<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2026-01-202601C115202400750-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0075-24-202504201-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="26/02/2026 15:17:24" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="680ULyKIGiL4XPhr1VZYvtfY8K6QmI/mp+BovNwq37NBfXK91X0u04VmxyGrNlxDbAdNcDSwDb1ZZtx40UAruwOheXCOEavmbj8x1S80OWtTy9KMwhLoN9Z9DxzbmkgU+y/rxA+NcX8tu1EjKgibT1305sEhShBX9zlWI5X2fn4=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0075" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 16-05-25 14:30:27" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="81455e67b4154dec926a97f9e2d25647" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0075" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="PV" name="NatureAff"/>
    <meta content="PV" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi D. Spielmanna – Zadeva C‑75/24 P</div>
      <div id="rId22" style="default">XH/Komisija (Nadlegovanje med bolniškim dopustom)</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      DEANA SPIELMANNA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 22. maja 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑75/24 P
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      XH
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Evropski komisiji
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-8" title="page-1">
      „Pritožba – Javni uslužbenci – Uradnik – Zatrjevano nadlegovanje med bolniškim dopustom – Prošnja za pomoč in odškodninski zahtevek – Zavrnitev zahtevkov“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">XH s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 22. novembra 2023, XH/Komisija (T‑613/21, EU:T:2023:739, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njeno tožbo za, na eni strani, razglasitev ničnosti, prvič, odločbe Evropske komisije D/374/20 z dne 4. decembra 2020 o zavrnitvi njene prošnje za pomoč (v nadaljevanju: odločba o zavrnitvi prošnje za pomoč) in, drugič, odločbe Komisije Ares(2021) 3466486 z dne 21. maja 2021 o predložitvi zadeve invalidski komisiji (v nadaljevanju: odločba o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti) ter, na drugi strani, povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela, in naložitev plačila stroškov Komisiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z zahtevo Sodišča se ti sklepni predlogi osredotočajo na vprašanje upoštevanja elementov glede okvira v primeru prošnje za pomoč iz člena 24 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, ki temelji na trditvah o psihičnem nasilju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 12 Kadrovskih predpisov v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v obravnavani zadevi (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), določa, da se uradnik „vzdrži kakršnih koli dejanj ali obnašanja, ki bi njegov položaj lahko kazali v slabi luči“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 12a Kadrovskih predpisov določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-3">
      „1. Uradniki se vzdržijo vseh oblik psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-3">
      3. ,Psihično nasilje‘ pomeni vsako neprimerno ravnanje, ki traja, se ponavlja ali je sistematično in vključuje fizično vedenje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja, ki so namerna in lahko razvrednotijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-3">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 24 Kadrovskih predpisov določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-3">
      „Unija pomaga vsakemu uradniku, zlasti pri sodnih postopkih proti kateri koli osebi, ki njemu ali članu njegove družine grozi, ga žali ali kleveta ali klevete širi, ali ob kakršnem koli napadu nanj ali njegovo lastnino oziroma člana njegove družine ali njegovo lastnino, če je tak napad posledica njegovega položaja ali njegovih nalog.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-4">
      Uradniku solidarno povrnejo tako nastalo škodo, kolikor je ni povzročil namerno ali iz hude malomarnosti in mu nadomestila ni uspelo dobiti od osebe, ki je povzročila škodo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je uradnica Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Do 16. junija 2020 je bila zaposlena na delovnem mestu preiskovalke na oddelku, prej poimenovanem oddelek A, pri uradu OLAF. Znotraj tega oddelka je kot vodilna preiskovalka obravnavala zlasti tri tekoče zadeve, in sicer zadeve E, F in G.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">16. junija 2020 je začela veljati notranja reorganizacija urada OLAF. Po tej reorganizaciji je bila pritožnica ob upoštevanju prednostnih področij, ki jih je navedla, od navedenega datuma dodeljena novemu oddelku znotraj urada OLAF, to je oddelku B.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je bila od 2. do 22. junija 2020 na bolniškem dopustu po medicinskem posegu. Ta dopust je bil z odobritvijo v informacijskem sistemu Komisije za upravljanje kadrov „Sysper 2“ (v nadaljevanju: Sysper 2) podaljšan za neprekinjeno obdobje od 23. junija do 31. oktobra 2020, in sicer prvič 23. junija 2020 za obdobje med tem datumom in 10. julijem 2020, drugič 14. julija za obdobje med 11. in 31. julijem 2020, tretjič 4. avgusta 2020 za obdobje med 1. in 31. avgustom 2020, četrtič 1. septembra 2020 za obdobje med tem datumom in 30. septembrom istega leta ter petič 1. oktobra 2020 za obdobje med tem datumom in 31. oktobrom istega leta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je 2. junija 2020 članom oddelka A poslala elektronsko sporočilo, ki je vsebovalo povzetek v zvezi z zadevo E. V tem elektronskem sporočilu je navedla, da je na bolniškem dopustu, vendar bo iz previdnosti in v izogib zamudam ostala povezana in na voljo za kakršen koli stik v zvezi s temi tremi zadevami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Eden od članov oddelka A je 8. junija 2020 poslal elektronsko sporočilo pritožnici in vodji oddelka A. To elektronsko sporočilo se je nanašalo na zadeve E, F in G ter je vsebovalo pripombe in predloge za prihodnje faze. Vodja oddelka A je odgovorila, naj se ta član glede na to, da je pritožnica na bolniškem dopustu, posvetuje s prihodnjo vodjo oddelka C (v nadaljevanju: vodja oddelka C), ki naj pove, ali želi obravnavane zadeve zaključiti pred reorganizacijo 16. junija 2020 ali želi počakati pritožničino vrnitev z bolniškega dopusta, predvideno po tem datumu. Navedeni član oddelka A je poslal elektronsko sporočilo vodji oddelka C, pri čemer je sporočilo poslal v vednost pritožnici in vodji oddelka A. Pritožnica je na zadnjenavedeno elektronsko sporočilo odgovorila, da upa, da bo mogoče glede na reorganizacijo urada OLAF in njen bolniški dopust vse zadeve zaključiti čim prej. Poleg tega je navedla, da je kljub temu, da je na bolniškem dopustu, pripravljena prejeti končne predloge z zvezi s temi zadevami, da jih bo mogoče dokončati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je 8. junija 2020 poslala elektronsko sporočilo sodelavcu, ki mu je bila dodeljena vloga „zaupnika“. V tem elektronskem sporočilu mu je posredovala izmenjave, navedene v točki 11 teh sklepnih predlogov, in ga prosila za nasvete o svojem položaju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tajnica oddelka A (v nadaljevanju: tajnica oddelka A) je pritožnici istega dne poslala elektronsko sporočilo v zvezi s spremembo njene pisarne, povezano z notranjo reorganizacijo urada OLAF, omenjeno v točki 8 teh sklepnih predlogov. V tem elektronskem sporočilu jo je vprašala, ali glede na to, da je do 22. junija 2020 na bolniškem dopustu, tretji osebi dovoli, da pripravi selitev njenih stvari pred tem datumom. Pritožnica je istega dne odgovorila, da bi to raje storila sama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja oddelka C je 9. junija 2020 odgovorila na elektronska sporočila, navedena v točki 11 teh sklepnih predlogov. V odgovoru je navedla, da bi bilo po njenem mnenju obravnavane zadeve glede na okoliščine zelo težko zaključiti pred 16. junijem 2020. Dodala je, da se ji zdi realistično, da bi bila zadeva E zaključena sredi julija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja oddelka C je 23. junija 2020 pritožnici poslala elektronsko sporočilo, da bi se z njo pogovorila o osnutku končnega poročila v zadevi E. V tem elektronskem sporočilu jo je prosila, naj jo pokliče, če bi bila na voljo. Istega dne je pritožnici poslala vabilo za udeležbo na sestanku prek videokonference naslednjega dne, to je 24. junija 2020. Pritožnica je na to elektronsko sporočilo odgovorila naslednjega dne, to je 24. junija, ter navedla, da je še vedno na bolniškem dopustu in da se to vabilo časovno prekriva z zdravniškim pregledom. Dodala je, da bo kljub vsemu naslednji dan cel dan na voljo za telefonski pogovor o obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je prav tako 23. junija 2020 poslala elektronsko sporočilo zaupniku, navedenemu v točki 12 teh sklepnih predlogov, ki je vsebovalo vabilo vodje oddelka C na sestanek prek videokonference, navedeno v točki 15 zgoraj. V tem elektronskem sporočilu mu je pojasnila, da ima pregled v bolnišnici med bolniškim dopustom ter da to vabilo presega njene zmožnosti in je v nasprotju s pravili. Prosila ga je, naj „to ravnanje prijavi kot nadlegovanje“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tajnica oddelka A je 30. junija 2020 pritožnici poslala drugo elektronsko sporočilo, v katerem jo je vprašala, ali se je odločila glede selitve svoje pisarne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja oddelka C je 1. julija 2020 pritožnici poslala dve elektronski sporočili, v katerih ji je postavila vprašanja o zadevi E. Pritožnica je nanju odgovorila 6. julija istega leta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je 1. avgusta 2020 v skladu s členi 24, 59 in 60 Kadrovskih predpisov vložila prošnjo za pomoč pri pristojnem organu za imenovanja (v nadaljevanju: OI). V prošnji je v bistvu trdila, da elektronska sporočila, ki jih je prejela med bolniškim dopustom, pomenijo zahteve s strani nadrejenih ali osebja urada OLAF, naj dela ali naj nemudoma pride v pisarno zaradi priprave selitve svojih stvari, za kar je menila, da so poskusi prekinitve ali končanja njenega bolniškega dopusta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja oddelka C je 26. avgusta 2020 pritožnici poslala elektronsko sporočilo z novim osnutkom končnega poročila v zadevi E. V tem elektronskem sporočilu je pritožnico po eni strani vprašala, ali se strinja z njegovo vsebino, po drugi strani pa še, ali lahko opravi preverjanje pri Evropskem patentnem uradu (EPU). Pritožnica ji je odgovorila, da je še vedno na bolniškem dopustu. Vodja oddelka C je v drugem elektronskem sporočilu pojasnila, da je prvo elektronsko sporočilo poslala, da ga bo pritožnica obravnavala ob vrnitvi. Pritožnica ji je odgovorila 28. avgusta istega leta, pri čemer je navedla, da po njenem mnenju za dokončanje zadevnih poročil ni treba čakati, da se vrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja oddelka C je 31. avgusta 2020 pritožnici poslala elektronsko sporočilo, v katerem ji je pojasnila, da zaradi velike delovne obremenitve zadevne preiskovalne ekipe obravnavanih treh zadev ne more dodeliti drugemu vodilnemu preiskovalcu, zato računa, da bo v skladu z dogovorom te zadeve zaključila ona, ko se vrne z dopusta. Istega dne je pritožnici poslala še dve elektronski sporočili, ki sta vsebovali spremenjen osnutek končnega poročila v zadevi F in nov osnutek končnega poročila v zadevi G. V teh dveh elektronskih sporočilih je pojasnila, da naj bi jih pritožnica obravnavala šele ob vrnitvi z bolniškega dopusta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je 6. septembra 2020 odgovorila, da je bil njen bolniški dopust podaljšan in da je mogoče obravnavane zadeve zaključiti brez nje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je v programski opremi urada OLAF za upravljanje vsebine (OCM) 7. septembra 2020 elektronsko podpisala izjavo o navzkrižju interesov v zvezi z zadevo G.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja oddelka C je 8. septembra 2020 pritožnico obvestila, da je v dveh od treh obravnavanih zadev imenovala novega preiskovalca. Poleg tega je omenila posvetovanje za zaključek tretje zadeve, to je zadeve G, navedene v točki 23 teh sklepnih predlogov, brez pritožnice. Vodja oddelka C je pritožnico prosila, naj ji pošlje manjkajoče informacije v zvezi z navedeno tretjo zadevo, če bi se ta v vmesnem času vrnila z bolniškega dopusta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je 11. septembra 2020 prejela elektronsko sporočilo sodelavca z oddelka C, v katerem ji je čestital za zmago v okviru zadeve, ki jo je obravnavalo Splošno sodišče. Od istega sodelavca je 17. septembra 2020 dobila še eno elektronsko sporočilo, ki je vsebovalo hiperpovezavo do sodbe, ki jo je izreklo Splošno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja oddelka C je 18. septembra 2020 pritožnici poslala elektronsko sporočilo, v katerem jo je obvestila, da je videla izjavo o navzkrižju interesov, navedeno v točki 23 teh sklepnih predlogov. Poleg tega jo je zaradi sprejetja odločitve o tej izjavi prosila za dodatne informacije o zadevnem navzkrižju interesov. Pritožnica je na to prošnjo odgovorila 20. septembra istega leta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja oddelka C je 25. septembra 2020 pritožnici poslala elektronsko sporočilo, s katerim jo je obvestila, da je bil položaj navzkrižja interesov sprejet in da ji je odvzeta še njena zadnja tekoča zadeva. Tako je ugotovila, da pritožnica nima več zadev znotraj njenega oddelka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja oddelka Komisije HR.AMC.5 je 28. oktobra 2020 zdravstveni službi te institucije poslal sporočilo, v katerem je predlagal začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti. Ta predlog je bil utemeljen z okoliščino, da naj bi bil skupni bolniški dopust pritožnice med novembrom 2017 in oktobrom 2020, to je v triletnem obdobju, daljši od dvanajst mesecev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OI je 4. decembra 2020 sprejel odločbo o zavrnitvi pritožničine prošnje za pomoč, navedene v točki 19 teh sklepnih predlogov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je 28. februarja 2021 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za pomoč.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">6. maja 2021 je bila organizirana videokonferenca med na eni strani pritožnico ter na drugi strani Preiskovalnim in disciplinskim uradom (IDOC) ter oddelkom HR.E.2 (Pravna sredstva in spremljanje spisov) pri Komisiji. Pritožnici je bil 10. maja 2021 predložen povzetek trditev, ki jih je navedla med to videokonferenco. Ta je 11. maja 2021 predložila pripombe glede tega povzetka in predložila dokumente.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Generalna direktorica Generalnega direktorata Komisije za človeške vire in varnost je 21. maja 2021 sprejela odločbo o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti, s katero je v skladu z določbami člena 7 Priloge II h Kadrovskim predpisom primer pritožnice predložila invalidski komisiji in imenovala zdravnika, ki bo zastopal Komisijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je 31. maja 2021 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper odločbo o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pristojni OI je 2. julija 2021 sprejel odločbo R/138/21 o zavrnitvi njene pritožbe zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za pomoč (v nadaljevanju: odločba R/138/21 o zavrnitvi pritožbe) zaradi neobstoja prima facie dokaza za pritožničine trditve. Poleg tega je pristojni OI zavrnil zahtevek za povrnitev nastale nepremoženjske škode.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pristojni OI je 30. septembra 2021 sprejel odločbo R/301/21 o zavrnitvi njene pritožbe zoper odločbo o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti (v nadaljevanju: odločba R/301/21 o zavrnitvi pritožbe), v kateri je ugotovil, da je pritožba, ki jo je pritožnica vložila zoper odločbo o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti, nedopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">XH je 19. oktobra 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo na podlagi člena 270 PDEU, s katero je predlagala, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 4. decembra 2020 o zavrnitvi njene prošnje za pomoč in odločbe R/138/21 o zavrnitvi pritožbe v zvezi s tem. Drugič, pritožnica je s tožbo predlagala razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 21. maja 2021 o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti in odločbe R/301/21 o zavrnitvi pritožbe v zvezi s tem. Pritožnica je s tožbo predlagala tudi, naj se Komisiji naloži, naj ji plača 20.000 EUR za povrnitev domnevno nastale nepremoženjske škode, in plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbo, ki jo je vložila XH.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, Splošno sodišče je menilo, da odločba o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti ni akt, ki dokončno določa stališče Komisije, ampak pripravljalni akt za končno odločbo, ki bo sprejeta ob koncu postopka za ugotavljanje invalidnosti. Ta odločba torej ni akt, ki ima negativne posledice za pritožnico, v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov, zato je treba predlog za razglasitev njegove ničnosti zavreči kot nedopusten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Splošno sodišče je kot neutemeljen zavrnilo predlog za razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za pomoč.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je odločalo o štirih tožbenih razlogih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi tožbeni razlog se je nanašal na kršitev členov 12a in 24 Kadrovskih predpisov, dolžnosti skrbnega ravnanja, členov 7 in 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter načela dobrega upravljanja. Prvi del tega tožbenega razloga se je nanašal na nespoštovanje načela, da domnevni žrtvi ni treba predložiti dokazov o nadlegovanju. Drugi del se je nanašal na to, da pristojni OI ni upošteval dokazov, ki jih je predložila pritožnica, in, natančneje, njene zdravstvene dokumentacije. Tretji del se je nanašal na to, da naj bi se pristojni OI pri presoji oprl izključno na ugotovitve domnevnega nadlegovalca ter naj bi zavrnil izvajanje svoje pristojnosti za nadzor in pomoč. Četrti del se je nanašal na kršitev člena 41 Listine in načela dobrega upravljanja z vidika kršitve pravice do izjave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi tožbeni razlog je temeljil na kršitvi členov 12a, 24, 59 in 60 Kadrovskih predpisov, pritožnica pa je v zvezi s tem poudarila, da se je od nje zahtevalo delo med bolniškim dopustom z nedosegljivimi cilji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tretjim tožbenim razlogom se je izpodbijal začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti na datum, ko pritožnica domnevno ni dosegla zahtevanega obdobja bolniškega dopusta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrti tožbeni razlog je temeljil na nespoštovanju njenega zasebnega življenja in zdravja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, Splošno sodišče je četrti del prvega tožbenega razloga zavrglo kot nedopusten, saj se pred upravo ni uveljavljala pravica do izjave, vsekakor pa ga je zavrnilo kot neutemeljenega. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, Splošno sodišče je preučilo prvi del prvega tožbenega razloga v zvezi z dokazi v okviru prošnje za pomoč zaradi domnevnega nadlegovanja iz člena 24 Kadrovskih predpisov. V točki 78 izpodbijane sodbe je opozorilo, da mora uprava, kadar je pri njej na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov vložena prošnja za pomoč v smislu člena 24 teh predpisov, na podlagi obveznosti pomoči ter če gre za dogodek, ki ni združljiv z redom in dobrim vzdušjem v službi, ukrepati z vso potrebno odločnostjo. Poleg tega mora odgovoriti tako hitro in skrbno, kot zahtevajo okoliščine obravnavanega primera, da ugotovi dejstva in ob poznavanju dejstev sprejme ustrezne ukrepe. Za to zadošča, da uradnik ali uslužbenec, ki od svoje institucije zahteva varstvo, predloži prima facie dokaz glede resničnosti napadov, ki naj bi jim bil izpostavljen. Če se predložijo taki dokazi, mora zadevna institucija sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti izvesti upravno preiskavo, da bi ugotovila dejstva, ki so razlog za pritožbo, in sicer ob sodelovanju njenega vložnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točkah 80 in 94 izpodbijane sodbe ugotovilo, da mora, kadar se trditve iz prošnje za pomoč – kot v obravnavani zadevi – nanašajo na psihično nasilje, vlagatelj te prošnje predložiti prima facie dokaz zanj ob upoštevanju opredelitve iz člena 12a(3) Kadrovskih predpisov. V točkah od 82 do 85 izpodbijane sodbe je izrecno zavrnilo trditev pritožnice na podlagi sodbe CN/Parlament, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) pri čemer je poudarilo posebne okoliščine te sodbe, iz katere je bilo razvidno, da je imel Parlament na voljo številne druge elemente poleg tistih, ki jih je predložil CN, ki bi jih bilo treba upoštevati v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja. Menilo je, da v obravnavani zadevi OI ni napačno uporabil prava, ker je menil, da bi morala pritožnica „predložiti elemente, ki bi kazali na obstoj prima facie dokaza o nadlegovanju“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, Splošno sodišče je zavrnilo prvi tožbeni razlog v drugem in tretjem delu ter drugi in tretji tožbeni razlog v zvezi z zadostnostjo dokazov, ki naj bi kazali na zatrjevano psihično nasilje. V točkah od 94 do 129 izpodbijane sodbe je, potem ko je preučilo vsakega od elementov posamično in nato te elemente kot celoto, razsodilo, da „elementi, s katerimi je bil seznanjen pristojni OI, niso mogli povzročiti resnih dvomov glede izpolnjevanja pogojev, določenih s členom 12a Kadrovskih predpisov, zato je OI upravičeno menil, da tožeča stranka ni predložila prima facie dokaza o resničnosti psihičnega nasilja, za katero trdi, da je bila njegova žrtev“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v okviru svojega razlogovanja preučilo trditve, ki so se nanašale, prvič, na odločbo o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti, drugič, na domnevno obveznost, naloženo pritožnici, naj dela med bolniškim dopustom, tretjič, na domnevno obveznost, naloženo pritožnici, naj pride na delovno mesto zaradi selitve pisarne, četrtič, na domnevno neupoštevanje s strani pristojnega OI zdravniških elementov, ki jih je predložila pritožnica, in petič, na domnevno neprimerno ravnanje pritožničinega sodelavca glede zadeve, ki jo je obravnavalo Splošno sodišče, nato pa je celovito presodilo dejstva, ki jih je izpostavila pritožnica.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je, potem ko je prvo trditev v zvezi z odločbo o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti zavrglo kot novo in torej nedopustno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) preučilo drugo trditev, ki temelji na domnevni obveznosti, naloženi pritožnici, naj dela med bolniškim dopustom. V točkah od 99 do 106 izpodbijane sodbe je naštelo in analiziralo vsebino različnih izmenjav, ki so potekale med bolniškim dopustom pritožnice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je poudarilo, da izmenjavi z dne 8. in 9. junija 2020 ne vsebujeta nikakršne zahteve za izvedbo točno določenega dela, da elektronski sporočili z dne 1. julija 2020 vsebujeta prošnjo za informacije, pri čemer je pojasnjeno, da se odgovor pričakuje šele po pritožničini vrnitvi z bolniškega dopusta, ter da so bile te izmenjave formulirane vljudno in spoštljivo. Kar zadeva predlog z dne 23. junija 2020, je Splošno sodišče ugotovilo, da se je datum tega predloga za udeležbo na videokonferenci ujemal z naslednjim dnem po prvotno predvideni vrnitvi pritožnice z bolniškega dopusta in da vodja oddelka C še ni bila seznanjena s podaljšanjem tega dopusta. Kar zadeva prošnji z dne 26. in 31. avgusta 2020, je Splošno sodišče poudarilo, da je vodja oddelka C pojasnila, da se izvedba dela zahteva šele po koncu pritožničinega bolniškega dopusta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je ob upoštevanju vseh teh elementov ugotovilo, da je sicer načeloma neprimerno uradnika ali uslužbenca na bolniškem dopustu prositi, naj opravi nekatere točno določene naloge, vendar v obravnavani zadevi „takega ravnanja vodje oddelka C ni mogoče opredeliti kot psihično nasilje“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Splošno sodišče v točkah 107 in 108 izpodbijane sodbe, kar zadeva domnevno obveznost, naj pritožnica dela in ima dostop do spisov še po tem, ko je prijavila navzkrižje interesov v zvezi z zadevo G, ugotovilo, da je bila prošnja vodje oddelka C v zvezi s to zadevo neprimerna, vendar tako ravnanje samo zase še ne more pomeniti psihičnega nasilja. Po eni strani je bila namreč pritožnici prepuščena možnost, da prošnji vodje oddelka C ne ugodi, po drugi strani pa naj iz spisa ne bi bilo razvidno, da bi zadnjenavedena vztrajala pri tem, da želi dobiti informacije, za katere je prosila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, kar zadeva trditev pritožnice v zvezi s tem, da bi moral pristojni OI predvideti nadomeščanje zanjo, medtem ko je bila na bolniškem dopustu, je Splošno sodišče poudarilo, da so bili nazadnje spisi zaključeni brez njenega sodelovanja in da uprava glede na to, da bi se moral njen bolniški dopust sprva končati 22. junija 2020, ni mogla predvideti, da se bo zaporedoma podaljševal do oktobra 2020. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je na podlagi tega ugotovilo, da pristojni OI ni storil napake pri presoji, ker je menil, da preučena dejstva ne pomenijo prima facie dokaza o psihičnem nasilju. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preostala posamična ravnanja, ki jih je navedla pritožnica, je Splošno sodišče zaporedoma zavrnilo, saj je menilo, da ne pomenijo prima facie dokaza o psihičnem nasilju. V točki 126 izpodbijane sodbe je zavrnilo tudi trditev pritožnice, da so navedena ravnanja predstavljala celoto, ki pomeni psihično nasilje. Splošno sodišče je tako v točki 127 izpodbijane sodbe poudarilo, da „v posebnem okviru, ki zajema zlasti reorganizacijo urada OLAF in zaporedna podaljšanja pritožničinega bolniškega dopusta, o katerih zadevne osebe niso bile vnaprej obveščene“, in ob neobstoju vsakršnega prima facie dokaza „trditev pritožnice ne zadostuje za vzbuditev resnih dvomov glede tega, da naj bi domnevni nadlegovalci delovali v okviru enega samega ravnanja, ki bi pomenilo skupinsko nadlegovanje“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, Splošno sodišče je zavrnilo četrti tožbeni razlog, ki je temeljil na kršitvi pravice do spoštovanja njenega zasebnega življenja in pravice do zdravja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem in zadnjem mestu, Splošno sodišče je zavrnilo odškodninski zahtevek in zahtevane pripravljalne ukrepe, zato je tožbo tudi v celoti zavrnilo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je 29. januarja 2024 v sodnem tajništvu Sodišča vložila pritožbo zoper izpodbijano sodbo, s katero Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">izpodbijano sodbo razveljavi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">odločbo o zavrnitvi prošnje za pomoč in odločbo R/138/21 o zavrnitvi pritožbe razglasi za nični;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">odločbo o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti in odločbo R/301/21 o zavrnitvi pritožbe razglasi za nični;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">naloži povračilo škode, ki jo je utrpela pritožnica;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo stroškov v zvezi s to pritožbo in postopkom pred Splošnim sodiščem ter</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">če razveljavitev izpodbijane sodbe ne bi bila mogoča, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožbo zavrne in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožnici naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica v utemeljitev pritožbe zlasti trdi, da Splošno sodišče v izpodbijani sodbi predlaga „veliko dokazno breme, ki bi bremenilo izključno žrtev“, čeprav je lahko psihično nasilje „prefinjeno in sistemsko“. Sklicuje se na „kumulativni učinek“ in „okvir“ ter na „širšo obveznost institucije [Unije], da preuči vse informacije, ki so na voljo, in varuje dobro počutje uradnikov“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija trdi, da želi pritožnica z nejasnimi trditvami o dokaznem standardu v resnici doseči, da bi Sodišče ponovno preučilo presojo dejstev in dokazov, ki jo je opravilo Splošno sodišče, za kar pa Sodišče v okviru pritožbe ni pristojno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot sem navedel v uvodu, bodo ti sklepni predlogi – po povzetku pravil, ki se uporabljajo na področju dokaznega bremena – osredotočeni na obseg elementov glede okvira v primeru prošnje za pomoč na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov in nato na njihovo upoštevanje v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dokaz na področju prošnje za pomoč v primeru zatrjevanega psihičnega nasilja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba, da lahko uradnik ali uslužbenec, kadar meni, da je eden od njegovih nadrejenih, sodelavcev ali celo podrejenih do njega ravnal v nasprotju z obveznostjo iz člena 12a(1) Kadrovskih predpisov, ki določa, da se je treba vzdržati vseh oblik psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja, zaprosi za pomoč institucije v smislu člena 24 Kadrovskih predpisov, katerega namen je zagotoviti varstvo uradnikov Unije v zvezi s tem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V primeru zatrjevanega psihičnega nasilja obveznost pomoči zajema predvsem dolžnost uprave, da resno, hitro in popolnoma zaupno preuči pritožbe v zvezi s psihičnim nasiljem in pritožnika obvesti o ukrepih, ki jih sprejme v zvezi z njegovo pritožbo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za to zadošča, da uradnik ali uslužbenec, ki od OI zahteva varstvo, predloži prima facie dokaz glede resničnosti ravnanj, ki naj bi jim bil izpostavljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar od zadevne institucije ni mogoče zahtevati, da upravno preiskavo izvede zgolj na podlagi trditev brez dokazov, saj si mora pri opredelitvi ukrepov, za katere meni, da so ustrezni, da se dokažeta resničnost in obseg zatrjevanih dejstev, prizadevati tudi za varstvo pravic oseb, ki so bile v prošnji za pomoč obdolžene in na katere bi se lahko nanašala preiskava. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kadar se tako kot v obravnavani zadevi trditve iz prošnje za pomoč nanašajo na psihično nasilje, mora prosilec za pomoč predložiti prima facie dokaz navedenega nasilja glede na opredelitev iz člena 12a(3) Kadrovskih predpisov, v skladu s katero pomeni „vsako neprimerno ravnanje, ki traja, se ponavlja ali je sistematično in vključuje fizično vedenje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja, ki so namerna in lahko razvrednotijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče Unije mora zakonitost odločbe o zavrnitvi prošnje za pomoč, kakršna je ta iz obravnavane zadeve, preučiti z vidika elementov, s katerimi je bila institucija seznanjena, zlasti s strani prosilca za pomoč, v času, ko je odločala. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To lahko vključuje upoštevanje drugih elementov, ki jih ima na voljo uprava, tudi če jih prosilec za pomoč ni predložil. Tako je Sodišče za uslužbence v sodbi CN/Parlament, na katero se sklicuje pritožnica, razsodilo, da mora uprava, kadar ima na voljo še druge informacije poleg tistih, ki jih je predložila tožeča stranka, upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo na njeno odločitev o prošnji za pomoč. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Torej mora sodišče Unije v okviru tožbe zoper zavrnitev prošnje za pomoč z vidika vseh elementov, ki lahko vplivajo na njegovo odločitev o prošnji za pomoč, ne glede na to, ali jih je predložila tožeča stranka ali ne, raziskati, ali je zadevna institucija storila napako pri presoji ali ne, ker je to prošnjo zavrnila, ne da bi začela upravno preiskavo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je psihično nasilje po definiciji lahko posledica celote različnih ravnanj, ki posamezno sama po sebi ne bi nujno pomenila psihičnega nasilja, če pa bi jih presojali kot celoto in glede na kontekst, med drugim zaradi njihovega kopičenja s časom, bi se lahko štela za taka. Zato je treba pri preučevanju vprašanja, ali ravnanja, ki jih navaja vlagatelj pravnega sredstva, pomenijo psihično nasilje, ta dejstva preučiti posamezno in skupaj kot elemente celotnega delovnega okolja, ki ga oblikujejo ravnanja zaposlenega v razmerju do drugega zaposlenega. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) Upoštevati je treba tudi celoten upoštevni dejanski okvir, kar lahko vključuje odločitve (na primer ocenjevalna poročila ali odločitve o tem, da določena oseba ne bo napredovala ali da bo premeščena), tudi če se niso izpodbijale v roku. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) Poleg tega se ista logika upoštevanja vseh okoliščin hkrati posamično in kot celote uporablja tudi, kadar institucija odloča o obstoju psihičnega nasilja po začetku preiskave (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) ali v okviru tožbe za ugotovitev odgovornosti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je iz izpodbijane sodbe razvidno, da je Splošno sodišče skrbno opravilo tako presojo v skladu z zgoraj navedenimi načeli.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je namreč v okviru svojega razlogovanja po eni strani upoštevalo posamične elemente, ki jih je navedla pritožnica in so se navezovali, prvič, na odločbo o začetku postopka za ugotavljanje invalidnosti, drugič, na naloženo obveznost dela med bolniškim dopustom, tretjič, na obveznost prihoda na delovno mesto zaradi selitve pisarne, četrtič, na neupoštevanje s strani pristojnega OI zdravniških elementov, ki jih je predložila pritožnica, ter petič, na domnevno neprimerno ravnanje pritožničinega sodelavca. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Po drugi strani je v točkah od 126 do 129 izpodbijane sodbe opravilo celovito presojo dejstev, ki jih je izpostavila pritožnica.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato me nikakor ne prepričajo trditve pritožnice, da je Splošno sodišče kršilo pravila glede dokazovanja, ki se uporabljajo v obravnavani zadevi, ker naj ne bi upoštevalo elementov, ki so bili na voljo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obseg elementov glede okvira</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar natančneje zadeva elemente glede okvira, upoštevane v izpodbijani sodbi, je Splošno sodišče v bistvu zlasti navedlo pomanjkljivo posredovanje informacij znotraj službe. V točkah 105 in 114 izpodbijane sodbe je namreč navedlo, da vodja oddelka C, ki je pritožnici poslala nekatere od spornih elektronskih sporočil, ni bila seznanjena s podaljšanjem njenega bolniškega dopusta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako se postavlja vprašanje, kakšen obseg je mogoče pri preučitvi prošnje za pomoč zaradi nadlegovanja pripisati elementu glede okvira, kot je nedelovanje ali pomanjkljivost uprave, če je mogoče kot tako opredeliti neobveščenost, ki jo je v obravnavani zadevi ugotovilo Splošno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, opozoriti želim, da presoja dejstev, ki je razen izkrivljanja ali očitne napake pri presoji v pristojnosti izključno Splošnega sodišča, vključuje presojo elementov glede okvira. Z vprašanjem, ali je mogoče določeno vrsto dejstev upoštevati pri presoji psihičnega nasilja ali ne, se namreč postavlja pravno vprašanje, ki je lahko predmet nadzora Sodišča v pritožbenem postopku. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, spomniti je treba, da se opredelitev psihičnega nasilja v smislu člena 12a(3) Kadrovskih predpisov nanaša na proces, ki nujno traja in predpostavlja obstoj ponavljajočih se ali neprekinjenih ravnanj, ki so „namerna“, ne pa „naključna“. Poleg tega morajo fizično vedênje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja, da bi bili zajeti s pojmom „psihično nasilje“, učinkovati tako, da razvrednotijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Nasprotno pa se ne zahteva, da se to fizično vedênje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja storijo z namenom razvrednotiti osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe. Povedano drugače, psihično nasilje v smislu člena 12a(3) Kadrovskih predpisov lahko obstaja, tudi če oseba, ki je izvajala to nasilje, s svojimi dejanji ni nameravala diskreditirati žrtve ali namerno poslabšati njenih delovnih pogojev. Zadostuje, da so njena dejanja, ker so bila storjena namerno, objektivno imela take posledice. Izraza „nameren“, uporabljenega v členu 12a(3) Kadrovskih predpisov, torej ni mogoče razlagati tako, da zahteva dokaz o namenu škodovanja, da bi se ravnanje opredelilo kot psihično nasilje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz besedila te opredelitve tako izhaja, da se psihično nasilje nanaša na ravnanja, ki pomenijo zlorabo, torej posamična vedênja, in ne na pomanjkljivosti ali morebitno nedelovanje institucije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se ta posamična vedênja in ravnanja kljub vsemu umeščajo v okvir, ki ga ni mogoče ne upoštevati in ki ima lahko, odvisno od primera, različen obseg z vidika opredelitve položaja kot psihično nasilje. Nadlegovanje je namreč kompleksna težava (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) ter je kot tako lahko posledica več dejavnikov, ki so hkrati endogeni (povezani z zadevnimi osebami) in eksogeni (povezani z delovnim okoljem).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem menim – ne da bi trdil, da je mogoče izčrpno zajeti vse mogoče primere – da je mogoče razlikovati med na eni strani elementi glede okvira, ki jih povzroči odnos domnevnega nadlegovalca in mu jih je mogoče pripisati, ter na drugi strani elementi, ki so z njegovega vidika zunanji in ki mu jih ni mogoče pripisati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vodja službe lahko na primer s svojo osebnostjo, nasilnim načinom vodenja ali organizacijskimi izbirami, ki pomenijo zlorabo, ustvari okvir patogenega „nadlegovanja“ znotraj svoje službe, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) zato ob tej predpostavki tako ustvarjeni okvir ne more upravičiti njegovih posamičnih ravnanj. Torej načeloma ni mogoče izključiti, da tak element glede okvira pri vložitvi prošnje za pomoč na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov v nekaterih okoliščinah pripomore k opredelitvi kot psihično nasilje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno, eksogeni dejanski elementi glede okvira, ki jih ni mogoče pripisati vodji službe ter so povezani z organizacijskimi težavami zaradi bolniških dopustov v službi ali prestrukturiranja oziroma z upravnim nedelovanjem, čeprav lahko pomenijo upoštevne elemente pri presoji posamičnega ravnanja, saj ga razjasnijo, kljub temu ne morejo a priori pomeniti elementov, povezanih s posamičnim ravnanjem, ki bi bili kot taki vključeni v opredelitev psihičnega nasilja. Prestrukturiranje službe (eksogeni element, ki bi spadal v diskrecijsko pravico (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) institucije) lahko torej razjasni posamično „nadlegujoče“ ravnanje vodje službe v odnosu do člana svoje službe (ki zajema na primer odnose ali ravnanja, ki kot celota pomenijo psihično nasilje), tudi če to prestrukturiranje samo zase ni element opredelitve ravnanja, ki pomeni nadlegovanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je namen obveznosti pomoči iz člena 24 Kadrovskih predpisov ta, da institucija obvaruje uradnike in uslužbence Unije pred ravnanji tretjih oseb, ne pa pred ravnanjem same institucije, saj nadzor nad njim spada na področje uporabe drugih določb Kadrovskih predpisov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>) V zvezi s tem je treba preprečiti, da bi se pod krinko psihičnega nasilja dejansko izpodbijali na primer slabi delovni pogoji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) Taka obveznost pomoči se kot taka torej nikakor ne zdi ustrezno sredstvo za odpravo institucionalnih pomanjkljivosti ali nedelovanja, ki so zunaj zadevnega posamičnega ravnanja. Naj k temu dodam, da navedeno eksogeno nedelovanje ni izključeno iz vseh pravnih sredstev, saj je lahko v primeru, da povzroči škodo, ustrezno pravno sredstvo vložitev tožbe za ugotovitev odgovornosti, če so za to izpolnjeni pogoji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega po mojem mnenju izhaja, da je v okviru prošnje za pomoč na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov institucionalno ali upravno nedelovanje, ki ga ni mogoče pripisati domnevnemu nadlegovalcu, element glede okvira, katerega obseg je treba presoditi v vsakem primeru posebej in ki ima lahko večjo ali manjšo vlogo v okviru presoje Splošnega sodišča v zvezi s tem, ali zadevna posamična ravnanja pomenijo zlorabe ali ne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba v obravnavani zadevi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi na podlagi različnih elementov razsodilo, da zadevna posamična ravnanja ne pomenijo zadostnih prima facie dokazov za psihično nasilje. Kar natančneje zadeva prošnje, naslovljene na pritožnico med njenim bolniškim dopustom prek elektronskih sporočil, je Splošno sodišče upoštevalo vsebino izmenjav med različnimi zadevnimi osebami (zlasti vodjo oddelka C) in pritožnico. Pri tem je ugotovilo, da je iz njih predvsem razvidno, da so se odgovori pričakovali šele po pritožničini vrnitvi z bolniškega dopusta. Splošno sodišče je še menilo, da je bil ton teh izmenjav hkrati „vljuden in spoštljiv“. Poleg tega je ugotovilo, da vodja oddelka C ni bila seznanjena s podaljšanji pritožničinega bolniškega dopusta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar natančneje zadeva zadnjenavedeno ugotovitev Splošnega sodišča, ki se nanaša na neobveščenost vodje oddelka C, ugotavljam, da jo pritožnica izpodbija. Trdi namreč, da je vodjo oddelka C o tem obvestila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU in člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije izhaja, da je Splošno sodišče edino pristojno, na eni strani, za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in na drugi strani, za presojo teh dejstev. Presoja dejstev, razen pri izkrivljanju dokazov, ki so mu bili predloženi, torej ni pravno vprašanje, ki bi bilo predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, v delu, v katerem pritožnica v zvezi s tem zatrjuje izkrivljanje dejstev, menim, da je treba to trditev zavrniti ob upoštevanju elektronskih sporočil, s katerimi utemeljuje to, da je vodjo oddelka C obvestila o podaljšanjih svojega bolniškega dopusta. Elektronski sporočili z dne 2. in 30. junija 2020 sta bili naslovljeni na člane oddelka A, druga elektronska sporočila pritožnice, naslovljena na vodjo oddelka C, v katerih je navedla, da je še na bolniškem dopustu (od katerih je bilo eno poslano dan po prvem podaljšanju), pa nikakor ne dokazujejo, da je bila naslovnica na ta dan seznanjena z navedenim dejstvom. Nič bolj ni razvidno, da bi Splošno sodišče izkrivilo elektronsko sporočilo vodje oddelka C z dne 31. avgusta 2020, v katerem je ta navedla, da ni vedela, do kdaj bo pritožnica na bolniškem dopustu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče torej ni izkrivilo dejstev, ker je v točki 105 izpodbijane sodbe ugotovilo, da „je bilo elektronsko sporočilo z dne 23. junija 2020 poslano na datum, ki se je ujemal z naslednjim dnem po prvotno predvidenem koncu pritožničinega bolniškega dopusta, torej na datum njene predvidene vrnitve v pisarno. Poleg tega je iz več elektronskih sporočil, zlasti iz elektronskega sporočila z dne 31. avgusta 2020, razvidno, da vodja oddelka C ni bila seznanjena s podaljšanji tega bolniškega dopusta, saj ni bila njena nadrejena. V njih namreč pojasnjuje, da se je lahko s trajanjem pritožničinega bolniškega dopusta seznanila šele po njegovem vsakokratnem zaporednem podaljšanju, saj ni bila del oddelka, ki mu je bila ta dodeljena, in ni imela dostopa do njenega spisa v sistemu Sysper 2. Poleg tega je iz listin v spisu razvidno, da je pritožnica vodjo svojega oddelka dejansko obvestila o teh zaporednih podaljšanjih. Nasprotno, vodje oddelka C ni bilo med naslovniki teh elektronskih sporočil.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej fazi razlogovanja moram izraziti dvome o vsebini trditev pritožnice. Naj spomnim, da v skladu z ustaljeno sodno prakso iz člena 256 PDEU in člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter člena 168(1)(d) in člena 169(2) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi natančno navesti izpodbijane elemente sodbe, katere razveljavitev se predlaga, in pravne trditve, s katerimi se specifično utemeljuje ta predlog, sicer pritožba oziroma zadevni pritožbeni razlog nista dopustna. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi se posebej z vidika načela kontradiktornosti sprašujem, ali pritožnica dovolj jasno trdi, da naj bi neobveščenost vodje oddelka C, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče v točki 105 izpodbijane sodbe, pomenila nedelovanje ali vsaj element glede okvira, katerega „kumulativni učinek“ naj ne bi bil dovolj upoštevan, in o posledicah, ki bi nastale zanjo zaradi take trditve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kakor koli že, menim, da je Splošno sodišče, ker je upoštevalo, da vodja oddelka C ni bila seznanjena s podaljšanji tega bolniškega dopusta, opravilo presojo vseh očitanih ravnanj z vidika vseh upoštevnih elementov obravnavane zadeve. Menim, da je s tem različnim elementom, ki jih je imelo na voljo, ločeno ali celovito pripisalo dokazno vrednost, ki jo dejansko imajo, in sicer v skladu s sodno prakso, ki se uporablja na tem področju in je bila že navedena v točkah od 76 do 86 teh sklepnih predlogov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve pritožnice v zvezi s tem, tudi če bi bile dopustne, je treba torej po mojem mnenju zavrniti. Kar zadeva vprašanje, ali bi lahko neobveščenost v zvezi s podaljšanji bolniškega dopusta pomenila upravno nedelovanje, ki bi povzročilo neprimerna posamična ravnanja, se to vprašanje nanaša na odgovornost zadevne institucije, zato po mojem mnenju presega okvir tega spora, ki se nanaša na tožbo za ugotovitev ničnosti zavrnitve prošnje za pomoč.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče bo moralo v sodbi, ki jo bo izdalo, presoditi različne navedene pritožbene razloge. V zvezi z vprašanjem, na katero so ti sklepni predlogi osredotočeni, mu predlagam, naj glede na navedeno ugotovi, da v okviru prošnje za pomoč na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije institucionalno ali upravno nedelovanje, ki ga ni mogoče pripisati domnevnemu nadlegovalcu, pomeni element glede okvira, katerega obseg mora Splošno sodišče presoditi za vsak primer posebej, kar je v obravnavani zadevi storilo. Vprašanje, ali bi bila lahko neobveščenost vodje oddelka C posledica upravnega nedelovanja, za katero je odgovorna zadevna institucija, po mojem mnenju presega okvir te pritožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Glej točke od 56 do 75 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Sodba z dne 26. marca 2015 (F‑26/14, v nadaljevanju: sodba CN/Parlament, EU:F:2015:22).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Glej točko 85 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Glej točko 128 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Glej točki 97 in 98 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Glej točko 106 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Glej točko 109 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Glej točko 111 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Glej točke od 132 do 150 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Glej točke od 152 do 158 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Glej sodbo z dne 19. decembra 2019, ZQ/Komisija (T‑647/18, v nadaljevanju: sodba ZQ/Komisija, EU:T:2019:884, točka 56).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Glej sodbe z dne 26. januarja 1989, Koutchoumoff/Komisija (224/87, EU:C:1989:38, točka 15); ZQ/Komisija (točka 58); z dne 19. oktobra 2022, JS/EOR (T‑271/20, EU:T:2022:652, točka 144), in z dne 7. decembra 2023, HV in HW/ECDC (C‑615/22 P, EU:C:2023:961, točka 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Glej sodbi ZQ/Komisija (točka 59) in z dne 7. decembra 2023, HV in HW/ECDC (C‑615/22 P, EU:C:2023:961, točka 46).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Sodba ZQ/Komisija (točka 60).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Sodba CN/Parlament (točke od 52 do 57). V tej zadevi je bila prošnja za pomoč kljub elementom, ki jih je imela na voljo uprava – ki so zajemali pritožbo, ki jo je vložila tožeča stranka pri Posvetovalnem odboru za nadlegovanje in je vsebovala podroben opis ravnanja zadevnega poslanca Parlamenta, pojasnila zdravnika in psihologa Parlamenta, odsotnost tožeče stranke z dela in z njo povezano pojasnilo, odpoved tožeče stranke in razloge zanjo ter tudi dejstvo, da je druga oseba zoper istega poslanca vložila še eno prošnjo za pomoč zaradi nadlegovanja – zavrnjena, kar je Sodišče za javne uslužbence obsodilo zlasti na podlagi dolžnosti skrbnega ravnanja.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej sodbo z dne 6. aprila 2022, KU/ESZD (T‑425/20, EU:T:2022:224, točki 63 in 64).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Glej sodbi z dne 16. septembra 2013, Faita/EESO (F‑92/11, EU:F:2013:130, točka 57), in z dne 9. decembra 2020, GV/Komisija (T‑705/19, EU:T:2020:590, točki 44 in 46).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej po analogiji sodbi z dne 13. julija 2018, SQ/EIB (T‑377/17, EU:T:2018:478, točka 94), in z dne 28. maja 2020, Cerafogli/ECB (T‑483/16 RENV, EU:T:2020:225, točke od 396 do 399).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej sodbo z dne 17. julija 2024, Montanari/EUCAP Sahel Niger (T‑371/22, EU:T:2024:494, točka 135).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Glej točke od 97 do 125 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v zadevi HF/Parlament (C‑570/18 P, EU:C:2020:44, točka 105). Sodišče je zadevno izpodbijano sodbo razveljavilo zaradi napačne uporabe prava na drugi podlagi (kršitev pravice do izjave) in se torej ni izreklo o upoštevanju elementov glede okvira (sodba z dne 25. junija 2020, HF/Parlament (C‑570/18 P, EU:C:2020:490)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Glej sodbo z dne 2. junija 2022, EM/Parlament (C‑299/21 P, EU:C:2022:429, točka 102 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej sodbo z dne 30. januarja 2020, PV/Komisija (T‑786/16 in T‑224/18, EU:T:2020:17, točki 145 in 146).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Ta kompleksnost se odraža tudi v uporabljenem besedišču, ki se razlikuje glede na posamezne primere in države. Za primerjalni pristop k nadlegovanju na delovnem mestu glej Comparative Labor Law &amp; Policy Journal, zvezek 32, št. 1, 2010.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v zadevi HF/Parlament (C‑570/18 P, EU:C:2020:44, točka 109). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) V zvezi s pojmoma „vodstveno psihično nasilje“ in „institucionalno psihično nasilje“ glej Carillon, A., „Le harcèlement moral managérial et le harcèlement moral institutionnel“, La Semaine juridique - Social (JCP S), LexisNexis, Pariz, št. od 30 do 34, 2. avgust 2022, 1208. Glej tudi sodbo z dne 21. januarja 2025, Cour de cassation, chambre criminelle (kasacijsko sodišče, Francija, kazenski senat), kasacijska pritožba št. 22-87.145 (FR:CCASS:2025:CR00003), izdano po podaji mnenja generalnega pravobranilca X. Tarabeuxa, s katero je postala pravnomočna obsodba vodilnih kadrov družbe France Telecom zaradi institucionalnega psihičnega nasilja. V tej zadevi, ki se zelo razlikuje od obravnavane, je šlo za vzpostavitev nove politike upravljanja človeških virov, ki naj bi privedla do odhoda 22.000 javnih uslužbencev in zaposlenih od 110.000, kolikor jih je bilo v podjetju, kar je povzročilo destabilizacijo celotnega osebja, ustvarilo vzdušje strahu ter povzročilo številne odsotnosti z dela, poskuse samomora in samomore.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Glej sodbo z dne 13. julija 2018, SQ/EIB (T‑377/17, EU:T:2018:478, točka 105).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Glej sodbi z dne 29. januarja 1997, Adriaaenssens in drugi/Komisija (T‑7/94, EU:T:1997:7, točka 24), in z dne 13. julija 2018, Curto/Parlament (T‑275/17, EU:T:2018:479, točka 111). Glej tudi Lévi, L., Rodrigues, S., in drugi, „Fonction publique de l’Union européenne“, Répertoire de droit européen, Dalloz, Pariz, oktober 2019, točka 87.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Glej v zvezi s tem Van Raepenbusch, S., „Le juge face en crime en la contentieux de la publique européenne“, Cahiers de droit européen, zvezek 46, št. 1 in 2, 2010, str. 121, zlasti točka 3.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>)  Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca R. Norkusa v zadevi Colombani/ESZD (Pasivno ali skupinsko nadlegovanje) (C‑343/23 P, EU:C:2025:268, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej na primer sodbo z dne 25. aprila 2024, NS/Parlament (C‑218/23 P, EU:C:2024:358, točka 58).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Glej sodbi z dne 4. aprila 2019, OZ/EIB (C‑558/17 P, EU:C:2019:289, točka 33), in z dne 11. januarja 2024, Planistat Europe in Charlot/Komisija (C‑363/22 P, EU:C:2024:20, točka 40).</p>
</body>
</html>
