prizadeti zaradi povečanega obsega kitajskega uvoza po vse nižjih cenah. Neprekinjenost poslovanja z izdelki je zelo ogrožena, saj je bila industrija Unije prisiljena poslovati z zmogljivostjo, ki je bila pod optimalno ravnjo.

(276)

Preiskava je pokazala, da se je dampinški uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju znatno povečal v absolutnem smislu in v smislu tržnega deleža. Komisija je ugotovila tudi, da je dampinški uvoz nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije ter znatno znižal in/ali oviral dvig cen. Komisija je začasno sklenila, da je industrija EU utrpela škodo v smislu obsega, tržnega deleža in cen.

(277)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5.   VZROČNA ZVEZA

(278)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost in povečanje proizvodnih stroškov.

5.1   Učinki dampinškega uvoza

(279)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izgubila znaten tržni delež na trgu Unije. Povečanje potrošnje je koristilo predvsem kitajskemu uvozu (ki je bil v obdobju preiskave 2,6-krat višji v primerjavi z letom 2022), zaradi česar je bila industrija Unije prisiljena poslovati z izkoriščenostjo zmogljivosti, ki ni bila optimalna.

(280)

Hkrati so kitajske uvozne cene v obdobju preiskave nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za več kot 44 %. Kitajske uvozne cene so znižale cene in/ali ovirale dvig cen proizvajalca Unije in negativno vplivale na njegove finančne kazalnike, kljub prizadevanjem proizvajalca Unije za absorpcijo povečanja proizvodnih stroškov. To je v zadnjih treh analiziranih letih povzročilo nevzdržne negativne stopnje.

(281)

Da bi ostala konkurenčna in ohranila določeno raven proizvodnje, je bila industrija Unije zaradi povečanja proizvodnih stroškov prisiljena znižati svoje prodajne cene na nevzdržne ravni.

(282)

Komisija je zato sklenila, da je znatno povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske po cenah, ki so povzročale znatne negativne učinke na cene industrije Unije, povzročilo znatno škodo proizvajalcem Unije.

5.2   Učinki drugih dejavnikov

5.2.1   Uvoz iz tretjih držav

(283)

V obdobju preiskave je bilo ocenjeno, da je bil uvoz iz drugih tretjih držav, analiziran na ravni oznake košarice TARIC (2916 31 00 90), zelo majhen; vsak od štirih največjih izvoznikov iz tretjih držav (Združeno kraljestvo, ZDA, Indija in Izrael) je namreč predstavljal manj kot 2 %. Zato ta uvoz ni bil dodatno analiziran, saj ni bil niti upošteven niti ne bi vplival na analizo ali ugotovitve o vzročni zvezi.

5.2.2   Izvozna učinkovitost proizvajalca Unije

(284)

Obseg izvoza proizvajalca Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvozna učinkovitost proizvajalca Unije

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Obseg izvoza (v tonah)

[12 000 –14 000 ]

[10 000 –11 000 ]

[13 000 –15 000 ]

[11 000 –13 000 ]

Indeks

100

81

107

94

Povprečna izvozna cena (v EUR/tono)

[2 600 –2 800 ]

[2 200 –2 400 ]

[2 100 –2 300 ]

[2 100 –2 300 ]

Indeks

100

87

81

81

Vir:

Izpolnjen vprašalnik sodelujočega proizvajalca Unije

(285)

Obseg izvoza se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Izvozna cena je zaradi močne konkurence kitajskih izvoznikov na izvoznih trgih industrije Unije zniževala. Obseg izvoza je v obdobju preiskave predstavljal 52 % celotne prodaje podobnega izdelka industrije Unije. Izvozne prodajne cene so se zniževale, izvoz pa je bila namenjen zadovoljevanju svetovnega povpraševanja multinacionalnih strank in ohranitvi tega povpraševanja.

(286)

Glede na večji obseg prodaje na trgih tretjih držav je zmanjšanje izvozne učinkovitosti proizvajalca Unije morda prispevalo k škodi, vendar ni oslabilo resnične in bistvene vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in ugotovljeno znatno škodo. Nasprotno, pokazalo je, da se je industrija Unije soočala z dampinškim pritiskom za izdelek v preiskavi ne le na domačem trgu, temveč tudi na drugih trgih.

5.2.3   Povečanje proizvodnih stroškov

(287)

V obravnavanem obdobju so se zaradi zvišanja nekaterih neposrednih stroškov, kot so stroški energije in stroški dela na enoto, ter povečanja razporejenih stalnih stroškov zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje proizvodni stroški povečali za 9 %.

(288)

Komisija meni, da so zvišanja stroškov omejeno vplivala na vzročno zvezo, saj bi proizvajalec Unije lahko zvišanje stroškov z zadostnim zvišanjem cen na ravni, ki ne povzročajo škode, prevalil na svoje stranke, če ne bi bilo pritiska kitajskega uvoza v tako velikem obsegu in po tako nizkih cenah.

5.3   Sklep o vzročni zvezi

(289)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija začasno ugotovila resnično in bistveno vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske. Zaradi znatnega povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske industrija Unije ni mogla določiti cen in obsega proizvodnje na vzdržnih ravneh, kar je močno poslabšalo njen gospodarski položaj.

(290)

Časovni okvir in obseg tega negativnega razvoja kažeta jasno vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(291)

Komisija je preučila alternativne dejavnike, ki bi lahko prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ti so: uvoz iz drugih tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije in povečanje proizvodnih stroškov. Vendar ni bilo ugotovljeno, da bi kateri koli od teh dejavnikov oslabil resnično in bistveno vzročno zvezo med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(292)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali resnične in bistvene vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je posledica predvsem zmanjšanega tržnega deleža, dobičkonosnosti, produktivnosti, donosnosti naložb, denarnih tokov in izkoriščenosti zmogljivosti.

6.   STOPNJA UKREPOV

(293)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

6.1   Stopnja škode

(294)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(295)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(296)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Osnovni dobiček je bil določen na [11 %–13 %], kar odraža preteklo dobičkonosnost industrije Unije leta 2022, tj. leto pred povečanjem uvoza na trg Unije.

(297)

Proizvajalec Unije je predložil dokaze, da bi bila raven njegovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je te informacije preverila in ugotovila, da iz predložene notranje dokumentacije in komunikacije izhaja, da družba zaradi razmer na trgu Unije ni izvedla določenih naložb. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala [3,7–4,5] %.

(298)

Ta delež je bil prištet osnovnemu dobičku iz uvodne izjave 296, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini [14,7–16,8] % za podobni izdelek, ki ga proizvaja proizvajalec Unije.

(299)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Proizvajalec Unije je predložil dokaze o nastanku stroškov okoljske skladnosti. Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi podjetja, določila dodatne stroške v višini [4,6–5,3] EUR/tono, kar se je odrazilo v neškodljivi ceni za izdelek, ki ga proizvaja proizvajalec Unije.

(300)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno, ki znaša [2 710–3 130] EUR/tono za podobni izdelek industrije Unije, tako da je stopnjo ciljnega dobička iz uvodne izjave 298 uporabila za proizvodne stroške proizvajalca Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(301)

Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je proizvajalec Unije v obdobju preiskave prodajal na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(302)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz (glej oddelek 3.5 spodaj).

Družba

Stopnja dampinga (v %)

Stopnja nelojalnega nižanja cen (v %)

Wuhan Youji Industries Co., Ltd.

57,6

128,4

Tianjin Dongda Chemical Group Co., Ltd

75,4

142,8

Shandong TongTaiWeiRun Food Science Tech Co., Ltd.

63,8

133,4

Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

116,4

218,8

(303)

V tej zadevi so pritožniki trdili, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od stopnje škode.

6.2   Preučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije

(304)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(305)

Ker so stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, pa je Komisija menila, da tega vidika v tej fazi ni treba obravnavati.

(306)

Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je primerno določiti znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

7.   INTERES UNIJE

(307)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

7.1   Interes industrije Unije

(308)

Od dveh znanih proizvajalcev Unije je v preiskavi sodeloval le en proizvajalec, ki je vložil tudi pritožbo (in predstavlja 64 % celotne proizvodnje Unije).

(309)

Preiskava je pokazala, da je proizvajalec Unije zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države utrpel znatno škodo. Zaradi tega uvoza so se cene močno znižale, njihov dvig pa je bil bistveno oviran, zaradi česar je bila industrija Unije prisiljena prodajati po cenah, nižjih od stroškov. Zato je industrija Unije ustvarjala znatne izgube. Zaradi kitajskega uvoza so se cene industrije Unije še vedno močno nelojalno nižale, zaradi povečanja obsega tega uvoza pa je industrija Unije utrpela veliko izgubo tržnega deleža.

(310)

Uvedba ukrepov bi verjetno preprečila nadaljnje povečanje uvoza iz Kitajske po zelo nizkih cenah in industriji omogočila, da začne postopek okrevanja. Brez ukrepov bodo kitajski proizvajalci zadevni izdelek na trg Unije še naprej izvažali po dampinških cenah, industrija Unije pa bo kmalu prisiljena prenehati opravljati dejavnost proizvodnje natrijevega benzoata.

(311)

Ker zmogljivost industrije Unije zadostujejo za pokritje celotne potrošnje Unije, se pričakuje, da bi se kitajski uvoz v Unijo po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov zmanjšal, obseg prodaje in cene industrije Unije na trgu Unije pa bi se povečali. To bi industriji Unije omogočilo, da ponovno pridobi tržni delež, ki ga je imela na začetku obravnavanega obdobja, ter izboljša svojo dobičkonosnost in druge finančne kazalnike.

(312)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba ukrepov proti Kitajski v interesu industrije Unije.

7.2   Interes nepovezanih uvoznikov in uporabnikov

(313)

Odzval se je le en uvoznik, ki nasprotuje ukrepom (Falken Trade Sp z o.o.) in predložil izpolnjen vprašalnik. Njegov obseg uvoza je predstavljal 2 % celotnega uvoza iz Kitajske. Poleg tega je izdelek v preiskavi predstavljal le 1 % njegove celotne prodaje. Po postopku odprave pomanjkljivosti je nepovezani uvoznik predložil nov izpolnjen vprašalnik, v katerem so bile znatne pomanjkljivosti in ki mu niso bila priložena dokazila. Zato se ta odgovor na koncu ni upošteval.

(314)

Štirje drugi uvozniki (med njimi največji uvoznik natrijevega benzoata v Unijo, tj. podjetje FF Chemicals) so izrazili interes za zadevo, ne da bi predložili izpolnjen vprašalnik.

(315)

Noben uporabnik ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Ker izdelek v preiskavi predstavlja zanemarljiv delež stroškov v njihovih končnih izdelkih, ni pričakovati, da bodo ukrepi znatno vplivali na uporabnike.

(316)

Glede na pomanjkanje sodelovanja uporabnikov in večine uvoznikov, ki niso predložili podatkov, Komisija ne more natančno oceniti učinka ukrepov na to kategorijo udeležencev na trgu. Ob upoštevanju dejstva, da natrijev benzoat predstavlja le zelo majhen delež proizvodnih stroškov izdelkov, v katerih se uporablja in ki so nižje v verigi, Komisija meni, da ukrepi ne bodo nesorazmerno vplivali na uvoznike in uporabnike.

7.3   Sklep o interesu Unije

(317)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države ne bi bila v interesu Unije.

8.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(318)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(319)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz natrijevega benzoata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga (oddelek 6). Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(320)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

Družba

Začasna protidampinška dajatev (v %)

Wuhan Youji Industries Co., Ltd.

57,6

Tianjin Dongda Chemical Group Co., Ltd

75,4

Druga sodelujoča družba:

Shandong TongTaiWeiRun Food Science Tech Co., Ltd.

63,8

Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

116,4

(321)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(322)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi se morala za uvoz uporabljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(323)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(324)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

9.   REGISTRACIJA

(325)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(326)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti/opustiti.

(327)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta oziroma je ni mogoče sprejeti.

10.   OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI

(328)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(329)

Oba proizvajalca izvoznika sta predložila pripombe k predhodnemu razkritju. Družba Wuhan Youji je predložila pripombe, ki se niso nanašale na točnost izračunov, temveč na metodologijo, ki jo je Komisija uporabila, zato so bile zunaj okvira predhodnega razkritja in bodo obravnavane pozneje. Družba Tianjin Dongda je predložila pripombe o administrativnih nedoslednostih pri izračunih vrednosti CIF in normalne vrednosti (splošni stroški proizvodnje), ki jih je Komisija upoštevala. Protidampinška dajatev je bila ustrezno prilagojena.

(330)

Za zagotovitev učinkovitega spremljanja uvoza izdelka, ki je neposredno višje v verigi natrijevega benzoata, tj. benzojske kisline, ki je trenutno skupaj z drugimi izdelki uvrščena pod oznako KN 2916 31 00 , Komisija meni, da je za namene spremljanja primerno uvesti posebno oznako TARIC. Ta ukrep bo Komisiji omogočil zbiranje točnih in podrobnih statističnih podatkov o trgovinskih tokovih, oceno tržnih trendov in odkrivanje morebitnega izogibanja ukrepom trgovinske zaščite. Uvedba te oznake TARIC je namenjena izključno spremljanju in se z njo v tej fazi ne uvajajo nobene dodatne dajatve ali omejitve pri uvozu.

(331)

Posebna oznaka TARIC bi morala biti oblikovana tako, da benzojsko kislino razlikuje od drugih izdelkov pod isto tarifno številko KN ter zagotavlja natančno zbiranje podatkov. Komisija bi morala redno pregledovati podatke, zbrane v okviru te oznake, da bi lahko ugotovila, ali so upravičeni nadaljnji ukrepi, kot je začetek protidampinške ali protisubvencijske preiskave.

11.   KONČNE DOLOČBE

(332)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(333)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz natrijevega benzoata, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2916 31 00 (oznaka TARIC 2916 31 00 91) in se običajno uvršča pod oznaki CUS 0023120–9 in CAS 532–32–1, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:

Družba

Začasna protidampinška dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Wuhan Youji Industries Co., Ltd.

57,6

88FK

Tianjin Dongda Chemical Group Co., Ltd

75,4

88FL

Shandong TongTaiWeiRun Food Science Tech Co., Ltd.

63,8

88FM

Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

116,4

8999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina v tonah) natrijevega benzoata, prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

4.   Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1.   Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.   Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.   Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje lahko preuči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.

Člen 3

1.   Za namene spremljanja uvoza izdelka, ki je neposredno višje v verigi natrijevega benzoata, tj. benzojske kisline, se uvede naslednja oznaka TARIC:

„2916 31

– – benzojska kislina, njene soli in estri:

2916 31 00 30

– – benzojska kislina“.

2.   Za uvoz pod oznako TARIC 2916 31 00 30 velja nadzor, s čimer se Komisiji omogoči, da sledi statističnim trendom uvoza izdelka, ki je neposredno višje v verigi natrijevega benzoata, za katerega velja začasna protidampinška dajatev iz člena 1, v skladu s členom 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (121).

3.   Nadzorni ukrepi, uvedeni z odstavkom 1, prenehajo, ko se protidampinška dajatev na uvoz natrijevega benzoata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske odpravi ali preneha veljati.

Člen 4

1.   Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2026/366.

2.   Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili uvoženi v EU za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali zaključka tega postopka.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. julija 2026

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.

(2)   UL C, C/2025/6744, 19.12.2025. ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/6744/oj.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/366 z dne 19. februarja 2026 o obvezni registraciji uvoza natrijevega benzoata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2026/366 20.2.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/366/oj).

(4)  TRON t26.000073 z dne 6. januarja 2026.

(5)   https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2834.

(6)  Koruma Temizlik Anonim Sirketi, Polen Un Ve Gida Katki Maddeleri Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi, Tarimsal Kimya Teknolojileri Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi, Sora Kozmetik Sanayi Ticaret Anonim Sirketi, Kimsan Petrokimya Sanayi Ve Ticaret Limited Sirketi, Hurkimsa Kimya Sanayi Ve Ticaret Limited Sirketi, Biolab Endustriyel Kimya Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi, Verateks Boya Kimya Tekstil Sanayi Ticaret Limited Sirketi, Befchem Kimyevi Maddeler Sanayi Ticaret Anonim Sirketi, Nc Istanbul Kimyevi Urunler Sanayi Ticaret Limited Sirketi in Merko Kimya Gida Sanayi ve ticaret limited Sirketi (Orbis).

(7)  Delovni dokument služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (SWD(2024) 91 final) z dne 10. aprila 2024.

(8)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 59–94.

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/983 z dne 17. junija 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, odstavek 73.

(10)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 95.

(11)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 96–98.

(12)  Toluen je ena glavnih surovin za proizvodnjo natrijevega benzoata.

(13)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 99.

(14)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 100–102.

(15)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 102–107.

(16)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 110.

(17)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 111–113.

(18)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 113–120.

(19)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 121–125.

(20)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 126–129.

(21)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 130.

(22)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 131–133.

(23)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 135.

(24)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 137.

(25)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 139–140.

(26)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavek 142.

(27)  Pritožba (javno dostopna različica), odstavki 143–144.

(28)  Poročilo – poglavje 2, str. 7.

(29)  Poročilo – poglavje 2, str. 7 in 8.

(30)  Glej: http://finance.people.com.cn/n1/2026/0128/c1004-40654753.html (dostop 19. maja 2026).

(31)  Poročilo – poglavje 2, str. 10, 18.

(32)  Na voljo na: http://www.npc.gov.cn/zgrdw/englishnpc/Constitution/node_2825.htm (dostop 19. maja 2026).

(33)  Poročilo – poglavje 2, str. 29 in 30.

(34)  Poročilo – poglavje 4, str. 57, 92.

(35)  Poročilo – poglavje 6, str. 149 in 150.

(36)  Poročilo – poglavje 6, str. 153–171.

(37)  Poročilo – poglavje 7, str. 204 in 205.

(38)  Poročilo – poglavje 8, str. 207 in 208 ter 242 in 243.

(39)  Poročilo – poglavje 2, str. 19–24, poglavje 4, str. 69, 99 in 100, ter poglavje 5, str. 130 in 131.

(40)  Glej: http://www.tjddgroup.com/ (dostop 21. maja 2026).

(41)  Glej: https://www.chinaorganic.com/ (dostop 19. maja 2026).

(42)  Glej letno poročilo podjetja Hengli Petrochemicals za leto 2025, str. 67, na voljo na: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESH_STOCK/2026/2026-4/2026-04-15/12087185.PDF (dostop 20. maja 2026).

(43)  Glej: http://www.sinopec.com/listco/en/000/000/042/42474.shtml (dostop 19. maja 2026).

(44)  Glej: http://www.sinochemhx.com/shxsen/ywgl/zycp/hcszb/jyxpe/A076003001005002Gone1.html (dostop 19. maja 2026).

(45)  Glej: http://wap.sasac.gov.cn/n2588045/n27271785/n27271792/c14159097/content.html (dostop 19. maja 2026).

(46)  Člen 33 statuta KKP in člen 19 kitajskega zakona o gospodarskih družbah. Glej poročilo – poglavje 3, str. 47–50.

(47)  14. petletni načrt za surovine, oddelka IV.3 in IV.1, na voljo na:

https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/tz/art/2021/art_2960538d19e34c66a5eb8d01b74cbb20.html (dostop 19. maja 2026).

(48)  Glej: https://gxt.fujian.gov.cn/jdhy/zxzcfg/gjzcfg/202510/P020251015562784139701.pdf (dostop 19. maja 2026).

(49)  Glej: https://huanbao.bjx.com.cn/news/20211201/1191133.shtml, (dostop 19. maja 2026).

(50)  Glej: https://www.ndrc.gov.cn/fggz/fzzlgh/dffzgh/202104/P020210427315108290779.pdf (dostop 19. maja 2026).

(51)  Glej: https://www.ndrc.gov.cn/fggz/fzzlgh/dffzgh/202104/P020210401307524156363.pdf (dostop 21. maja 2026).

(52)  Poročilo – poglavje 2, str. 24 in 27.

(53)  Glej: http://www.cpcif.org.cn/detail/40288043661e27fb01661e386a3f0001?e=1 (dostop 20. maja 2026).

(54)  Prav tam.

(55)  Glej: http://www.cpcif.org.cn/detail/d69629a0-ada2-44b4-86be-4505e97b0ace (dostop 20. maja 2026).

(56)  Glej: http://www.cpcif.org.cn/list/40288043661dc14701661de263df0018 (dostop 20. maja 2026).

(57)  Glej: http://www.cpcif.org.cn/list/40288043661dc14701661ddbe0980010 (dostop 20. maja 2026).

(58)  Prav tam.

(59)  Poročilo – poglavje 3, str. 40.

(60)  Glej na primer: Blanchette, J., Xi's Gamble: The Race to Consolidate Power and Stave off Disaster (Šijeva igra: tekma za utrditev oblasti in preprečitev katastrofe), Foreign Affairs, zvezek 100, št. 4, julij/avgust 2021, str. 10–19.

(61)  Poročilo – poglavje 3, str. 41.

(62)  Na voljo na: https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (dostop 20. maja 2026).

(63)  Smernice generalnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje: www.gov.cn/zhengce/2020-09/15/content_5543685.htm (dostop 20. maja 2026).

(64)  Financial Times (2020), Chinese Communist Party asserts greater control over private enterprise (Kitajska komunistična partija prevzema večji nadzor nad podjetji v zasebni lasti): https://www.ft.com/content/582411f6-fc3b-4e4d-9916-c30a29ad010e?syn-25a6b1a6=1 (dostop 20. maja 2026).

(65)  Glej: https://www.wuhan.gov.cn/sy/whyw/202106/t20210630_1729512.shtml (dostop 20. maja 2026).

(66)  Glej: http://www.sinopec.com/u/cms/gfyw/202411/27092756kosx.pdf, str. 26 (dostop 20. maja 2026).

(67)  Glej: http://www.sinopecgroup.com/group/000/000/067/67517.shtml (dostop 20. maja 2026).

(68)  Glej: http://www.sinopecgroup.com/group/000/000/041/41878.shtml (dostop 20. maja 2026).

(69)  Glej: https://www.sinochem.com/sinochem/guwm/zlzz/ds/A031002002002Gone1.html (dostop 20. maja 2026).

(70)  Poročilo – poglavje 14, oddelki 14.1, 14.2 in 14.3.

(71)  Poročilo – poglavje 4, str. 56 in 57 ter 99 in 100.

(72)  Glej: https://www.gov.cn/xinwen/2021-03/13/content_5592681.htm (dostop 20. maja 2026).

(73)  Prav tam. Oddelek III.8.

(74)  Glej: https://www.gov.cn/zhengce/zhengceku/2021-12/29/content_5665166.htm (dostop 20. maja 2026).

(75)  Prav tam. Glej oddelka IV.2 in IV.3.

(76)  Glej:

https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/yj/art/2022/art_4ef438217a4548cb98c2d7f4f091d72e.html (dostop 20. maja 2026).

(77)  Glej: https://jxt.hubei.gov.cn/fbjd/xxgkml/jhgh/202209/t20220906_4295137.shtml (dostop 20. maja 2026).

(78)  Prav tam.

(79)  Glej: https://www.chinaorganic.com/ (dostop 21. maja 2026).

(80)  Glej: https://ex.chinadaily.com.cn/exchange/partners/82/rss/channel/cn/columns/j3u3t6/stories/WS60e3cb1ea3101e7ce97584f3.html, oddelek III.3.3 (dostop 21. maja 2026).

(81)  Glej: http://www.tjddgroup.com/ (dostop 21. maja 2026).

(82)  Glej: https://jxt.hubei.gov.cn/bmdt/szgz/202103/t20210329_3426767.shtml (dostop 20. maja 2026).

(83)  Glej:

https://english.www.gov.cn/news/202406/19/content_WS6672c84ac6d0868f4e8e8531.html#:~:text=China%20will%20scale%20up%20support,of%20Industry%20and%20Information%20Technology (dostop 20. maja 2026).

(84)  Glej:

http://gxt.shandong.gov.cn/module/download/downfile.jsp?classid=0&filename=17e54531cb74483596b5cca1a40ec8d8.pdf (dostop 23. marca 2026).

(85)  Poročilo – poglavje 6, str. 171–179.

(86)  Poročilo – poglavje 9, str. 260 in 261.

(87)  Poročilo – poglavje 9, str. 257–260.

(88)  Poročilo – poglavje 9, str. 252–254.

(89)  Poročilo – poglavje 13, str. 360 in 361 ter 364–370.

(90)  Poročilo – poglavje 13, str. 366.

(91)  Poročilo – poglavje 13, str. 370–373.

(92)  Poročilo – poglavje 6, str. 137–140.

(93)  Poročilo – poglavje 6, str. 146–149.

(94)  Poročilo – poglavje 6, str. 149.

(95)   Ad hoc podpora kitajske vlade bankam, uradno obvestilo, ministrstvo za finance, Kitajska, 29. marec 2025, https://www.mof.gov.cn/zhengwuxinxi/caizhengxinwen/202503/t20250329_3961036.htm (dostop 20. maja 2026).

(96)  Glej uradni politični dokument komisije bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (CBIRC) z dne 28. avgusta 2020: Triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022), na voljo na: http://www.hunan.gov.cn/zqt/zcsd/202009/t20200914_13727273.html (dostop 20. maja 2026). Načrt nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme korporativnega upravljanja v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva.“

(97)  Glej obvestilo komisije CBIRC o metodi ocenjevanja uspešnosti poslovnih bank, izdano 15. decembra 2020: https://www.beijing.gov.cn/zhengce/zhengcefagui/qtwj/202204/t20220407_2656358.html (dostop 20. maja 2026).

(98)  Glej: https://www.gov.cn/zhengce/content/202511/content_7047643.htm (dostop 20. maja 2026).

(99)  Prav tam, oddelek 11.

(100)  Poročilo – poglavje 6, str. 157 in 158.

(101)  Poročilo – poglavje 6, str. 150–152, 156–160 in 165–171.

(102)  OECD (2019), OECD Economic Surveys: China 2019, OECD Publishing, Pariz, str. 29, na voljo na:

https://doi.org/10.1787/eco_surveys-chn-2019-en (dostop 20. maja 2026).

(103)   http://www.mof.gov.cn/zhengwuxinxi/caizhengxinwen/202006/t20200618_3534446.htm

(dostop 20. maja 2026).

(104)  Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(105)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/755/oj), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/749 z dne 24. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta glede črtanja Kazahstana s seznama držav v Prilogi I k Uredbi (UL L 113, 29.4.2017, str. 11, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2017/749/oj).

(106)   EUROPA - Competition - List of NACE codes (EVROPA – Konkurenca – Seznam oznak NACE).

(107)  Seznam proizvajalcev je bil med prvim in drugim obvestilom zaradi prerazvrstitve dejavnosti v podatkovni zbirki Orbis, ki je vir finančnih podatkov, posodobljen.

(108)   https://connect.spglobal.com/.

(109)   http://www.turkstat.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Producer Price Index (indeks cen proizvajalcev).

(110)   epdk.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Electricity Market board decisions (odločitve odbora za trg električne energije).

(111)   https://www.invest.gov.tr/en/investmentguide/pages/cost-of-doing-business.aspx.

(112)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.

(113)   https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Labour-Cost-Statistics-2022-49571.

(114)  Vir: Eurostat.

(115)  Turški statistični urad, Indeksi vložkov dela, četrtletje IV: oktober–december 2025 – https://veriportali.tuik.gov.tr/en/press/57965.

(116)   epdk.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberite Electricity Market board decisions (odločitve odbora za trg električne energije).

(117)   http://www.turkstat.gov.tr => Press releases (sporočila za javnost) => izberi Producer Price Index (indeks cen proizvajalcev).

(118)  Pretvorba gigadžulov v milijon Btu – pretvorba merskih enot (convertunits.com/from/gigajoule/to/million+Btu).

(119)  Kalkulator in preglednica pretvorbe zemeljskega plina iz MMBtu v m3 in iz m3 v MMBtu (learnmetrics.com).

(120)  Pretvorba gigadžulov v tone – pretvorba merskih enot (convertunits.com/from/gigajoule/to/tons).

(121)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/952/oj).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/1854/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)