32000R1685



Uradni list L 193 , 29/07/2000 str. 0039 - 0048


Uredba Komisije (ES) št. 1685/2000

z dne 28. julija 2000

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede upravičenosti izdatkov za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz Strukturnih skladov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih [1] ter zlasti členov 30(3) in 53(2) Uredbe,

po posvetovanju z odborom po členu 147 Pogodbe, Odborom za kmetijske strukture in razvoj podeželja ter Odborom za ribištvo in ribogojstvo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi nekaterih uredb [2] določa, da ukrepi za razvoj podeželja, ko so vključeni v ukrepe za spodbujanje razvoja in strukturno prilagoditev regij, ki zaostajajo v razvoju (Cilj 1), ali spremljajo ukrepe, ki podpirajo socialno-ekonomsko preobrazbo območij s strukturnimi težavami (Cilj 2) v zadevnih regijah, upoštevajo posebne cilje podpore Skupnosti v okviru Strukturnih skladov v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 1260/1999. Člen 2 Uredbe (ES) št. 1257/1999 določa aktivnosti, ki so lahko predmet podpore za razvoj podeželja.

(2) Člen 2 Uredbe (ES) št. 1783/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem skladu za regionalni razvoj [3] določa vrste aktivnosti, ki jih lahko pomaga financirati ESRR.

(3) Člen 3 Uredbe (ES) št. 1784/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem socialnem skladu [4] določa vrste aktivnosti, ki jih lahko pomaga financirati ESF.

(4) Člen 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1263/1999 z dne 21. junija 1999 o finančnem instrumentu za usmerjanje ribištva [5] določa vrste ukrepov, ki jih lahko pomaga financirati FIUR. Uredba Sveta (ES) št. 2792/1999 [6] določa podrobna pravila in ureditve glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju.

(5) Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1260/1999 določa, da glede upravičenih izdatkov veljajo ustrezni nacionalni predpisi, razen če Komisija meni, da je treba sprejeti skupne predpise na ravni Skupnosti; za nekatere vrste aktivnosti Komisija meni, da je treba za zagotovitev enotne in uravnotežene uporabe Strukturnih skladov v Skupnosti sprejeti skupen sveženj pravil o upravičenih izdatkih. Sprejetje pravil v zvezi z določeno vrsto aktivnosti ne prejudicira, iz katerega od zgoraj navedenih skladov se lahko sofinancira aktivnost. Sprejetje teh pravil ne more preprečiti državam članicam, da v nekaterih primerih, ki jih je treba navesti, uporabijo strožje nacionalne predpise. Ta pravila je treba uporabljati za vse izdatke, ki nastanejo med datumoma, navedenima v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999.

(6) Člen 36(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 določa, da se Uredba (ES) št. 1260/1999 in pravila, sprejeta za njeno izvajanje, uporabljajo, razen če ni z Uredbo (ES) št. 1257/1999 drugače določeno, za ukrepe za razvoj podeželja na območjih, zajetih v Cilj 2, ki se financirajo iz EKUJS (Jamstveni oddelek). Zato se pravila, določena v tej uredbi, uporabljajo za take ukrepe, ki so vključeni v programe regij Cilja 2, razen če Uredba (ES) št. 1257/1999 in Uredba Komisije (ES) št. 1750/1999 [7] o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1257/1999 določata drugače.

(7) Člena 87 in 88 Pogodbe veljata za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz Strukturnih skladov. Odločba Komisije o odobritvi pomoči ne more prejudicirati nobene ocene v zvezi s predpisi o državni pomoči in ne odvezuje države članice njenih obveznosti po teh členih.

(8) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj in preobrazbo regij –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pravila iz Priloge k tej uredbi se uporabljajo pri določitvi upravičenosti izdatkov za oblike pomoči, opredeljene v členu 9(e) Uredbe (ES) št. 1260/1999.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. julija 2000

Za Komisijo

Michaele Schreyer

Članica Komisije

[1] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[2] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[3] UL L 213, 13.8.1999, str. 1.

[4] UL L 213, 13.8.1999, str. 5.

[5] UL L 161, 26.6.1999, str. 54.

[6] UL L 337, 30.12.1999, str. 10.

[7] UL L 214, 13.8.1999, str. 31.

--------------------------------------------------

PRILOGA

PRAVILA O UPRAVIČENOSTI

Pravilo št. 1: dejansko plačani izdatki

1. PLAČILA KONČNIH UPRAVIČENCEV

1.1 Plačila, ki jih izvršijo končni upravičenci v smislu tretjega pododstavka člena 32(1) Uredbe (ES) št. 1260/1999 (v nadaljnjem besedilu "splošna uredba"), so v obliki gotovine, ob upoštevanju, navedenih v točki 1.4.

1.2 Kadar gre za sheme pomoči po členu 87 Pogodbe in za pomoč, ki jo odobrijo organi, ki jih imenujejo države članice, "plačila končnih upravičencev" pomenijo pomoč, ki jo posameznim prejemnikom plačajo organi, ki dodeljujejo pomoči. Plačila pomoči končnih upravičencev morajo biti utemeljena s sklicevanjem na pogoje in namene pomoči.

1.3 V primerih, ki niso tisti iz točke 1.2, "plačila končnih upravičencev" pomenijo plačila, ki jih izvršijo organi ali javna ali zasebna podjetja, opredeljeni v programskem dopolnilu v skladu s členom 18(3)(b) splošne uredbe, ki so neposredno pristojni za naročilo določene aktivnosti.

1.4 Pod pogoji iz točk od 1.5 do 1.7 lahko del plačil iz točke 1.1 tvorijo tudi amortizacija, prispevki v naravi in režijski stroški. Vendar sofinanciranje aktivnosti iz Strukturnih skladov na koncu ne sme presegati skupnih, do povračila upravičenih izdatkov, brez prispevkov v naravi.

1.5 Stroški amortizacije nepremičnin ali opreme, ki so v neposredni povezavi s cilji aktivnosti, so upravičeni izdatki, pod pogojem, da:

(a) nacionalna nepovratna sredstva ali nepovratna sredstva Skupnosti ne prispevajo k nabavi takih nepremičnin ali opreme;

(b) se stroški amortizacije računajo v skladu z ustreznimi računovodskimi predpisi; in

(c) se stroški nanašajo izključno na obdobje sofinanciranja zadevne aktivnosti.

1.6 Prispevki v naravi so upravičeni izdatki, pod pogojem, da:

(a) jih sestavljajo zagotavljanje zemljišč ali nepremičnin, opreme ali materialov, raziskav ali strokovne dejavnosti ali neplačanega prostovoljnega dela;

(b) ne nastanejo v zvezi z ukrepi finančnega inženiringa iz pravil 8, 9 in 10;

(c) je njihovo vrednost mogoče neodvisno oceniti in revidirati;

(d) v primeru zagotavljanja zemljišč ali nepremičnin potrdi vrednost neodvisni usposobljeni cenilec ali pooblaščeni uradni organ;

(e) se v primeru neplačanega prostovoljnega dela vrednost tega dela določi ob upoštevanju porabljenega časa in običajne urne ali dnevne postavke za opravljeno delo;

(f) se po potrebi upoštevajo določbe pravil 4, 5 in 6.

1.7 Režijski stroški so upravičeni izdatki, pod pogojem, da temeljijo na realnih stroških, povezanih z izvajanjem aktivnosti, ki se sofinancira iz Strukturnih skladov, in da se izvršujejo sorazmerno z aktivnostjo v skladu utemeljeno pravično in nepristransko metodo.

1.8 Določbe točk od 1.4 do 1.7 se uporabljajo za posamezne prejemnike iz točke 1.2 v primeru shem pomoči po členu 87 Pogodbe in pomoči, odobrene od organov, ki jih imenujejo države članice.

1.9 Za določanje upravičenih izdatkov po točkah od 1.5 do 1.7 lahko države članice uporabijo strožje nacionalne predpise.

2. DOKAZILO O IZDATKIH

Plačila končnih upravičencev so praviloma podprta s prejetimi računi. Kadar to ni mogoče, so plačila podprta z računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.

Poleg tega se v primerih, ko izvedba aktivnosti ni predmet razpisnega postopka, plačila končnih upravičencev utemeljijo z izdatki (vključno z izdatki iz točke 1.4), ki jih dejansko plačajo zadevni organi ali javna ali zasebna podjetja med izvajanjem aktivnosti.

3. PODIZVAJALCI

3.1 Brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov, izdatki za naslednje podizvajalce niso upravičeni do sofinanciranja iz Strukturnih skladov:

(a) podizvajalci, ki večajo stroške izvajanja aktivnosti brez dodajanja sorazmerne vrednosti;

(b) podizvajalci s posredniki ali svetovalci, katerih plačilo je opredeljeno kot odstotek skupnih stroškov aktivnosti, razen če taka plačila končni upravičenec utemelji s sklicevanjem na dejansko vrednost opravljenega dela ali storitev.

3.2 Glede vseh podizvajalskih pogodb se podizvajalci zavežejo, da bodo revizorskim in nadzornim organom zagotovili vse potrebne informacije v zvezi z dejavnostmi podizvajalcev.

Pravilo št. 2: računovodska obdelava prejemkov

1. "Prejemki" za namene tega pravila zajemajo prihodke aktivnosti v času njenega sofinanciranja ali v toliko daljšem obdobju do zaključka pomoči, kakor ga lahko določi država članica, od prodaje, oddaje, storitev, vpisnin/honorarjev ali drugih enakovrednih prejemkov razen:

(a) prejemkov, nastalih v času gospodarske dobe trajanja sofinanciranja naložb in s pridržkom posebnih določb člena 29(4) splošne uredbe;

(b) prejemkov, nastalih v okviru ukrepov finančnega inženiringa iz pravil 8, 9 in 10;

(c) prispevkov za sofinanciranje aktivnosti iz zasebnega sektorja, ki se pojavijo ob javnih prispevkih v finančnih tabelah ustrezne pomoči.

2. Prejemki pod točko 1 predstavljajo dohodek, ki zmanjšuje znesek sofinanciranja iz Strukturnih skladov, potreben za zadevno aktivnost. Preden se izračuna udeležba Strukturnih skladov in najpozneje do zaključka pomoči se v celoti ali sorazmerno odštejejo od upravičenih izdatkov aktivnosti, odvisno od tega, ali izhajajo v celoti ali le delno iz sofinanciranja aktivnosti.

Pravilo št. 3: finančni in drugi stroški ter pravni stroški

1. FINANČNI STROŠKI

Negativne obresti (ki niso izdatek za subvencije obrestne mere za zmanjšanje stroškov posojila za podjetja na podlagi odobrene sheme državne pomoči), dajatve za finančne transakcije, devizne provizije in izgube ter drugi povsem finančni izdatki niso upravičeni do sofinanciranja iz Strukturnih skladov. Izključno v primeru globalnih nepovratnih sredstev pa so stroški negativnih obresti, ki jih plača imenovani posrednik pred končnim plačilom, upravičeni do povračila po odbitku pozitivnih obresti na predplačila.

2. BANČNI STROŠKI ZA VODENJE RAČUNOV

Kadar je za sofinanciranje iz Strukturnih skladov treba odpreti poseben račun ali račune za izvajanje aktivnosti, so bančni stroški za odprtje in vodenje računov upravičeni do povračila.

3. STROŠKI ZA PRAVNO SVETOVANJE, NOTARSKI STROŠKI, STROŠKI ZA TEHNIČNO ALI FINANČNO STROKOVNO ZNANJE IN RAČUNOVODSKI ALI REVIZIJSKI STROŠKI

Ti stroški so upravičeni do povračila, če so neposredno povezani z aktivnostjo in potrebni za njeno pripravo ali izvedbo ali, v primeru računovodskih ali revizijskih stroškov, če so povezani z zahtevami organa za upravljanje.

4. STROŠKI GARANCIJ, KI JIH ZAGOTOVI BANKA ALI DRUGA FINANČNA INSTITUCIJA

Ti stroški so upravičeni do povračila v obsegu, ki ga kot garancijo zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti ali odločba Komisije o odobritvi pomoči.

5. GLOBE, KAZNI IN STROŠKI SODNEGA POSTOPKA

Ti izdatki niso upravičeni do povračila.

Pravilo št. 4: nakup rabljene opreme

Stroški nakupa rabljene opreme so upravičeni do sofinanciranja iz Strukturnih skladov, brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov, pod naslednjimi tremi pogoji:

(a) prodajalec opreme da izjavo, v kateri je navedeno njeno poreklo, in potrjuje, da v preteklih sedmih letih ni bila nabavljena s pomočjo nacionalnih nepovratnih sredstev ali nepovratnih sredstev Skupnosti;

(b) cena opreme ne presega njene tržne vrednosti in je nižja od stroškov za podobno novo opremo; in

(c) oprema ima tehnične značilnosti, potrebne za delovanje, in izpolnjuje veljavne norme in standarde.

Pravilo št. 5: nakup zemljišča

1. SPLOŠNO PRAVILO

1.1 Stroški nakupa nezazidanega zemljišča so upravičeni do sofinanciranja iz Strukturnih skladov, brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov, pod naslednjimi tremi pogoji:

(a) med nakupom zemljišča in cilji sofinancirane aktivnosti je neposredna povezava;

(b) razen v primerih iz točke 2 nakup zemljišča ne sme predstavljati več kakor 10 % skupnih upravičenih izdatkov aktivnosti, razen če je za pomoč, ki jo odobri Komisija, določen višji odstotek;

(c) pridobljeno je potrdilo neodvisnega usposobljenega cenilca ali pooblaščenega uradnega organa, da nabavna cena ne presega tržne vrednosti.

1.2 Kadar gre za sheme pomoči na podlagi člena 87 Pogodbe, se upravičenost za nakup zemljišča oceni glede na celotno shemo pomoči.

2. OKOLJEVARSTVENE AKTIVNOSTI

Pri okoljevarstvenih aktivnostih so izdatki upravičeni do povračila, če so izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji:

- o nakupu je sprejeta pozitivna odločba organa za upravljanje,

- zemljišče je namenjeno za predvideno uporabo v obdobju, ki je določeno v navedeni odločbi,

- zemljišče ni za kmetijske namene, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih sprejme organ upravljanja,

- nakup opravi javna ustanova ali oseba javnega prava ali je opravljen v njenem imenu.

Pravilo št. 6: nakup nepremičnin

1. SPLOŠNO PRAVILO

Stroški nakupa nepremičnine, t.j. že zgrajenih zgradb in zemljišč, na katerih so zgrajene, so upravičeni do sofinanciranja iz Strukturnih skladov, brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov, če obstaja neposredna povezava med nakupom in cilji zadevne aktivnosti, pod pogoji iz točke 2.

2. POGOJI ZA UPRAVIČENOST

2.1 Od neodvisnega usposobljenega cenilca ali pooblaščenega uradnega organa se pridobi potrdilo, da cena ne presega tržne vrednosti, in ki bodisi potrjuje, da je zgradba v skladu z nacionalnimi predpisi, bodisi navaja točke, ki ne izpolnjujejo pogojev, kadar je predvideno, da jih bo končni upravičenec med aktivnostjo odpravil pomanjkljivosti.

2.2 Zgradba v zadnjih 10 letih ni prejela nacionalnih nepovratnih sredstev ali nepovratnih sredstev Skupnosti, s katerimi bi prišlo do podvajanja pomoči v primeru sofinanciranja nakupa iz Strukturnih skladov.

2.3 Nepremičnina se uporablja za namen in v obdobju, ki ga določi organ za upravljanje.

2.4 Zgradba se lahko uporablja samo v skladu s cilji aktivnosti. Zlasti velja, da se sme zgradba uporabljati za nastanitev služb javne uprave le, če je taka uporaba v skladu z upravičenimi dejavnostmi zadevnega Strukturnega sklada.

Pravilo št. 7: DDV ter drugi davki in dajatve

1. DDV ne predstavlja upravičenih izdatkov, razen kadar ga dejansko in dokončno nosi končni upravičenec ali posamezni prejemnik v okviru shem pomoči na podlagi člena 87 Pogodbe ter v primeru pomoči, odobrene od organov, ki jih imenujejo države članice. DDV, ki ga je mogoče na kakršenkoli način izterjati, ne more veljati za upravičenega do povračila, četudi ga končni upravičenec ali posamezni prejemnik dejansko ne izterja.

2. Kadar velja za končnega upravičenca ali posameznega prejemnika pavšalna shema po Naslovu XIV Šeste Direktive Sveta 77/388/EGS o DDV [1], se za namene točke 1 šteje, da je plačani DDV izterljiv.

3. Sofinanciranje Skupnosti v nobenem primeru ne sme presegati skupnih upravičenih izdatkov brez DDV.

4. Drugi davki in dajatve (zlasti neposredni davki in prispevki iz plač za socialno varnost), ki izhajajo iz sofinanciranja Strukturnih skladov, ne predstavljajo upravičenih izdatkov, razen kadar jih dejansko in dokončno nosi končni upravičenec ali posamezni prejemnik.

Pravilo št. 8: tvegani kapital in posojilni skladi

1. SPLOŠNO PRAVILO

Strukturni skladi lahko sofinancirajo kapital skladov tveganega kapitala in/ali posojilnih skladov ali skladov z deležem v tveganem kapitalu (v nadaljnjem besedilu "skladi") po pogojih iz točke 2. Za namene teh pravil "skladi tveganega kapitala in posojilni skladi" pomenijo investicijske sklade, ustanovljene izrecno za zagotavljanje lastniškega kapitala ali drugih oblik tveganega kapitala, vključno s posojili malim in srednjim podjetjem, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 96/280/ES [2]. "Skladi z deležem v tveganem kapitalu" pomenijo sklade, ustanovljene za naložbe v več skladov tveganega kapitala in posojilnih skladov. Udeležbo Strukturnih skladov v sklade lahko spremljajo sovlaganja ali jamstva drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

2. POGOJI

2.1 Sofinancerji ali sponzorji sklada predložijo skrben poslovni načrt, ki med drugim podrobno določa ciljni trg, merila, pogoje financiranja, operativni proračun sklada, lastništvo in sofinanciranje partnerjev, strokovnost, pristojnost in neodvisnost vodstva, statut sklada, utemeljitev in nameravano uporabo prispevka Strukturnih skladov, politiko prekinitve vlaganja in predpise o ukinitvi sklada, vključno s ponovno uporabo dobičkov, ki jih je mogoče pripisati prispevku iz Strukturnih skladov. Organ za upravljanje v okviru svoje odgovornosti skrbno oceni in spremlja izvedbo poslovnega načrta.

2.2 Sklad se ustanovi kot neodvisen pravni subjekt, za katerega veljajo sporazumi med delničarji, ali kot poseben sveženj financiranja v okviru obstoječih finančnih institucij. V slednjem primeru za sklad velja poseben izvedbeni sporazum, ki spodbuja zlasti ohranjanje posebnih računov, ki razlikujejo nove vire, vložene v sklad (vključno s tistimi, ki jih prispevajo Strukturni skladi), od tistih, ki so od začetka na voljo v okviru institucije. Vsi udeleženci v skladu dajo svoje prispevke v gotovini.

2.3 Komisija ne more postati partner ali delničar sklada.

2.4 Za prispevek iz Strukturnih skladov veljajo omejitve iz člena 29(3) in (4) splošne uredbe.

2.5 Skladi lahko vlagajo v mala in srednja podjetja le ob njihovi ustanovitvi, v zgodnjih fazah (vključno z izhodiščnim kapitalom) ali ob razširitvi le v dejavnosti, za katere vodstvo sklada presodi, da so potencialno ekonomsko uspešne. Ocena uspešnosti naj upošteva vse vire dohodka zadevnih podjetij. Skladi ne vlagajo v podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah [3].

2.6 Treba je sprejeti preventiven ukrepe za zmanjšanje izkrivljanja konkurence pri tveganem kapitalu ali na trgu posojil. Zlasti dobički iz naložb v lastniški kapital in iz posojil (minus sorazmerni delež stroškov upravljanja) se lahko prednostno dodelijo delničarjem v zasebnem sektorju do stopnje prejemkov, ki je določena v delniškem sporazumu, in potem sorazmerno razdelijo med vse delničarje in Strukturne sklade. Dobički sklada, ki jih je mogoče pripisati prispevku iz Strukturnih skladov, se ponovno uporabijo za razvojne dejavnosti malih in srednjih podjetij na istem upravičenem območju.

2.7 Stroški upravljanja ne smejo presegati 5 % letnega povprečja vplačanega kapitala v času trajanja pomoči, razen če se po razpisu izkaže, da je potreben višji odstotek.

2.8 V času zaključka aktivnosti je upravičeni izdatek sklada (končnega upravičenca) kapital sklada, ki je bil vložen ali posojen malemu ali srednjemu podjetju, vključno z nastalimi stroški upravljanja.

2.9 Za prispevke Strukturnih skladov in drugih javnih virov v sklade, pa tudi naložbe skladov v posamezna mala in srednja podjetja veljajo predpisi o državni pomoči.

3. PRIPOROČILA

3.1 Komisija priporoča standarde dobre prakse, določene v točkah 3.2 do 3.6, za sklade, v katere prispevajo Strukturni skladi. Komisija bo pri preučevanju združljivosti sklada s predpisi o državni pomoči skladnost s temi priporočili upoštevala kot pozitiven element. Priporočila niso zavezujoča za namene upravičenosti izdatkov.

3.2 Finančni prispevek zasebnega sektorja naj bi bil znaten in nad 30 %.

3.3 Skladi naj bodo dovolj veliki in pokrivajo dovolj veliko ciljno populacijo, da se zagotovi, da so njihove aktivnosti potencialno ekonomsko uspešne, s terminskim načrtom, ki je združljiv s časom sodelovanja Strukturnih skladov, in se osredotočajo na območja tržnih pomanjkljivosti.

3.4 Časovna uskladitev vplačil kapitala v sklad naj biti enaka za Strukturne sklade in delničarje ter sorazmerna z vpisanimi deleži.

3.5 Sklade naj upravljajo neodvisne strokovne skupine z zadostnimi poslovnimi izkušnjami, ki izkazujejo potrebno sposobnost in verodostojnost za upravljanje sklada tveganega kapitala. Skupine za upravljanje naj se izberejo na podlagi razpisnega postopka z upoštevanjem predvidene ravni honorarjev.

3.6 Skladi praviloma ne smejo pridobivati večinskih deležev v podjetjih in naj zasledujejo cilj uresničitve vseh naložb v dobi delovanja sklada.

Pravilo št. 9: jamstveni skladi

1. SPLOŠNO PRAVILO

Strukturni skladi lahko sofinancirajo kapital jamstvenih skladov pod pogoji iz točke 2. Za namene tega pravila "jamstveni sklad" pomeni finančne instrumente, ki jamčijo za sklade tveganega kapitala in posojilne sklade v smislu pravila št. 8 in za druge sheme financiranja tveganj malih in srednjih podjetij (vključno s posojili) pred izgubami, ki izhajajo iz njihovih naložb v mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu 96/280/ES. Skladi so lahko javno podprti skupni skladi, ki jih vpišejo mala in srednja podjetja, komercialno vodeni skladi s partnerji iz zasebnega sektorja ali v celoti javno financirani skladi. Udeležbo Strukturnih skladov v skladih lahko spremljajo delna jamstva, ki jih zagotovijo drugi finančni instrumenti Skupnosti.

2. POGOJI

2.1 Sofinancerji ali sponzorji sklada predložijo skrben poslovni načrt na enak način kakor za sklade tveganega kapitala (pravilo št. 8), s potrebnimi prilagoditvami in podrobno opredelitvijo ciljnega jamstvenega portfelja. Organ za upravljanje v okviru svoje pristojnosti skrbno oceni in spremlja izvedbo poslovnega načrta.

2.2 Sklad se ustanovi kot neodvisen pravni subjekt, za katerega veljajo sporazumi med delničarji, ali kot poseben sveženj financiranja v okviru obstoječih finančnih institucij. V slednjem primeru za sklad velja poseben izvedbeni sporazum, ki spodbuja zlasti ohranjanje posebnih računov, ki razlikujejo nove vire, vložene v sklad (vključno s tistimi, ki jih prispevajo Strukturni skladi), od tistih, ki so od začetka na voljo v okviru institucije.

2.3 Komisija ne more postati partner ali delničar sklada.

2.4 Skladi lahko jamčijo le za naložbe v dejavnosti, ki so ocenjene kot potencialno ekonomsko uspešne. Skladi ne zagotavljajo jamstev za podjetja v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

2.5 Vsak del prispevka Strukturnih skladov, ki ostane po izplačilu jamstev, se ponovno uporabi za razvojne dejavnosti malih in srednjih podjetij na istem upravičenem področju.

2.6 Stroški upravljanja ne smejo presegati 2 % letnega povprečja vplačanega kapitala v času trajanja pomoči, razen če se po razpisu izkaže, da je potreben višji odstotek.

2.7 V času zaključka aktivnosti je upravičeni izdatek sklada (končnega upravičenca) znesek vplačanega kapitala sklada, ki je na podlagi neodvisne revizije potreben za pokritje danih jamstev, vključno z nastalimi stroški upravljanja.

2.8 Za prispevke iz Strukturnih skladov in drugih javnih virov v jamstvene sklade, pa tudi za jamstva, ki jih dajo taki skladi posameznim malim in srednjim podjetjem, veljajo predpisi o državni pomoči.

Pravilo št. 10: lizing

1. Izdatki, ki nastanejo v zvezi z lizingom, so upravičeni do sofinanciranja iz Strukturnih skladov ob upoštevanju pravil iz točk 2 do 4.

2. POMOČ PREK LIZINGODAJALCA

2.1 Lizingodajalec je neposredni prejemnik sofinanciranja Skupnosti, ki se uporabi za zmanjšanje obrokov lizinga, ki jih plača lizingojemalec za sredstva, zajeta v pogodbi o lizingu.

2.2 Pogodbe o lizingu, za katere je izplačana pomoč Skupnosti, vključujejo možnost nakupa ali zagotavljajo minimalno obdobje lizinga, ki je enako življenjski dobi sredstva, ki je predmet pogodbe.

2.3 Kadar pogodba o lizingu preneha pred iztekom minimalne dobe lizinga brez predhodne odobritve pristojnih organov, se lizingodajalec zaveže vrniti zadevnim nacionalnim organom (v dobro ustreznega sklada) tisti del pomoči Skupnosti, ki ustreza preostanku dobe lizinga.

2.4 Nakup sredstva s strani lizingodajalca, podprt s prejetim računom ali računovodsko listino enakovredne dokazne vrednosti, predstavlja izdatek, upravičen do sofinanciranja. Največji znesek, ki je upravičen do sofinanciranja Skupnosti, ne presega tržne vrednosti sredstva v lizingu.

2.5 Stroški, povezani pogodbo o lizingu (zlasti davek, marža lizingodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški, zavarovalne takse), ki niso izdatki iz točke 2.4, niso upravičeni izdatki.

2.6 Pomoč Skupnosti, plačana lizingodajalcu, se v celoti uporabi v korist lizingojemalca z enotnim zmanjšanjem vseh obrokov lizinga za čas trajanja dobe lizinga.

2.7 Lizingodajalec prikaže, da bo korist iz pomoči Skupnosti v celoti prenesena na lizingojemalca s prikazom razčlenitve obrokov lizinga ali z drugo metodo, ki daje enakovredno zagotovilo.

2.8 Stroški iz točke 2.5, uporaba kakršnih koli davčnih koristi, ki izhajajo iz aktivnosti lizinga, in drugi pogodbeni pogoji so enakovredni tistim, ki se uporabljajo, kadar ni nobene finančne pomoči Skupnosti.

3. POMOČ LIZINGOJEMALCU

3.1 Lizingojemalec je neposredni prejemnik sofinanciranja Skupnosti.

3.2 Obroki lizinga, ki jih lizingojemalec plača lizingodajalcu, podprti s prejetim računom ali računovodsko listino enakovredne dokazne vrednosti, predstavljajo izdatek, upravičen do sofinanciranja.

3.3 V primeru pogodb o lizingu, ki vključujejo možnost nakupa ali predvidevajo minimalno dobo lizinga, enako življenjski dobi sredstva, ki je predmet pogodbe, največji znesek, ki je upravičen do sofinanciranja Skupnosti, ne presega tržne vrednosti sredstva v lizingu. Drugi stroški, povezani s pogodbo o lizingu (davki, marža lizingodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški, zavarovalne takse itd.), niso upravičeni izdatki.

3.4 Pomoč Skupnosti v zvezi s pogodbami o lizingu, navedena pod točko 3.3, se plača lizingojemalcu v eni tranši ali več glede na dejansko plačane obroke lizinga. Kadar trajanje pogodbe o lizingu presega končni datum za upoštevanje plačila v okviru pomoči Skupnosti, se kot upravičeni štejejo le izdatki v zvezi z zapadlimi obroki lizinga, ki jih je lizingojemalec plačal do končnega datuma za plačilo pomoči.

3.5 V primeru pogodb o lizingu, ki ne vsebujejo možnosti nakupa in katerih trajanje je krajše od življenjske dobe sredstva, ki je predmet pogodb o lizingu, so obroki lizinga upravičeni do sofinanciranja Skupnosti v sorazmerju z dobo upravičene aktivnosti. Vendar mora biti lizingojemalec sposoben dokazati, da je bil lizing najučinkovitejša metoda za pridobitev uporabe opreme. Kadar bi bili stroški nižji, če bi bila uporabljena nadomestna metoda (na primer najem opreme), se dodatni stroški odštejejo od upravičenih izdatkov.

3.6 Države članice lahko za določanje upravičenih izdatkov po točkah od 3.1 do 3.5 uporabijo strožje nacionalne predpise.

4. PRODAJA IN POVRATNI LIZING

Obroki lizinga, ki jih plača lizingojemalec na podlagi sheme prodaje in povratnega lizinga, so lahko upravičeni izdatki po pravilih iz točke 3. Stroški pridobitve sredstva niso upravičeni do sofinanciranja Skupnosti.

Pravilo št. 11: stroški, nastali pri upravljanju in izvajanju Strukturnih skladov

1. SPLOŠNO PRAVILO

Stroški držav članic, nastali pri upravljanju, izvajanju, spremljanju in nadzoru Strukturnih skladov, niso upravičeni do sofinanciranja, razen če so predvideni v točki 2 in spadajo v kategorije iz točke 2.1.

2. KATEGORIJE UPRAVLJANJA, IZVAJANJA, SPREMLJANJA IN NADZORA IZDATKOV, UPRAVIČENE DO SOFINANCIRANJA

2.1 Naslednje kategorije izdatkov so upravičene do sofinanciranja v okviru pomoči pod pogoji iz točk 2.2 do 2.7:

- izdatki, povezani s pripravo, izbiro, oceno in spremljanjem pomoči in aktivnosti (vendar brez izdatkov za pridobitev in namestitev računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in vrednotenje),

- izdatki za seje nadzornih odborov in pododborov v zvezi z izvajanjem pomoči. Ti izdatki lahko vključujejo stroške strokovnjakov in drugih udeležencev teh odborov, vključno z udeleženci iz tretjih držav, kadar predsednik takih odborov meni, da je njihova navzočnost bistvena za učinkovito izvajanje pomoči,

- izdatki za revizije in preglede aktivnosti na kraju samem.

2.2 Izdatki za plače, vključno s prispevki za socialno varnost, so upravičeni do povračila le v naslednjih primerih:

(a) državni uradniki ali drugi javni uslužbenci, ki so s pisno odločbo pristojnega organa začasno premeščeni na izvajanje nalog iz točke 2.1;

(b) drugo osebje, zaposleno za izvajanje nalog iz točke 2.1.

Obdobje začasne premestitve ali zaposlitve ne more presegati končnega datuma za upravičenost izdatkov, določenega v odločbi o odobritvi pomoči.

2.3 Prispevek Strukturnih skladov za izdatke pod točko 2.1 je omejen na največji znesek, ki bo določen za pomoč, ki jo odobri Komisija, ter ne presega omejitev iz točk 2.4 in 2.5.

2.4 Za vso pomoč, razen za pobude Skupnosti, posebni program PEACE II in inovativne aktivnosti, je meja vsota naslednjih zneskov:

- 2,5 % od dela skupnega prispevka Strukturnih skladov do in vključno s 100 milijonov EUR,

- 2,00 % od dela skupnega prispevka Strukturnih skladov nad 100 milijonov EUR, vendar do in vključno s 500 milijonov EUR,

- 1,00 % od dela skupnega prispevka Strukturnih skladov nad 500 milijonov EUR, vendar do in vključno s 1000 milijonov EUR,

- 0,5 % od dela skupnega prispevka Strukturnih skladov nad 1000 milijonov EUR.

2.5 Meja za pobude Skupnosti, inovativne aktivnosti in posebni program PEACE II znaša 5 % skupnega prispevka Strukturnih skladov. Kadar taka pomoč vključuje sodelovanje več kakor ene države članice, se lahko ta omejitev zviša, da se upoštevajo višji stroški upravljanja in izvajanja, in se bo določila z odločbo Komisije.

2.6 Skupni prispevek Strukturnih skladov za namene izračunavanja zneska omejitev iz točk 2.4 in 2.5 je skupna vsota, določena za vsako pomoč, ki jo odobri Komisija.

2.7 Izvajanje točk 2.1 do 2.6 tega pravila je dogovorjeno med Komisijo in državami članicami ter določeno v pomoči. Stopnja prispevka se določi v skladu s členom 29(7) splošne uredbe. Zaradi spremljanja bodo stroški iz 2.1 predmet posebnega ukrepa ali podukrepa v okviru tehnične pomoči.

3. DRUGI STROŠKI V OKVIRU TEHNIČNE POMOČI

Za aktivnosti, ki se lahko sofinancirajo v okviru tehnične pomoči in niso naštete v točki 2 (na primer študije, seminarji, informativne akcije, vrednotenja ter pridobitev in namestitev računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in vrednotenje), ne veljajo pogoji iz točk 2.4 do 2.6. Izdatki za plače državnih uradnikov ali drugih javnih uslužbencev pri izvajanju teh aktivnosti niso upravičeni do povračila.

4. IZDATKI JAVNE UPRAVE V ZVEZI Z IZVAJANJEM AKTIVNOSTI

Naslednji izdatki javne uprave so upravičeni do sofinanciranja izven tehnične pomoči, če se nanašajo na izvajanje predvidene aktivnosti, ki ne izhaja iz predpisanih pristojnosti javnih organov ali njihovih tekočih nalog upravljanja, spremljanja in nadzora:

(a) stroški strokovnih storitev, ki jih opravlja javna služba pri izvajanju aktivnosti. Stroški se morajo bodisi zaračunati končnemu upravičencu (javnemu ali zasebnemu) bodisi potrditi z listinami enakovredne dokazne vrednosti, ki omogočajo ugotovitev dejanskih stroškov, ki jih je zadevna javna služba plačala v zvezi z navedeno aktivnostjo;

(b) stroški izvajanja aktivnosti, vključno z izdatki, povezanimi z zagotavljanjem storitev, ki bremenijo javni organ, ki je sam končni upravičenec in izvaja aktivnost za svoj račun brez najemanja zunanjih strokovnjakov ali drugih podjetij. Zadevni izdatki se morajo nanašati na izdatke, dejansko in neposredno plačane za sofinancirano aktivnost, in morajo biti potrjeni z listinami, ki omogočajo ugotovitev dejanskih stroškov, ki jih je zadevna javna služba plačala v zvezi z navedeno aktivnostjo.

Pravilo št. 12: upravičenost aktivnosti glede na lokacijo

1. SPLOŠNO PRAVILO

Praviloma so aktivnosti, ki se sofinancirajo iz Strukturnih skladov, locirane v regiji, na katero se nanaša pomoč.

2. IZJEMA

2.1 Kadar regija, na katero se bo pomoč nanašala, v celoti ali delno koristi aktivnost zunaj te regije, lahko organ za upravljanje sprejme to aktivnost, če so izpolnjeni pogoji iz točk 2.2 do 2.4. V drugih primerih je lahko aktivnost sprejeta kot upravičena do sofinanciranja po postopku iz točke 3. Za aktivnosti, ki se financirajo na podlagi finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR), je treba vedno ravnati po postopku iz točke 3.

2.2 Aktivnost mora biti locirana na območju NUTS III v državi članici, ki neposredno meji na regijo, na katero se nanaša pomoč.

2.3 Največji možni upravičeni izdatki za aktivnost se določijo sorazmerno z deležem koristi iz aktivnosti, predvidene za regijo, in temelji na vrednotenju neodvisnega organa za upravljanje. Koristi se ocenijo ob upoštevanju posebnih ciljev pomoči in njihovega pričakovanega vpliva. Aktivnost ne more biti sprejeta za sofinanciranje, kadar je delež koristi manjši od 50 %.

2.4 Za vsak ukrep pomoči upravičeni izdatki za aktivnosti, sprejete po točki 2.1, ne smejo presegati 10 % skupnih upravičenih izdatkov za ukrep. Poleg tega upravičeni izdatki za vse aktivnosti v okviru pomoči, sprejete po točki 2.1, ne smejo presegati 5 % skupnih upravičenih izdatkov pomoči.

2.5 Aktivnosti, ki jih sprejme organ za upravljanje po točki 2.1, se navedejo v letnih in končnih poročilih o izvajanju pomoči.

3. DRUGI PRIMERI

V primeru aktivnosti, ki so locirane zunaj regije, na katero se nanaša pomoč, vendar ne izpolnjujejo pogojev iz točke 2, in aktivnosti, ki se financirajo iz FIUR, mora sprejetje posameznih aktivnosti za sofinanciranje v posameznem primeru predhodno odobriti Komisija po predložitvi zahteve države članice, pri čemer se upoštevajo bližina aktivnosti regiji, predvidena stopnja koristi za regijo in znesek izdatkov v razmerju do skupnih izdatkov v okviru ukrepa in v okviru pomoči. V primeru pomoči, ki se nanaša na najbolj oddaljene regije, se uporablja postopek iz te točke.

[1] UL L 145, 13.6.1977, str. 1.

[2] UL L 107, 30.4.1996, str. 4.

[3] UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

--------------------------------------------------