Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
ANDREE BIONDIJA,
predstavljeni 26. marca 2026(1)
Zadeva C-855/24 P
Crown Holdings, Inc.,
Crown Cork & Seal Deutschland Holdings GmbH
proti
Evropski komisiji
„ Pritožba – Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg kovinske embalaže – Začetek postopka Komisije na zahtevo nacionalnega organa za varstvo konkurence – Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 – Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco – Načelo varstva legitimnih pričakovanj “
I. Uvod
1. V obravnavani pritožbi družbi Crown Holdings, Inc. in Crown Cork & Seal Deutschland Holdings GmbH (v nadaljevanju: družbi Crown) predlagata razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 2. oktobra 2024, Crown Holdings in Crown Cork & Seal Deutschland/Komisija (T-587/22, EU:T:2024:661, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njuno tožbo zoper sklep Komisije C(2022) 4761 final z dne 12. julija 2022(2) (v nadaljevanju: sporni sklep)(3), sprejet v postopku na podlagi člena 101 PDEU (zadeva AT.40522 – kovinska embalaža). Na kratko, Komisija je na zahtevo Bundeskartellamt (organ za varstvo konkurence, Nemčija; v nadaljevanju: nacionalni organ za varstvo konkurence) začela postopek zoper več družb, med drugim zoper družbi Crown. Nacionalni organ za varstvo konkurence je Komisijo zaprosil, naj začne postopek, ker naj pomanjkljivosti takrat veljavnega nemškega prava ne bi omogočale učinkovitega sankcioniranja zadevnih družb, saj naj zaradi prestrukturiranja, ki sta ga izvedli družbi Crown, ne bi bilo mogoče identificirati vseh družb, ki so storile kršitev.(4) Komisija je po koncu postopka ugotovila(5) obstoj enotne in trajajoče kršitve člena 101 PDEU v sektorju kovinske embalaže v Nemčiji od 11. marca 2011 do 18. septembra 2014 ter družbama Crown naložila globo v višini 7.670.000 EUR, znižano za 50 % na podlagi Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah(6) in za 10 % na podlagi Obvestila Komisije o vodenju postopkov poravnave(7).
2. Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi vse tožbene razloge, navedene v utemeljitev tožbe zoper sporni sklep, zavrnilo kot neutemeljene.
II. Pravni okvir
A. Uredba št. 1/2003
3. V okviru te pritožbe je upošteven člen 11(3) in (6) Uredbe št. 1/2003(8) o izvajanju pravil konkurence iz členov 101 in 102 PDEU.
4. Člen 11(3) in (6), naslovljen „Sodelovanje med Komisijo in organi, pristojnimi za konkurenco v državah članicah“, določa:
„3. Kadar organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, delujejo po [členih 101 in 102 PDEU], pisno obvestijo o tem Komisijo pred začetkom prvega uradnega preiskovalnega dejanja ali nemudoma po njem. Ta informacija je lahko na voljo tudi organom, pristojnim za konkurenco v drugih državah članicah.
[…]
6. Ko Komisija začne postopek za izdajo odločbe iz poglavja III, razbremeni organe, pristojne za konkurenco v državah članicah, uporabe členov [101 in 102 PDEU]. Če organ, pristojen za konkurenco v državi članici, že obravnava primer, Komisija sproži svoje postopke šele po posvetovanju z nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.“
B. Obvestilo Komisije o sodelovanju znotraj mreže organov, pristojnih za konkurenco
5. Delovanje Uredbe št. 1/2003 je podrobneje določeno v Obvestilu Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco(9) (v nadaljevanju: obvestilo o sodelovanju). Komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, skupaj tvorijo mrežo javnih organov, imenovano „European Competition Network“ (ECN) (10) (v nadaljevanju: mreža ECN). V zvezi s to pritožbo točka 6(11) obvestila o sodelovanju zlasti določa:
„V večini primerov organ, ki prejme pritožbo ali po uradni dolžnosti začne postopek, ohrani pristojnost za zadevo. Možnost predodelitve zadeve se lahko upošteva le v začetni fazi postopka (glej točko 18), če ta organ meni, da ni primeren za obravnavanje zadeve, ali če drugi organi menijo, da so za to primerni (glej točke od 9 do 16 v nadaljevanju).“
6. Točka 7 določa:
„Če se zaradi učinkovitega varstva konkurence in interesa Skupnosti šteje, da je potrebna predodelitev zadeve, si bodo člani mreže, kadar koli je to mogoče, prizadevali zadevo dodeliti enemu samemu organu, ki je primeren za obravnavanje. V vsakem primeru bi morala predodelitev potekati hitro in učinkovito ter ne bi smela povzročati zamud pri preiskavah v teku.“
7. Točka 16 določa:
„Da bi se ugotovil obstoj več postopkov in zagotovilo, da zadeve obravnava organ za varstvo konkurence, ki je za to najprimernejši, morajo biti člani mreže že od najzgodnejše faze obveščeni o zadevah, ki jih obravnavajo posamezni organi, pristojni za konkurenco. V interesu mreže in zadevnih podjetij je namreč, da se morebitna predodelitev zadeve izvede hitro.“
8. Točka 18 obvestila o sodelovanju določa:
„Če se pojavijo težave s predodelitvijo zadev, jih je treba rešiti nemudoma, načeloma v dveh mesecih od datuma prvega obvestila, poslanega mreži v skladu s členom 11 [Uredbe št. 1/2003]. V tem obdobju si organi, pristojni za konkurenco, prizadevajo doseči dogovor o morebitni predodelitvi zadeve in po potrebi o načinih vzporednega ukrepanja.“
9. Točka 19 navedenega obvestila določa:
„Na splošno bi moral organ ali organi, pristojni za konkurenco, ki obravnavajo zadevo po izteku roka za predodelitev, še naprej obravnavati zadevo, dokler se postopek ne konča. Zadeva se lahko po preteku začetnega dvomesečnega roka predodeli le, če je med postopkom prišlo do bistvenih sprememb že znanih dejstev zadeve.“
10. Točka 31 določa:
„Vsi člani mreže se zavezujejo zagotoviti, da bo dodeljevanje zadev potekalo hitro in učinkovito. Ker je [Uredba št. 1/2003] vzpostavila sistem vzporednih pristojnosti, je dodeljevanje zadev med člani mreže zgolj delitev dela, na podlagi katere se nekateri organi vzdržijo ukrepanja. Zato dodelitev zadev ne pomeni, da podjetja, ki so sodelovala pri kršitvi ali jih ta zadeva, pridobijo pravico, da njihovo zadevo obravnava določen organ.“
11. Oddelek 3.2 istega obvestila, naslovljen „Začetek postopka s strani Komisije v skladu s členom 11(6) Uredbe [št. 1/2003]“, pojasnjuje delovanje začetka postopka. Natančneje, v tem oddelku je navedeno, da lahko nastaneta dva položaja, pri čemer drugi nastopi, ko eden ali več nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, obvesti mrežo, da je začel obravnavati določeno zadevo. Drugi primer, ki je upošteven v tej pritožbi, je urejen v točki 54. Natančneje točka 54 določa:
„Drugi položaj nastane, ko eden ali več nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, obvesti mrežo v skladu s členom 11(3) [Uredbe št. 1/2003], da je začel obravnavati določeno zadevo. V začetnem obdobju dodelitve (okvirno obdobje dveh mesecev, glej točko 18 zgoraj) lahko Komisija po posvetovanju z zadevnimi organi začne postopek iz člena 11(6) [Uredbe št. 1/2003]. Po fazi dodelitve lahko Komisija načeloma uporabi člen 11(6) [Uredbe št. 1/2003] le v naslednjih primerih:
[…]
(d) sprejetje sklepa Komisije je potrebno za razvoj politike Skupnosti glede konkurence, zlasti kadar se ista težava v zvezi s konkurenco pojavi v več državah članicah, ali za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike Skupnosti glede konkurence;
[…].“
III. Pritožba
12. Tako kot v zadevi Silgan, v kateri sem svoje sklepne predloge predstavil 12. marca 2026, je glavni predmet te pritožbe delovanje sistema sodelovanja med Komisijo in organi, pristojnimi za konkurenco v državah članicah, kot je opredeljeno v obvestilu o sodelovanju, v posebnih okoliščinah, ko je bila zahteva za predodelitev vložena po začetni fazi dodelitve. Čeprav imajo trditve, ki so jih navedle družbe Silgan in Crown, nekaj skupnih značilnosti, družbi Crown navajata dodatne trditve, zlasti v zvezi z izvrševanjem pravice do proste presoje Komisije in načela varstva legitimnih pričakovanj.
13. Natančneje, družbi Crown Sodišču predlagata, naj razveljavi izpodbijano sodbo, sporni sklep razglasi za ničen, Komisiji naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah, ali, podredno, zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje in odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži.
14. Komisija in Zvezna republika Nemčija, intervenientka v postopku na prvi stopnji, Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in družbama Crown naloži plačilo stroškov.
15. Družbi Crown v utemeljitev pritožbe navajata štiri pritožbene razloge, ki jih Komisija izpodbija. Prvi pritožbeni razlog – na katerega se v skladu z zahtevo Sodišča osredotočajo ti sklepni predlogi – se nanaša na napačno razlago obvestila o sodelovanju s strani Splošnega sodišča, zlasti njegovih točk 18 in 19. Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava pri razlagi obveznosti obrazložitve Komisije. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo pri razlagi načela subsidiarnosti. S četrtim pritožbenim razlogom družbi Crown Splošnemu sodišču očitata, da ni presodilo vseh upoštevnih pravnih okoliščin, ki sta mu jih predložili, s čimer naj bi poseglo v njune pravice do obrambe.
16. Trditev družb Crown v okviru prvega pritožbenega razloga je razdeljena na dva dela.
17. Prvi del se nanaša na napačno uporabo prava pri razlagi točk 18 in 19 obvestila o sodelovanju. Drugi del se nanaša na napačno uporabo prava s strani Splošnega sodišča, ker je menilo, da je izpodbijani sklep v skladu z obvestilom o sodelovanju.
A. Prvi del prvega pritožbenega razloga
18. Družbi Crown izpodbijata točko 63 izpodbijane sodbe, v kateri je Splošno sodišče ugotovilo, da čeprav je Komisija vezana na obvestilo o sodelovanju, to obvestilo ni vzbudilo legitimnih pričakovanj, da bi morala biti predodelitev nujno izvedena v dvomesečnem roku, določenem v navedenem obvestilu. Družbi Crown poleg tega izpodbijata ugotovitev Splošnega sodišča, da naj bi sprememba dejstev, znanih v zadevi, upravičevala predodelitev zadeve Komisiji s strani nacionalnega organa za varstvo konkurence. Družbi Crown tudi trdita, da bi lahko – v nasprotju s tem, kar je ugotovilo Splošno sodišče – upravičeno pričakovali, da Komisija ne bo sprejela predodelitve postopka, potem ko je preiskava nacionalnega organa za varstvo konkurence trajala več kot tri leta.(12) V okviru prvega dela prvega pritožbenega razloga družbi Crown navajata dva očitka.
19. Družbi Crown s prvim očitkom izpodbijata točki 47 in 48 izpodbijane sodbe, v katerih je Splošno sodišče menilo, da obvestilo o sodelovanju ne daje natančnih zagotovil glede tega, da rok za predodelitev ne more biti daljši od dveh mesecev, ter da točka 18 v obravnavani zadevi ni upoštevna. Poleg tega grajata ugotovitev Splošnega sodišča, da dvomesečni rok iz točke 18 ni obvezen.
20. Z drugim očitkom družbi Crown izpodbijata točki 49 in 51 izpodbijane sodbe, v katerih je Splošno sodišče zavrnilo njuno razlago točke 19, drugi stavek, obvestila o sodelovanju, zlasti besedne zveze „znana dejstva v zvezi z zadevo“, ker jo je štelo za preozko. Po mnenju družb Crown besedna zveza „znana dejstva v zvezi z zadevo“ iz točke 19, drugi stavek, ne zajema dogodkov, ki so nastali med postopkom, niso pa povezani s kršitvijo na področju konkurence, kot je prestrukturiranje družbe.
1. Prvi očitek: napačna razlaga točke 18 obvestila o sodelovanju
a) Trditve družb Crown
21. Družbi Crown v zvezi s prvim očitkom trdita, da je točka 18 obvestila o sodelovanju v obravnavani zadevi upoštevna iz dveh razlogov. Prvič, družbi Crown navajata, da sta – v nasprotju s tem, kar je Splošno sodišče ugotovilo v točki 48 izpodbijane sodbe – nacionalni organ za varstvo konkurence in Komisija dosegla dogovor za rešitev vprašanja predodelitve. Drugič, družbi Crown trdita, da je točka 18 edina določba v obvestilu o sodelovanju, ki natančno navaja časovno zahtevo. Zato menita, da je ta točka upoštevna, kadar je treba presoditi, ali je odločitev Komisije, da sprejme predodelitev, v skladu z obvestilom o sodelovanju.
22. Poleg tega družbi Crown trdita, da – v nasprotju s tem, kar je ugotovilo Splošno sodišče – obvestilo o sodelovanju vsebuje natančna zagotovila, ki lahko pri zadevnih podjetjih vzbudijo legitimna pričakovanja. Zato bi bilo treba po njunem mnenju točko 18 razlagati tako, da morajo biti težave v zvezi s predodelitvijo rešene v roku dveh mesecev ali v roku, ki je razumno blizu dvema mesecema. V zvezi s tem navajata, da je iz nekaterih točk obvestila o sodelovanju, in sicer iz točk 7, 16, 17, 18 in 31, mogoče izpeljati zahtevo po hitrem ukrepanju pri predodelitvi zadeve. Vendar družbi Crown teh trditev v zvezi s postopkom predodelitve ne razložita podrobneje.
23. Poleg tega družbi Crown ob sklicevanju na točko 72 obvestila o sodelovanju, v skladu s katero so se organi držav članic, pristojni za konkurenco, zavezali k spoštovanju načel iz navedenega obvestila, v repliki zatrjujeta, da je – v nasprotju s tem, kar Komisija navaja v svojih pisnih izjavah – navedeno obvestilo za države članice zavezujoče.
b) Analiza
24. Kot sem navedel v točkah 17 in 18 svojih sklepnih predlogov v zadevi Silgan, obvestilo o sodelovanju kot instrument mehkega prava služi kot vodilo za usklajevanje sodelovanja in dodeljevanja zadev med Komisijo in organi, pristojnimi za konkurenco v državah članicah.
25. Opozoriti je treba, da se obvestilo o sodelovanju razlikuje od drugih instrumentov mehkega prava, sprejetih na področju konkurence(13), saj je namenjeno urejanju delovanja Evropske mreže za konkurenco ter razdelitve zadev(14). V točki 1 obvestila o sodelovanju je namreč pojasnjeno, da je ta mreža forum za razprave in sodelovanje za uporabo politike konkurence Unije in njen nadzor. Kot je razsodilo Sodišče, iz tega izhaja, da obvestilo o sodelovanju za države članice ni zavezujoče.(15) Sodišče je tudi pojasnilo, da okoliščina, da so se nacionalni organi za varstvo konkurence formalno zavezali spoštovati načela iz obvestila o sodelovanju, kot je navedeno v točki 72 tega obvestila, ne spreminja pravne vrednosti tega obvestila.(16) Zato je treba zavrniti trditev družb Crown, da je obvestilo o sodelovanju za države članice zavezujoče.
26. Res je, da se Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča z instrumenti mehkega prava omeji pri izvajanju proste presoje in ne more odstopati od vsebine tega obvestila, ne da bi kršila splošna pravna načela, zlasti načelo enakega obravnavanja in načelo legitimnih pričakovanj.(17) Vendar pa pravica do sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj predpostavlja, da so pristojni organi Unije zadevni osebi dali natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izvirajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov.(18)
27. Družbi Crown v tej pritožbi trdita, da naj bi obvestilo o sodelovanju vzbudilo legitimna pričakovanja glede hitrosti predodelitve zadeve. V repliki družbi Crown pojasnjujeta, da naj bi obvestilo o sodelovanju pri podjetjih vzbudilo legitimna pričakovanja, da bo Komisija ravnala v skladu s tem obvestilom.
28. Ugotavljam da je, kot je navedeno v točki 4 Obvestila o sodelovanju, treba poudariti, da se posvetovanja in izmenjave, ki potekajo znotraj mreže, nanašajo zgolj na pristojne javne organe in ne posegajo v pravice ali obveznosti podjetij.
29. Iz tega po mojem mnenju izhaja, da bi bilo treba izpolnjevanje „natančn[ih], brezpogojn[ih] in skladn[ih] zagotovi[l], ki izvirajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov“, prilagoditi ob upoštevanju okvira, v katerega spada instrument mehkega prava.(19) V obravnavani zadevi, kot je navedeno v točki 25 teh sklepnih predlogov, je obvestilo o sodelovanju namenjeno ureditvi mehanizma sodelovanja znotraj Evropske mreže za konkurenco. Vendar ugotavljam, da iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi družbi Crown dokazali, da sta prejeli zagotovilo, da bo rok za predodelitev znašal dva meseca.
30. Družbi Crown pa trdita, da je iz točk 7, 16, 17, 18 in 31 Obvestila o sodelovanju mogoče sklepati, da je treba predodelitev zadeve zagotoviti hitro in učinkovito. V podporo svoji trditvi se družbi Crown sklicujeta na sodbo z dne 9. februarja 2022, Sped-Pro/Komisija (T-791/19, EU:T:2022:67).
31. Ugotavljam, da ta očitek ni utemeljen. Splošno sodišče je v točki 48 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da obvestilo o sodelovanju ne vsebuje nobenega natančnega zagotovila, da rok za predodelitev zadeve ne bi smel biti daljši od dveh mesecev. Po mojem mnenju je treba točko 7 namreč brati v povezavi s točko 6, ki se s sklicevanjem na točko 18 izrecno sklicuje na možnost predodelitve zadeve le v začetni fazi postopka. Točki 16 in 17 urejata načine sodelovanja med člani Evropske mreže za konkurenco. Točka 31 pa se nanaša na dodelitev zadev in določa, da mora ta potekati hitro in učinkovito ter da pomeni „zgolj razdelitev dela“ med člani Evropske mreže za konkurenco.
32. Glede točke 18 ugotavljam, da je Splošno sodišče v točki 48 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da iz uporabe izraza „praviloma“ v tej točki izhaja, da dvomesečni rok ni obvezen ter da točka 18 obvestila o sodelovanju v obravnavani zadevi v vsakem primeru ni upoštevna. V zvezi s tem napotujem na ugotovitve iz točke 43 mojih sklepnih predlogov v zadevi Silgan.
33. Kar zadeva sodbo z dne 9. februarja 2022, Sped‑Pro/Komisija (T-791/19, EU:T:2022:67), po mojem mnenju to sklicevanje v obravnavani zadevi ni upoštevno. Ta sodna praksa se namreč nanaša na okoliščino, v kateri je Komisija zavrnila pritožbo na podlagi člena 7(2) Uredbe št. 773/2004(20), ker je menila, da je nacionalni organ za varstvo konkurence v boljšem položaju za njeno obravnavo. Splošno sodišče je po tem, ko je med drugim ugotovilo, da je med vložitvijo pritožbe in sprejetjem izpodbijanega sklepa preteklo približno dve leti in devet mesecev, razsodilo, da je obrazložitev v izpodbijanem sklepu skopa. Poleg tega je Splošno sodišče menilo, da se mu ni treba dokončno izreči o vprašanju, ali je Komisija kršila svojo obveznost, da pritožbo obravnava v razumnem roku. Namesto tega se je osredotočilo na vprašanje, ali je domnevna kršitev razumnega roka posegla v pravice do obrambe zadevnega podjetja.(21) Iz tega sledi, da ta sodna praksa nikakor ne vpliva na hitrost predodelitve zadev v okviru obvestila o sodelovanju in ne omogoča ugotovitve, da to obvestilo določa zavezujoč rok.
34. Nazadnje glede trditve družb Crown, da bi lahko na podlagi obvestila o sodelovanju upravičeno pričakovali, da Komisija ne bo sprejela predodelitve zadeve po tem, ko je preiskava nacionalnega organa za varstvo konkurence trajala več kot tri leta, zadostuje ugotovitev, da točka 31 obvestila o sodelovanju določa, da „dodelitev zadev ne pomeni, da podjetja, ki sodelujejo v kršitvi ali so vpletena vanjo, pridobijo pravico, da njihovo zadevo obravnava določen organ“.(22)
35. Iz tega po mojem mnenju sledi, da je treba prvi del prvega pritožbenega razloga zavrniti.
2. Drugi očitek: napačna razlaga točke 19 obvestila o sodelovanju
a) Trditve družb Crown
36. V zvezi z drugim očitkom, ki se nanaša na napačno razlago točke 19 obvestila o sodelovanju, družbi Crown izpodbijata točki 49 in 51 izpodbijane sodbe, v katerih je Splošno sodišče zavrnilo razlago, ki sta jo predlagali družbi Crown, v skladu s katero bi bilo treba besedno zvezo „znana dejstva v zvezi z zadevo“, razumeti le v povezavi s kršitvami določb konkurenčnega prava, ne pa tudi z dogodki, ki so se zgodili med postopkom, kot je prestrukturiranje družbe. Po mnenju Sodišča je bilo treba navedeni izraz razumeti kot sklicevanje na katero koli pomembno dejstvo, ki se pojavi med postopkom.(23)
37. Po mnenju družb Crown naj bi iz razlage Splošnega sodišča izhajalo, da bi bila predodelitev iz točke 19 obvestila o sodelovanju mogoča v vseh okoliščinah. Nasprotno pa bi moralo Splošno sodišče poleg kontekstualne razlage uporabiti tudi zgodovinsko, teleološko in sistematično razlago točke 19.
38. Glede kontekstualne razlage družbi Crown izpodbijata točko 51 izpodbijane sodbe, v kateri je Splošno sodišče ugotovilo, da iz točke 54 obvestila o sodelovanju izhaja, da lahko Komisija začne postopek v skladu s členom 11(6) Uredbe št. 1/2003 iz posebnih razlogov, ki presegajo dejanske okoliščine, upoštevne za ugotovitev kršitve konkurenčnega prava. Po mnenju družb Crown naj bi navedeno stališče Splošnega sodišča govorilo v prid široki razlagi točke 19. Ta točka naj bi se namreč nanašala na razvoj dejstev, ki so predmet preiskave, ki jo vodi nacionalni organ za varstvo konkurence, medtem ko naj bi točka 54 navajala primere, ki upravičujejo predodelitev zadeve Komisiji zaradi izvajanja politike. Zato bi bilo treba po mnenju družb Crown primere iz točke 54 razlikovati od spremembe znanih dejstev v zvezi z zadevo, na katero se nanaša točka 19.
39. Glede zgodovinske razlage družbi Crown trdita, da naj bi iz pripravljalnega gradiva za Uredbo št. 1/2003, zlasti glede člena 11(6), izhajalo, da je bila točka 19 obvestila o sodelovanju zasnovana le za primer, v katerem do predodelitve pride zaradi dejstev, ki so bila prvotno deljena z Evropsko mrežo za konkurenco v smislu člena 11 te uredbe.
40. Družbi Crown trdita tudi, da bi bilo treba obvestilo o sodelovanju razlagati ob upoštevanju temeljnih načel Unije, načela pravne varnosti in načela postopkovne avtonomije. Zlasti menita, da bi razlaga točke 19, v skladu s katero se lahko nacionalni organi za varstvo konkurence in Komisija dogovorijo o predodelitvi postopka, če nacionalna pravila ne omogočajo izrekanja učinkovitih sankcij, pomenila kršitev teh načel.
b) Analiza
41. V zvezi s trditvami družb Crown, da naj bilo iz jezikovne razlage mogoče sklepati, da se bistvena sprememba znanih dejstev v zvezi z zadevo iz točke 19 nanaša le na kršitve konkurenčnega prava, ne pa tudi na dejstva, ki so se zgodila med postopkom, kot je prestrukturiranje družbe, napotujem na ugotovitve iz točke 36 mojih sklepnih predlogov v zadevi Silgan. Če povzamem, menil sem, da lahko prestrukturiranje družbe spada v opredelitev bistvene spremembe znanih dejstev v zvezi z zadevo. Menim namreč, da prestrukturiranje, čeprav ga je treba na splošno obravnavati kot možno sredstvo, ki je na voljo za izboljšanje poslovnega in strateškega položaja katerega koli podjetja na trgu, v vsakem primeru povzroči bistvene spremembe pri podjetjih, ki so storila kršitve.
42. Kar zadeva trditev, ki se nanaša na kontekstualno razlago, me trditev, da naj bi točka 54 odstopala od točke 19 obvestila o sodelovanju, ne prepriča. V zvezi s tem napotujem na ugotovitve glede točk 19 in 54 obvestila o sodelovanju v točkah 27 in 45 mojih sklepnih predlogov v zadevi Silgan. V okviru teh sklepnih predlogov se omejujem na ugotovitev, da dejstvo, da se točka 19 nanaša na okoliščino, v kateri se med postopkom – in torej po začetni fazi dodelitve – bistveno spremenijo znana dejstva v zvezi z zadevo, ne izključuje uporabe točke 54. Z drugimi besedami, če je bistvena sprememba dejstev v nekem postopku takšna, da ogroža učinkovito izvajanje konkurenčnega prava Unije(24), se lahko uporabi točka 54. V zvezi s tem ugotavljam, da družbi Crown trdita, da med primeri, navedenimi v točki 54, ni primera, v katerem lahko Komisija začne postopek na podlagi člena 11(6) Uredbe št. 1/2003, da bi odpravila pomanjkljivosti v veljavni nacionalni zakonodaji. Ta trditev po mojem mnenju ni utemeljena. V zvezi s tem napotujem na ugotovitve iz točk od 30 do 32 mojih sklepnih predlogov v zadevi Silgan.
43. Glede trditve v zvezi z zgodovinsko razlago ugotavljam, da ta trditev ne pojasnjuje, kako naj bi bilo iz pomislekov, ki so jih države članice izrazile v zvezi s členom 11(6) Uredbe št. 1/2003, mogoče sklepati, da je namen točke 19 omogočiti predodelitev le v primeru spremembe dejstev, ki so bila prvotno deljena s člani Evropske mreže za konkurenco v smislu člena 11 te uredbe.
44. Glede trditve, ki se nanaša na teleološko razlago, družbi Crown izpodbijata, da razlaga Splošnega sodišča ni teleološka. V zvezi s tem družbi Crown trdita, da naj bi bila razlaga Splošnega sodišča v nasprotju s ciljem obvestila o sodelovanju in tudi s ciljem Uredbe št. 1/2003, ki naj bi bil zagotoviti hitro in učinkovito dodeljevanje zadev v okviru Evropske mreže za konkurenco. Ugotavljam, da trditev družb Crown ne pojasnjuje, v čem naj bi bila razlaga Splošnega sodišča v nasprotju s ciljem obvestila o sodelovanju in Uredbe št. 1/2003. V vsakem primeru je tudi ta trditev družb Crown po mojem mnenju neutemeljena. Kot je namreč navedeno v uvodni izjavi 8 Uredbe št. 1/2003, je cilj te uredbe „zagotavljanje učinkovitega izvajanja pravil konkurence [Unije] in pravilnega sodelovanja“.
45. Glede očitkov, ki se nanašajo na kršitve načela pravne varnosti, postopkovne avtonomije in temeljnih načel Unije, je treba najprej navesti, da so neutemeljeni. Poleg tega ugotavljam, kot je navedla tudi Komisija v svojih pisnih izjavah, da družbi Crown v okviru pritožbe nikjer ne navajata, kateri elementi izpodbijane sodbe naj bi bili sporni, niti ne trdita, da izpodbijana sodba krši ta načela. V svojih trditvah družbi Crown navajata le, da bi bilo treba obvestilo o sodelovanju razlagati v skladu s temi načeli. Poleg tega izpodbijana sodba ne vsebuje nobene sledi razprave o kršitvi teh načel.
46. Zlasti so neutemeljene trditve, s katerimi družbi Crown utemeljujeta svoje očitke v zvezi z načelom pravne varnosti. Za utemeljitev, da bi bilo treba točko 19 obvestila o sodelovanju razlagati restriktivno, se družbi Crown sklicujeta na pripravljalno gradivo za Uredbo št. 1/2003 in na uvodno izjavo 38 te uredbe, v kateri je navedeno, da pravna varnost prispeva k spodbujanju inovacij in naložb.
47. Ugotavljam, da se uvodna izjava 38 Uredbe št. 1/2003 izrecno nanaša na okoliščine, v katerih obstaja negotovost glede novih ali nerešenih vprašanj v zvezi z uporabo določb konkurenčnega prava.(25) V takih primerih lahko podjetja, kot je navedeno v uvodni izjavi 38, od Komisije pridobijo neformalna navodila. Vendar ta uvodna izjava v obravnavani pritožbi ni upoštevna.
48. Trditve v zvezi s kršitvijo načela postopkovne avtonomije v tem okviru niso upoštevne že zato, ker se ta pritožba ne nanaša na postopkovno avtonomijo. Prav tako je očitno neupoštevna trditev, da do sprejetja Direktive 2019/1 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence(26), pravila o izvajanju člena 101 PDEU niso bila usklajena. Družbi Crown trdita, da v času predodelitve postopka vprašanje odgovornosti matičnih družb in pravnih naslednikov ni spadalo na področje uporabe prava Unije, zato bi moral biti postopek urejen z nemškim nacionalnim sistemom. Družbi Crown v repliki pojasnjujeta, da naj bi Komisija s tem, ko je začela postopek za odpravo zakonodajnih pomanjkljivosti nemškega prava, prekoračila svojo pravico do proste presoje.
49. Ugotavljam, da je ta trditev očitno neutemeljena, saj bi bila v nasprotju ne le z mehanizmom sodelovanja, uvedenim z Uredbo št. 1/2003(27), temveč tudi s ciljem te uredbe, to je zagotoviti učinkovito izvajanje konkurenčnega prava Unije. Poleg tega je Splošno sodišče po analogiji v sodbi z dne 2. oktobra 2024, Silgan Holdings in drugi/Komisija (T-589/22, EU:T:2024:662), ugotovilo, da je bila Komisija primerna za zagotovitev uresničevanja cilja Uredbe št. 1/2003.(28)
50. Poleg tega se družbi Crown v svojih trditvah sklicujeta na točko 67(29) sodbe z dne 9. februarja 2022, Sped-Pro/Komisija (T-791/19, EU:T:2022:67). To sklicevanje po mojem mnenju temelji na napačnem razumevanju. Splošno sodišče je v tej točki poudarilo potrebo po zagotovitvi učinkovitega sodnega varstva s strani držav članic ter dejstvo, da Komisija ni pristojna za odpravo pomanjkljivosti na področju sodnega varstva na nacionalni ravni z začetkom preiskave. Ta sodna praksa ni upoštevna v primeru, kakršen je ta v obravnavani pritožbi, v katerem naj, prvič, zakonodajne pomanjkljivosti na področju sankcij ne bi omogočale izrekanja učinkovitih sankcij za podjetja, ki so storila kršitve, in drugič, v katerem se je Komisija na zahtevo nacionalnega organa za varstvo konkurence odločila začeti postopek.
51. V zvezi s trditvami, da bi bilo treba obvestilo o sodelovanju razlagati v skladu s temeljnimi načeli Unije, ugotavljam, da temeljijo na napačnem razumevanju izpodbijane sodbe. Družbi Crown trdita, da bi razlaga Splošnega sodišča glede točke 19 privedla do obida zakonodajnega sklepa države članice, kadar Komisija in nacionalni organ za varstvo konkurence menita, da nacionalna pravila ovirajo uporabo določb konkurenčnega prava. Kot je bilo navedeno zgoraj, je treba poudariti, da v okviru te pritožbe pomanjkljivosti nemškega zakonodajnega sistema zaradi izvedenega prestrukturiranja niso omogočale učinkovitega sankcioniranja podjetij, ki so storila kršitev(30). To bi ogrozilo cilj zagotavljanja učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava Unije.
52. Iz tega po mojem mnenju sledi, da je treba tudi drugi očitek iz prvega dela prvega pritožbenega razloga zavrniti.
B. Drugi del prvega pritožbenega razloga
1. Trditve družb Crown
53. Z drugim delom prvega pritožbenega razloga družbi Crown trdita, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi napačno uporabilo pravo, ko je menilo, da je sporni sklep v skladu z obvestilom o sodelovanju. Izpodbijata točko 61 izpodbijane sodbe, v kateri je Splošno sodišče ugotovilo, da družbi Crown Komisiji ne moreta očitati, da je nacionalni organ za varstvo konkurence najprej določen čas vodil preiskavo, nato pa Komisijo zaprosil, naj prevzame zadevo. Poleg tega trdita, da bi moral nacionalni organ za varstvo konkurence na podlagi točke 17 obvestila o sodelovanju Komisijo pravočasno obvestiti o vseh pomembnih spremembah znanih dejstev v zvezi z zadevo. Po mnenju družb Crown bi zato morala Komisija, ko je prejela zahtevo za dodelitev postopka, glede na to, da je bila že obveščena o bistvenih spremembah, presoditi, ali naj sprejme predodelitev. V vsakem primeru družbi Crown znova zatrjujeta, da se dejstva v zadevi niso razvila tako, da bi upravičevala naknadno predodelitev, in da dvomesečni rok ni bil upoštevan.
54. Družbi Crown se poleg tega sklicujeta na sume, da bi lahko omejevalni sporazum vplival tudi na druge države članice. Kot je Zvezna republika Nemčija navedla v svojih pisnih izjavah, so se v preiskavi, ki jo je vodil nacionalni organ za varstvo konkurence, pojavile navedbe o kršitvah konkurenčnega prava v več državah članicah. Vendar po mnenju družb Crown ti sumi niso mogli upravičiti pozne zahteve za dodelitev zadeve Komisiji.
55. Komisija v svojih pisnih izjavah trdi, da ji ni mogoče očitati, da postopka ni začela, preden je junija 2017 prejela zahtevo nacionalnega organa za varstvo konkurence. Poleg tega po mnenju Komisije ni jasno, kako naj bi dejstvo, da je bil nacionalni organ za varstvo konkurence že od začetka preiskave seznanjen z nekaterimi dejstvi, vplivalo na začetek postopka s strani Komisije v zgodnejši fazi.
2. Analiza
56. Najprej je treba ugotoviti, da se družbi Crown v okviru drugega dela prvega pritožbenega razloga – po mojem mnenju nekoliko nejasno – sklicujeta tako na dolgotrajnost preiskave, ki jo je vodil nacionalni organ za varstvo konkurence, kot tudi na pozni začetek postopka s strani Komisije.
57. Kar zadeva trditev v zvezi s točko 17 obvestila o sodelovanju, ni prepričljivo, kako bi lahko dejstvo, da je bila Komisija že seznanjena z razvojem postopka, vplivalo na hitrost predodelitve postopka Komisiji. Kot je navedeno v točki 50 teh sklepnih predlogov, zakonodajne pomanjkljivosti v nacionalnem pravu ne bi mogle zagotoviti učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava Unije.
58. Tudi trditev glede sumov o dogovoru, ki naj bi vplival tudi na druge države članice, ni prepričljiva. Ni namreč jasno, kako naj bi to vplivalo na dolgotrajnost preiskave, ki jo je vodil nacionalni organ za varstvo konkurence, ter na datum začetka postopka s strani Komisije.
59. Zato po mojem mnenju drugi del prvega pritožbenega razloga ni utemeljen in ga je treba zavrniti.
IV. Predlog
60. Glede na navedene ugotovitve Sodišču predlagam, naj prvi pritožbeni razlog zavrne.
1 Jezik izvirnika: italijanščina.
2 Sklep Komisije C(2022) 4761 final z dne 12. julija 2022 v zadevi AT.40522 je na voljo na: https://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases1/202307/AT_40522_8986595_2868_7.pdf
3 Za podrobnejšo predstavitev dejanskega stanja te zadeve napotujem na točke od 2 do 11 izpodbijane sodbe.
4 Nemški zakonodajalec je pomanjkljivosti nato odpravil z uvedbo člena 81 v okviru Neuntes Gesetz zur Änderung des Gesetz gegen Wettbewerbsbeschränkungen (deveta sprememba zakona o preprečevanju omejevanja konkurence), Bundesgesetzblatt Jahgang 2017 Teil Nr. 33, izdanega v Bonnu 8. junija 2017.
5 Komisija je v istem sklepu ugotovila, da so kršitev storile tudi družbe Silgan Holdings, Inc., Silgan Holdings Austria GmbH, Silgan International Holdings BV, Silgan Metal Packaging Distribution GmbH in Silgan White Cap Manufacturing GmbH (v nadaljevanju skupaj: družbe Silgan) ter jim prav tako naložila globo. Zoper sporni sklep so družbe Silgan pri Splošnem sodišču vložile tožbo za razglasitev ničnosti, ki pa je bila zavrnjena s sodbo z dne 2. oktobra 2024 Silgan Holdings in drugi/Komisija (T-589/22, EU:T:2024:662). Trenutno je pred Sodiščem v teku pritožba družb Silgan, s katero predlagajo razveljavitev sodbe Splošnega sodišča v zadevi Silgan Holdings in drugi/Komisija, C-845/24 P (v nadaljevanju: zadeva Silgan) in v kateri sem svoje sklepne predloge predstavil 12. marca 2026. V teh sklepnih predlogih se bom omejil na trditve, ki sta jih navedli le družbi Crown.
6 UL 2006, C 298, str. 17.
7 Obvestilo Komisije o vodenju postopkov poravnave za sprejetje odločb v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v kartelnih zadevah (UL 2008, C 167, str. 1)
8 Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 487/2009 z dne 25. maja 2009 (UL 2009, L 148, str. 1).
9 Glej točko 3 Obvestila Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco (UL 2004, C 101, str. 43).
10 Glej točko 1 Obvestila o sodelovanju.
11 Za celovitejši prikaz poudarjam, da se vse druge jezikovne različice točke 6 Obvestila o sodelovanju, razen italijanske, sklicujejo na točke od 8 do 15.
12 Ugotavljam, da družbi Crown v okviru prvega pritožbenega razloga nista obrazložili te trditve. Nasprotno pa se trditve, ki sta jih navedli družbi Crown, osredotočajo na dejstvo, da naj bi obvestilo o sodelovanju vzbudilo legitimna pričakovanja, da bi morala biti predodelitev postopka izvedena v dvomesečnem roku.
13 Na primer, Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah je nasprotno namenjeno gospodarskim subjektom. Vendar je Sodišče v sodbi z dne 28. junija 2005, Dansk Rørindustri in drugi/Komisija (C-189/02 P, C-202/02 P, od C-205/02 P do C-208/02 P in C-213/02 P, EU:C:2005:408), potrdilo, da gospodarski subjekti ne morejo imeti legitimnega pričakovanja glede določene prakse, saj ima na področju konkurenčnega prava Komisija „na področju določanja višine glob pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ki ji omogoča, da v vsakem trenutku v okviru omejitev, določenih v Uredbi št. 17 [prva Uredba o izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe (UL 1962, št. 13, str. 204)], dvigne splošno višino glob, če je to potrebno za zagotavljanje izvrševanja […] politike [Unije] konkurence“ (točka 191).
14 Glej zlasti točki 1 in 3 obvestila o sodelovanju.
15 Glej sodbo z dne 20. januarja 2016, DHL Express (Italy) in DHL Global Forwarding (Italy) (C-428/14, EU:C:2016:27, točka 33).
16 Prav tam, točka 43.
17 Glej po analogiji sodbo z dne 13. decembra 2012, Expedia (C-226/11, EU:C:2012:795, točka 28).
18 Glej sodbi z dne 12. januarja 2017, Timab Industries in CFPR/Komisija(C-411/15 P, EU:C:2017:11, točka 134), in z dne 9. oktobra 2025, On Air Media Professionals in Different Media (C-416/24 in C-417/24, EU:C:2025:765, točka 60).
19 V zvezi s tem ugotavljam, da Komisija v svojih pisnih izjavah meni, da je bilo v točkah 42 in 43 izpodbijane sodbe napačno uporabljeno pravo. Komisija namreč trdi, da je Splošno sodišče menilo, da je obvestilo o sodelovanju za Komisijo zavezujoče v razmerju do pritožnic ter da točki 18 in 19 tega obvestila ne vzbujata legitimnih pričakovanj. Komisija zato Sodišču predlaga, naj nadomesti pravno obrazložitev točk 42 in 43. Vendar glede na navedeno sodno prakso in na ugotovitve iz točk od 24 do 29 teh sklepnih predlogov menim, da je treba predlog Komisije zavrniti.
20 Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 81).
21 Točka 29.
22 Glej sodbo z dne 17. decembra 2014, Si.mobil/Komisija (T-201/11, EU:T:2014:1096, točka 39). Glej v tem smislu tudi sodbo z dne 20. aprila 2023, Amazon.com in drugi/Komisija (C-815/21 P, EU:C:2023:308, točka 35).
23 Točka 51 izpodbijane sodbe.
24 Glej točko 54(d), druga možnost, obvestila o sodelovanju.
25 V uvodni izjavi 38 Uredbe št. 1/2003 je navedeno: „[p]ravna varnost podjetij, ki delujejo na podlagi pravil konkurence Skupnosti, prispeva k spodbujanju inovacij in naložb. Kadar zaradi novih ali nepojasnjenih vprašanj pri uporabi teh pravil pride do resnične nejasnosti, lahko posamezna podjetja poiščejo neformalna navodila pri Komisiji. Ta uredba ne posega v možnost Komisije, da ponudi taka neformalna navodila“.
26 Direktiva (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (UL 2019, L 11, str. 3).
27 Glej sodbo z dne 11. junija 2009, X BV (C-429/07, EU:C:2009:359), v kateri je Sodišče razsodilo: „[d]a bi se zagotovila skladna uporaba pravil konkurence v državah članicah, je bila v poglavju IV Uredbe št. 1/2003 uvedena oblika sodelovanja med Komisijo, nacionalnimi organi za konkurenco in sodišči držav članic“ (točka 20).
28 Glej točko 60.
29 Ugotavljam, da se opomba 50 v pritožbi nanaša na točko 27 navedene sodbe. Vendar je pravilna točka 67.
30 Glej sodbo z dne 14. junija 2011, Pfleiderer (C-360/09, EU:C:2011:389), v kateri je Sodišče razsodilo, da morajo države članice „zagotoviti, da pravila, ki jih oblikujejo ali uporabljajo, ne vplivajo na učinkovito uporabo členov 101 PDEU in 102 PDEU“ (točka 24). Glej tudi sodbo z dne 30. januarja 2025, Caronte & Tourist (C-511/23, EU:C:2025:42, točka 62).