Bruselj, 21.6.2021

COM(2021) 339 final

PRILOGA

k

predlogu izvedbenega sklepa Sveta

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško

{SWD(2021) 161 final}


PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1. Opis reform in naložb

KOMPONENTA 1: Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura

Namen komponente „obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura“ slovaškega načrta za oživitev in odpornost je neposredno prispevati k doseganju ciljev glede podnebnih sprememb za leto 2030. V skladu s slovaškim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom je za doseganje podnebnih ciljev potreben znaten premik k obnovljivim virom energije v slovaški mešanici energijskih virov.

V zvezi s tem je namen te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost podpreti hitrejše uvajanje naložb v obnovljive vire energije. Glede na ta cilj bodo reforme posodobile slovaški trg z električno energijo in ustvarile ustrezno zakonodajno okolje. Spremembe zakona bodo zlasti izboljšale dostop novih udeležencev na trgu, povečale gotovost in zaupanje v ukrepe državne podpore ter izboljšale vključevanje obnovljivih virov energije v slovaško električno omrežje. Podpora za naložbe se usmeri v povečanje zmogljivosti novih obnovljivih virov energije in za ponovno pridobivanje električne energije v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s posodobitvijo bioplina in hidroelektrarn. Naložbe v povečanje prožnosti elektroenergetskega omrežja vključujejo podporo novim skladiščem baterij, vključno z rešitvami, ki temeljijo na vodiku, ter povečanje zmogljivosti hidroelektrarn za izravnavo električne energije.

Komponenta vključuje dve reformi in tri naložbe.

Ti ukrepi prispevajo k zelenemu prehodu in cilju podnebne nevtralnosti ter k izpolnjevanju zavez Slovaške iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Komponenta krepi strateško avtonomijo in varnost Slovaške s povečanjem deleža domačih virov energije, saj uvoz iz tretjih držav predstavlja znaten del njene porabe. Naložbe prispevajo k ustvarjanju delovnih mest na lokalni ravni, tudi za sektor MSP.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Naložbe in reforme prispevajo k obravnavi priporočila za posamezno državo, naslovljenega na Slovaško leta 2020, in sicer da naj „[u]smeri naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije in virov“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo 

Namen reforme je izboljšati pravni okvir slovaškega trga z električno energijo s spremembo zakona 251/2012 zb. o energiji in zakona 250/2012 zb. o regulaciji v omrežnih panogah v skladu z zahtevami Direktive 2019/944. Poleg tega prilagojena pravna struktura olajša nove dejavnosti in dostop udeležencev do trga z električno energijo (energetske skupnosti, združevalec, samoporabnik, shranjevanje električne energije), hkrati pa povečuje splošno prožnost elektroenergetskega sistema in izboljšuje možnosti za priključitev novih obnovljivih virov energije na slovaško omrežje.

Ta reforma predvideva tudi (v okviru cilja 2) ukrep za sprostitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije znotraj domačega elektroenergetskega sistema, ki ga omogoča povečanje zmogljivosti elektroenergetskih povezav med Slovaško in Madžarsko.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije 

Namen reforme je spodbujati uvajanje novih obnovljivih virov energije. Z novimi spremembami zakona se vzpostavijo učinkoviti podporni mehanizmi za povečanje deleža obnovljivih virov energije v sektorjih prometa, električne energije in ogrevanja. Pravni okvir se spremeni z dopolnitvijo Zakona št. 309/2009 zb. o spodbujanju obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter Zakona 657/2004 zb. o toplotni energiji.

Reforma vključuje tudi sprejetje dolgoročnega načrta dražbe za nove obnovljive vire energije. Ta ukrep prispeva k večji predvidljivosti skupne nameščene zmogljivosti obnovljivih virov energije in ustvarja ugodnejše naložbeno okolje za zasebne vlagatelje. 

Poleg tega reforma vključuje sprejetje naložbenih programov za podporo obnovljivim virom električne energije. Ministrstvo za gospodarstvo sprejme dražbeni sistem za nove obnovljive vire energije (povezava na naložbo 1, komponenta 1) in podporne sheme za naložbe v obnovitev zmogljivosti (povezava z naložbo 2, komponenta 1) ter povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema (povezava na naložbo 3, komponenta 1). Naložbene politike shem ter podprte dejavnosti in podjetja so strogo skladni z okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Slovaški načrt za okrevanje in odpornost bo podpiral le naložbe v vodno energijo, ki so v skladu s pravnim redom EU.

Izvajanje reforme se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba 1: Izgradnja novih obnovljivih virov električne energije

Namen ukrepa je podpreti uvajanje naložb v nove obnovljive vire električne energije. Od splošnega cilja povečanja nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za 122,4 MW se s programom podpore zagotovi vsaj 120 MW nove zmogljivosti, ki jo povzročijo novi obnovljivi viri energije v okviru ukrepa, povezanega z omrežjem. Konkurenčni dražbeni mehanizem je odprt za širok spekter tehnologij obnovljivih virov energije z jasnimi roki in pravili za izvedbo projektov. Naložbe v hidroelektrarne niso upravičene v okviru naložbe 1 (komponenta 1). Ministrstvo za gospodarstvo je odgovorno za izvajanje sistema in zbiranje informacij o realiziranih zmogljivostih od nosilcev projektov.

Shema podpore za avkcije upošteva naložbene politike, določene v mejniku 3 komponente 1 (reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije“).

Naložba naj bi se začela izvajati do 30. junija 2021 in bo zaključena do 30. junija 2026.

Naložba 2: Posodobitev obstoječih obnovljivih virov električne energije (repowering)

Cilj ukrepa je podaljšati tehnološko življenjsko dobo, posodobiti in povečati učinkovitost obstoječih zmogljivosti obnovljivih virov energije. Posodobitev se nanaša na preoblikovanje obratov za pridobivanje bioplina in hidroelektrarn. Sistem zagotavlja vsaj 100 MW posodobljene zmogljivosti obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije (prenova električne energije), priključene na omrežje, podprto v okviru ukrepa. Ministrstvo za gospodarstvo je odgovorno za izvedbo naložbe in zbiranje informacij o realiziranih zmogljivostih od nosilcev projektov.

Podpora za različne vrste posodobljene opreme iz obnovljivih virov se oceni ločeno ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti. Sheme podpore upoštevajo naložbene politike, kot so določene v mejniku 3 komponente 1 (Reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije“).

Naložba naj bi se začela izvajati do 1. januarja 2022 in bo zaključena do 30. junija 2026.

Naložba 3: Povečanje prožnosti elektroenergetskih sistemov za večje vključevanje obnovljivih virov energije

Namen naložbe je povečati prožnost slovaškega elektroenergetskega omrežja. Postopno opuščanje prilagodljivih fosilnih virov električne energije povzroča izgubo učinkovitosti izravnave, kar negativno vpliva na sposobnost sistema za vključevanje spremenljivih obnovljivih virov energije.

Naložbe so usmerjene v podporo skladiščem električne energije, vključno z rešitvami, ki temeljijo na vodiku, in povečanju zmogljivosti za izravnavo električne energije v hidroelektrarnah. Program podpore zagotavlja vsaj 68 MW skupnega povečanja zmogljivosti za izravnavo zaradi novih skladiščnih zmogljivosti in povečanja zmogljivosti za izravnavo obstoječih hidroelektrarn, priključenih na omrežje. Natančna razčlenitev cilja 68 MW je odvisna od povpraševanja po ustreznih temah. Naložbe v izravnalno moč hidroelektrarn v okviru ukrepa ne presegajo 12 000 000 EUR. Naložbe močno dopolnjujejo druge ukrepe v komponenti, saj prispevajo k povečanju zmogljivosti prostega omrežja za vključevanje obnovljivih virov energije.

Podpora se dodeli v okviru tehnološko specifičnih shem ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti. Sheme spoštujejo pogoje naložbene politike, kot je določeno v mejniku 3 komponente 1 (Reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije“).

Naložba naj bi se začela izvajati do 1. januarja 2022 in bo zaključena do 30. junija 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo

mejnik

Reforma trga z električno energijo

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o energetiki in zakona o regulaciji v omrežni industriji

 

 

 

Q4

2022

Pravni okvir se spremeni z dopolnitvijo Zakona št. 251/2012 zb. o energiji in zakona 250/2012 zb. o regulaciji v omrežnih panogah za prenos Direktive 2019/944. Poleg tega posodobljeni pravni okvir olajša nove dejavnosti in dostop udeležencev do trga z električno energijo (energetske skupnosti, združevalec, samoporabnik, shranjevanje električne energije), hkrati pa povečuje splošno prožnost elektroenergetskega sistema in izboljšuje možnosti za priključitev novih obnovljivih virov energije na slovaško omrežje.

2

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo

mejnik

Sprostitev omejitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije v slovaškem elektroenergetskem sistemu

Skupna javna izjava Ministrstva za gospodarstvo in slovaškega operaterja prenosnega sistema Slovenská elektrizačná prenosová sústava, a.s. 

 

 

Q2

2021

Slovaško ministrstvo za gospodarstvo in slovaški operater prenosnega sistema električne energije Slovenská elektrizačná prenosová sústava, a.s. razglasita sprostitev omejitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije znotraj slovaškega elektroenergetskega sistema in povečanje zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov energije na omrežje. Ukrep se olajša s povečanjem neto prenosne zmogljivosti prenosnih povezav z Republiko Madžarsko.

3

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije

mejnik

Okvir za podporo naložbam v nove obnovljive vire energije

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o spodbujanju obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter Zakona o toplotni energiji.

Ministrstvo za gospodarstvo sprejme dolgoročni načrt dražbe

Sprejetje naložbenih shem s strani Ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje

novih virov električne energije iz obnovljivih virov energije (opredeljenih v naložbi 1), naložb v obnovitev zmogljivosti (opredeljene v naložbi 2) in naložb, ki povečujejo prožnost elektroenergetskega sistema

(opredeljeno v naložbi 3)

 

 

 

Q4

2022

Zakonodajne spremembe vzpostavljajo podporne mehanizme za povečanje deleža obnovljivih virov energije v prometnem, elektroenergetskem in ogrevalnem sektorju. Pravni okvir se spremeni z dopolnitvijo Zakona št. 309/2009 zb. o spodbujanju obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter Zakona 657/2004 zb. o toplotni energiji.

Ministrstvo za gospodarstvo sprejme dolgoročni načrt dražbe novih obnovljivih virov, ki prispeva k   boljši predvidljivosti povečanja zmogljivosti novih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

 

Ministrstvo za gospodarstvo sprejme nov dražbeni sistem za nove vire električne energije iz obnovljivih virov energije (opredeljen v naložbi 1), podporne programe za naložbe v obnovitev električne energije (opredeljene v naložbi 2) in povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema (opredeljen v naložbi 3). Sheme podrobno opredeljujejo merila za upravičenost podprtih podjetij, pri čemer zagotavljajo skladnost podprtih dejavnosti in/ali podjetij s pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom ter tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), hkrati pa povečujejo nove zmogljivosti OVE, kot je podrobno opisano v ustreznih ciljih (za naložbe 1, 2 in 3). Projekti biomase dosegajo vsaj 80-odstotni prihranek emisij toplogrednih plinov v skladu z metodologijo za prihranek toplogrednih plinov in relativno primerjalno fosilno energijo iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001. Podpirajo se samo naložbe v vodno energijo, ki so v skladu s pravnim redom EU.

4

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Naložba 1: Izgradnja novih obnovljivih virov električne energije

cilj

Zmogljivost novih obnovljivih virov energije

 

MW

0

120

Q2

2026

Od splošnega cilja povečanja nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za 122,4 MW bo program podpore v okviru ukrepa zagotovil vsaj 120 MW novih zmogljivosti obnovljivih virov električne energije, priključenih na omrežje.

Podporni mehanizem ima obliko dražb za podporo naložbam za nove vire električne energije iz obnovljivih virov energije. Program podpore upošteva pogoje za naložbene politike, kot so določeni v mejniku 3 („1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Reforma 2:  Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije“).

5

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Naložba 2: Posodobitev obstoječih obnovljivih virov električne energije (repowering)

cilj

Obnovljena zmogljivost obnovljivih virov energije

 

MW

0

100

Q2

2026

Vsaj 100 MW povečanja posodobljene zmogljivosti obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije (repowering), ki je posledica priključitve moderniziranih obnovljivih virov električne energije v omrežje v okviru ukrepa.

Podpora različnim vrstam posodobljene opreme se oceni ločeno ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti. Posodobitev se nanaša na preoblikovanje obratov za pridobivanje bioplina in hidroelektrarn. Programi podpore upoštevajo pogoje za naložbene politike, kot so določeni v mejniku 3 („1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Reforma 2:  Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije“).

6

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Naložba 3: Povečanje prožnosti elektroenergetskih sistemov za večje vključevanje obnovljivih virov energije

cilj

Skupno povečanje zmogljivosti naprav za povečanje prožnosti energetskih sistemov

 

MW

0

68

Q2

2026

Povečanje novih objektov za skladiščenje električne energije za najmanj 68 MW, ki je posledica začetka obratovanja novih skladiščnih zmogljivosti v okviru ukrepa. Program podpira namestitev nove zmogljivosti akumulatorskih sistemov, namestitev novih zmogljivosti vodikovih celic in povečanje zmogljivosti za izravnavo v hidroelektrarnah. Natančna razčlenitev cilja 68 MW bo odvisna od povpraševanja po ustreznih temah. Naložbe v izravnalno moč hidroelektrarn v okviru ukrepa ne presegajo 12 000 000 EUR.

Podpora se dodeli v okviru tehnološko specifičnih shem ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti. Programi podpore upoštevajo pogoje za naložbene politike, kot so določeni v mejniku 3 („1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Reforma 2:  Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije“).

KOMPONENTA 2: Prenova stavb

V skladu s slovaškim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom ter dolgoročno strategijo prenove stavb je za doseganje ciljev EU glede zmanjšanja emisij za leti 2030 in 2050 potreben znaten premik od izvajanja delnega na srednjega (30–60-odstotni prihranek primarne energije) in temeljite (več kot 60 %) prenove stavb.

Ta komponenta slovaškega načrta za oživitev in odpornost je namenjena zmanjšanju porabe energije s celovito prenovo družinskih hiš, javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama. Združuje ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb z doseganjem vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije z ukrepi za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam (kot sta namestitev zelenih streh, sistem za zadrževanje vode). Komponenta prispeva k podnebnim in okoljskim ciljem, hkrati pa spodbuja okrevanje in konkurenčnost gradbenega sektorja z ustvarjanjem več delovnih mest, zlasti za MSP na lokalni ravni.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponenta vključuje 3 reforme in 2 naložbi.  

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavi priporočil za posamezno državo, naslovljenih na Slovaško v zadnjih dveh letih, in sicer da bo „ekonomsko politiko z zvezi z naložbami osredotočila na [...] učinkovito rabo energije“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) ter da „[u]smeri naložbe na zeleni [...] prehod (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).  

A.1  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo 

.Reforma 1: Uskladitev podpornih mehanizmov za prenovo družinskih hiš.  

Cilj reforme je kartiranje, usklajevanje in združevanje različnih podpornih shem, poenotenje in racionalizacija procesa prenove ter zagotavljanje spodbud lastnikom za izvajanje širšega nabora ukrepov prenove. Zasnova shem podpore, meril in pogojev ter izvedbeni ukrepi se navedejo v izvedbenem načrtu, ki ga bo Slovaška agencija za okolje objavila do 30. septembra 2022. Za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega izvajanja se okrepijo zmogljivosti slovaške agencije za okolje. V fazi izvajanja se lastniki hiš povežejo s komunikacijsko kampanjo in regionalnimi uradi, ki bodo ustanovljeni, ter z zagotavljanjem tehnične pomoči in posvetovanja.  

Reforma se izvede do 30. septembra 2022. 

Naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš.  

Cilj naložbe je dokončati prenovo vsaj 30 000 enodružinskih hiš, pri čemer se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije. Naložba je namenjena lastnikom starejših družinskih hiš. Poleg tradicionalnih ukrepov za varčevanje z energijo, kot so toplotna izolacija, zamenjava oken, mehanizem omogoča zamenjavo neučinkovitih virov toplote in tople vode z visoko učinkovitimi napravami ali namestitev novih naprav za obnovljivo energijo. Kadar je mogoče, se uporabijo ukrepi za povečanje odpornosti stavb na podnebne spremembe (kot so vegetacijske strehe, zajetje deževnice). Za spodbuditev celovite in zelene prenove programi podpore vključujejo kombinacijo obveznega in neobveznega dela. Pričakuje se finančni prispevek lastnikov. Prihranki energije se preverjajo predvsem z energetskimi izkaznicami ali drugimi ustreznimi dokumenti.  

Naložbeni ukrepi, povezani s prenovo stavb, so skladni z zahtevami, da se ne škoduje bistveno, vključno s preprečevanjem in recikliranjem gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ter sistemom zamenjave kotlov, ki je majhen del celotnega programa prenove.

Naložba naj bi se začela izvajati najpozneje 30. septembra 2022 in bo zaključena do 30. junija 2026. 

Reforma 2: Povečanje preglednosti in poenostavitev odločitev slovaškega odbora za spomenike. 

Cilj reforme je izboljšati kakovost in učinkovitost postopka odločanja slovaškega odbora za spomenike z razvojem treh metodologij za:

-razvrstitev spomenikov,

-določitev objektivnih meril, po katerih sprejema odločitve odbor za spomenike, in

-količinsko opredelitev stroškov, povezanih z intervencijami odbora za spomenike

Poleg tega je cilj reformirati kartiranje državnih spomenikov z oceno njihovih tehničnih, gradbenih in energetskih vidikov. Na podlagi kartiranja se izda vsaj 1 000 gradbenih potnih listov za ustrezne stavbne spomenike v državni lasti. Reforma lajša naložbene odločitve o prenovi, da se ohrani vrednost spomenikov in po potrebi izboljša energetska učinkovitost.  

Reforma se izvede do 31. decembra 2023. 

Naložba 2: Obnova zgodovinskih in spomeniško zaščitenih javnih stavb.  

Zgodovinske in spomeniško zaščitene javne stavbe so med energetsko najmanj učinkovitimi stavbami in zahtevajo prilagojen pristop, da se ohranita in zaščitita njihova kulturna vrednost in dediščina. Cilj naložbe je izboljšati energetsko učinkovitost in strukturne pogoje zgodovinskih in spomeniško zaščitenih javnih stavb, hkrati pa zaščititi njihove zgodovinske in kulturne vrednote ter izboljšati dostopnost stavb. Od splošnega cilja je obnova 130 000 m² obnovljenih vsaj 117 000 m² tlorisnih površin zgodovinskih in spomeniško zaščitenih javnih stavb, pri čemer se v povprečju doseže vsaj 30 % prihrankov primarne energije. Pričakuje se, da bo naložba privedla do prenove približno 100 stavb in da jo bo spremljala informacijska kampanja. Prihranki energije se spremljajo in preverjajo z energetskimi izkaznicami.  

Naložbeni ukrepi, povezani s prenovo stavb, so skladni z zahtevami, da se ne škoduje bistveno, vključno s preprečevanjem in recikliranjem gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ter sistemom zamenjave kotlov, ki je majhen del celotnega programa prenove.

Naložba se izvede do 30. junija 2026. 

Reforma 3: Ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki pri rušenju objektov.  

Reforma obravnava zelo nizko stopnjo recikliranja na Slovaškem in je osredotočena na revizijo zakonodaje o ravnanju z odpadki, da bi se povečal potencial krožnega gospodarstva za gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov. Ministrstvo za okolje Slovaške republike vloži predlog spremembe zakonodaje o odpadkih, ki zahteva, da se najmanj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, nastalih pri gradnji, pripravi za ponovno uporabo ali pošlje v recikliranje. Poleg tega se z reformo uvedejo obvezno selektivno rušenje, standardi kakovosti za recikliranje gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, obvezna zelena javna naročila za sklepanje pogodb o gradbenih delih, poenostavijo pravila in izboljšajo sistemi zbiranja podatkov o gradbenih odpadkih. Ko bo zakonodaja začela veljati, bo zagotovila skladnost „neznatne škode“ z zahtevo po 70-odstotnem recikliranju in ponovni uporabi nenevarnih odpadkov pri rušenju objektov in gradbenih odpadkih, ki se uporabljajo za obnovo in gradnjo stavb, financiranih v okviru obrata za predelavo in odpornost.  

Reforma se izvede do 30. junija 2022.   

 

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

 

2 – Prenova stavb – Reforma 1: Uskladitev podpornih mehanizmov za prenovo družinskih hiš

mejnik

Izvedbeni načrt za spodbujanje zelene prenove družinskih hiš

Sprejetje izvedbenega načrta s strani Ministrstva za okolje

 

 

 

Q3

2022

Izvedbeni načrt določa različne programe podpore in jih usklajuje. Podrobno opisuje priprave na začetek izvajanja sistema, časovni razpored in njegovo upravljanje ter spremljanje rekonstrukcije in preverjanja prihrankov energije predvsem z energetskimi izkaznicami ali drugimi ustreznimi dokumenti. Sistemi so zasnovani tako, da spodbujajo povprečno vsaj 30–odstotne prihranke primarne energije in izpolnjujejo zahteve iz tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

2

 

2 – Prenova stavb – Reforma 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš

mejnik

Uvedba programov podpore za mobilizacijo prihrankov energije in zelene prenove

Uvedba programov podpore za mobilizacijo prihrankov energije in zelene prenove

 

 

 

Q3

2022

Sistemi za mobilizacijo prihrankov energije in zelene prenove se oblikujejo in začnejo izvajati v skladu z ukrepi in časovnim načrtom, sprejetim v izvedbenem načrtu. Slovaška agencija za okolje bo zadevne razpise objavila na spletni strani.

 

3

 

2 – Prenova stavb – Naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš

cilj

Število prenovljenih družinskih hiš, ki v povprečju dosegajo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

 

število

0

18 000

Q4

2024

18 000 enodružinskih hiš se prenovi v skladu z zahtevami programov podpore, vključno s skladnostjo z načelom, da se ne škoduje bistveno, ter za zagotavljanje spodbud za doseganje povprečno vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije in dodatnih dopolnilnih ukrepov. Seznam možnih ukrepov vključuje: izolacija, zamenjava oken, obnovitev strehe, zadrževanje deževnice, zamenjava kotla ali odstranitev pokrova azbesta ali drugi ukrepi v skladu z besedilom sestavnega dela. Prihranki energije obnovljenih hiš se preverjajo predvsem z energetsko izkaznico ali drugimi ustreznimi dokumenti. Naložbe, ki se financirajo z RRF, ne zagotavljajo podpore za kotle na biomaso.

4

 

2 – Prenova stavb – Naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš

cilj

Število prenovljenih družinskih hiš, ki v povprečju dosegajo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

 

število

18 000

30 0000

Q2

2026

Skupno se 30 000 enodružinskih hiš prenovi v skladu z zahtevami sistemov, vključno s skladnostjo z načelom, da se ne škoduje bistveno, in da se zagotovijo spodbude za doseganje povprečnega vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije in dodatni dopolnilni ukrepi. Seznam možnih ukrepov vključuje: kot izolacija, zamenjava oken, obnovitev strehe, zadrževanje deževnice, zamenjava kotla ali odstranitev pokrova azbesta ali drugi ukrepi v skladu z besedilom sestavnega dela in zagotovljenimi stroški. Prihranki energije obnovljenih hiš se preverjajo predvsem z energetsko izkaznico ali drugimi ustreznimi dokumenti. Naložbe, ki se financirajo z RRF, ne zagotavljajo podpore za kotle na biomaso.

5

 

2. Prenova stavb – Reforma 2: Povečanje preglednosti in poenostavitev odločitev slovaškega odbora za spomenike

mejnik

Metodologije za postopek odločanja slovaškega odbora za spomenike

 

 

 

Objava metodologij s strani odbora za spomenike

3

Q4

2023

Razvoj in sprejetje treh metodologij za razvrščanje spomenikov, da bi povečali preglednost, javno odobravanje in pospešili postopke odločanja slovaškega odbora za spomenike. Odbor za spomenike na podlagi standardiziranih metodologij izda vsaj 1 000 gradbenih potnih listov, da se zagotovijo diagnoze tehničnih in energetskih vidikov zadevnih spomenikov v državni lasti za lažje sprejemanje odločitev o prenovi.

6

2– Prenova stavb – Naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama

cilj

 

Skupna površina (m²) prenovljenih javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama, ki dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije

 

Površina (m²)

0

 

60 000

Q4

2024

Od splošnega cilja je prenova 66 000 m², tj. vsaj 60 000 m² zgodovinskih in spomeniško zaščitenih javnih stavb, obnovljena v skladu z zahtevami javnega razpisa, v katerem so opredeljeni pogoji za doseganje povprečno vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije, skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, in spodbujanje izvajanja drugih dopolnilnih ukrepov (kot so zadrževanje deževnice, odstranjevanje azbesta, dostopnost stavb). Prihranki energije se spremljajo in preverjajo za prenovljene stavbe z energetskimi izkaznicami.

7

 

2– Prenova stavb – Naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama

cilj

Skupna površina (m²) prenovljenih javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama

doseganje vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije

 

Površina (m²)

 

60 000

117 000

Q2

2026

Od splošnega cilja je obnova 130 000 m², tj. vsaj 117 000 m² zgodovinskih in spomeniško zaščitenih javnih stavb, obnovljenih v skladu z zahtevami javnega razpisa, v katerem so opredeljeni pogoji za doseganje povprečno vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije, skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, in spodbujanje izvajanja drugih dopolnilnih ukrepov (kot so zadrževanje deževnice, odstranjevanje azbesta, dostopnost stavb). Prihranki energije se spremljajo in preverjajo za prenovljene stavbe z energetskimi izkaznicami.

  

8

 

2 – Prenova stavb – Reforma 3: Ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki pri rušenju objektov

mejnik

Sprememba Zakona o odpadkih

Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe Zakona o odpadkih

 

0

1

Q2

2022

Revidirana zakonodaja ministrstva za okolje o odpadkih povečuje potencial krožnega gospodarstva v gradbeništvu in odpadkih pri rušenju objektov ter gradbeništvu, kar pomeni, da se vsaj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov reciklira in ponovno uporabi. Vključuje obvezna zelena javna naročila za gradbene naložbe v okviru državne uprave, zvišanje zakonsko predpisanih pristojbin za odlaganje na odlagališčih ter poenostavitev pravil za uporabo gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov.

   KOMPONENTA 3: Trajnostni promet

Cilj komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je povečati delež okolju prijaznih oblik prevoza z ukrepi in pametnimi rešitvami, ki temeljijo na analizi podatkov, povečati število potnikov, ki potujejo z železniškim in javnim potniškim prometom, količino blaga, ki se prevaža v okolju prijaznem intermodalnem prevozu, ter podpreti razvoj infrastrukture za alternativni pogon, s čimer bi se zmanjšale emisije CO2 v prometu in izboljšala kakovost zraka. Pametne in digitalne naložbe podpirajo hitrejši, zanesljivejši in učinkovitejši železniški in čisti javni potniški promet ter spodbujajo potnike k prehodu z avtomobilov in drugih prevoznih sredstev na osnovi ogljika. Komponenta omogoča širšo uporabo alternativnih pogonov za trajnosten, okolju prijazen, cenovno dostopen in inteligenten promet, hkrati pa spodbuja uporabo pametnih omrežij. Prispeva h konkurenčnosti gospodarstva z ustvarjanjem potrebnih tržnih pogojev za dobavitelje prevoznih strojev.

Komponenta vključuje štiri reforme in štiri naložbe.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Reforme in naložbe v okviru komponente neposredno obravnavajo Priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovaške za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovaške za leto 2020, v skladu s katerim Slovaška „čim prej izvede pripravljene projekte javnih naložb in podpre naložbe zasebnega sektorja v podporo gospodarskemu okrevanju. Usmeri naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije in virov, trajnostni javni prevoz in ravnanje z odpadki.“ 

Komponenta vključuje štiri reforme in štiri naložbe.

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

 

Reforma 1 o pripravi naložbenih projektov na področju prometa.

Cilj reforme je izboljšati upravljanje naložb in povečati njihove gospodarske koristi. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

·do 30. junija 2021 pripravi naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture, ki dajejo prednost projektom glede na njihovo stroškovno učinkovitost;

·spremembe Zakona o železnicah in povezane zakonodaje, ki poenostavljajo in poenostavljajo zakonodajne in tehnične zahteve za parametre prometne infrastrukture, do 31. marca 2023;

·do 31. decembra 2021 objavi metodologijo, ki določa, kako opredeliti projekte z največjo možno stroškovno učinkovitostjo in prispevati k cilju preusmeritve prevoza potnikov z individualnega cestnega prevoza na kolesarjenje.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.   

Reforma 2 o javnem potniškem prevozu.

Cilj reforme je izboljšati zagotavljanje potniškega prometa. Nov načrt prevoznih storitev, ki mu sledi optimizacija železniškega potniškega prometa, je pomemben del celovite reforme javnega prevoza. Reformo podpira nova zakonodaja, ki določa pravila, odgovornosti in obveznosti pri usklajevanju, naročanju in financiranju regionalnih avtobusnih in železniških storitev. Zakonodaja določa nacionalni organ, ki v sodelovanju z regionalnimi integratorji usklajuje oblikovanje nacionalnega integriranega prometnega sistema z enotno prevozno ceno ter usklajuje pripravo in izvajanje postopkov javnih naročil za javne storitve železniškega potniškega prometa in vozila, kupljena s sredstvi EU za delovanje teh prog v prejšnjih obdobjih. Pogostost železniškega prevoza na progah z največjim potencialom za prenos prometa z avtomobilov na vlake se poveča, kar omogoča boljše usklajevanje regionalnih javnih avtobusnih in železniških storitev. To reformo podpirajo naslednji posebni ukrepi: 

·Nov zakon bo do 31. marca 2023 določil standarde javnega potniškega prevoza in racionaliziral javni red storitev, ki je trenutno razdrobljen in nezadostno usklajen med državo, župani, mesti in občinami.

·Do 31. decembra 2023 se objavijo optimizirani grafični prikazi železniškega prometa.

·Do 31. decembra 2026 se vzpostavi integriran prometni sistem, ki omogoča multimodalni javni potniški prevoz z eno samo vozovnico. Deluje vsaj v 6 okrožjih.

Zadnji mejnik v zvezi z izvajanjem reforme se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma 3 o intermodalnem tovornem prometu.

Reforma podpira večjo intermodalnost z javnimi naročili, usklajevanjem logistike in spodbujanjem uvajanja novih intermodalnih poti. Cilj te reforme je, da se 30 % cestnega prometa, daljšega od 300 km, do leta 2030 preusmeri na železniški ali vodni promet, več kot 50 % pa na leto 2050 (v primerjavi z letom 2005). To stori zlasti s spodbujanjem interesa prevoznikov za preusmeritev cestnega tovornega prometa na železniški/intermodalni promet ter s preprečevanjem nadaljnjega prenosa načina železniškega prometa. Priprava in odobritev koncepta razvoja intermodalnega prevoza, vključno s predlogom potrebnih zakonodajnih sprememb, omogočata sprejetje ukrepov za sistemski razvoj okolju prijaznih načinov prevoza blaga. Podpora je namenjena odpravi tehničnih težav pri prehodu na intermodalni prevoz in povečanju njegove privlačnosti.

Izvajanje reforme naj bi se začelo do 31. decembra 2021 in končalo do 31. decembra 2022.

Reforma 4 o uvedbi novih politik za dolgoročno spodbujanje alternativnih goriv v prometnem sektorju.

Reforma bo podprta z začetkom veljavnosti novih zakonodajnih ukrepov do 31. decembra 2022, s katerimi se bodo reformirale tarife za distribucijo, poenostavili in pospešili postopek izgradnje infrastrukture za alternativni pogon. Prav tako uvedejo „pravice polnilnih postaj“ ter stabilen in predvidljiv večletni okvir za podporo izgradnji ustrezne infrastrukture za alternativni pogon.

Naložba 1 v razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture.

Naložbe podpirajo razogljičenje z elektrifikacijo železniških prog, nadgradnjo železniških prog, gradnjo ali posodobitvijo tramvajskih in trolejbusnih prog ter izgradnjo kolesarske infrastrukture. Izvede se „preoblikovanje evropskega postopka voznih redov – TTR“ in uvede se nov varnostni sistem, ki temelji na digitalnih tehnologijah, da se omogoči avtomatizacija upravljanja železniškega prometa. Naložba temelji na reformi 1.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 v spodbujanje čistega potniškega prometa.

Naložba se izvede s povečanjem privlačnosti železniškega potniškega prometa ter primestnega in mestnega prometa na koncu prodajne verige. Na gosto poseljenih primestnih območjih in na glavnih prometnih koridorjih med večjimi mesti in velemestnimi območji se poveča ponudba povezav. Novi ali nadgrajeni železniški vozni park se začne uporabljati. Naložbe se izvajajo v obliki namenskih subvencij na nediskriminatorni podlagi z uporabo orodij za analizo podatkov o prometu in podatkov. Naložba je podprta z reformo 2.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 3 v razvoj intermodalnega tovornega prometa.

Naložba podpira nakup intermodalnih prevoznih enot in naprav za natovarjanje, ki vključujejo zasebni kapital, ter vzpostavitev novih intermodalnih poti na izbranih progah. Da bi se povečal obseg prevoza v okolju prijaznejšem intermodalnem prevozu, država spodbuja nakup intermodalnih prevoznih enot in naprav za natovarjanje, ki vključujejo zasebni kapital. Hkrati država zagotovi podporo za uvedbo novih intermodalnih prog na izbranih progah. Predvidene sheme državne pomoči (pod pogojem, da jih odobri Evropska komisija) predvidevajo le delno financiranje iz mehanizma in izbiro podjetij, ki bodo prejela podporo na podlagi javnih razpisov z jasno opredeljenimi nediskriminatornimi pravili.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 4 v podporo izgradnji infrastrukture za alternativni pogon.

Naložbe so osredotočene na polnilne postaje za električne avtomobile in črpalne postaje za vodik. Vzpostavi se finančni mehanizem shem pomoči za izgradnjo polnilnih mest za električne avtomobile in črpalnih postaj za vodik. Sistem zagotavlja gradnjo skeletne infrastrukture ultra hitrih absorpcijskih mest, razpoložljive polnilne infrastrukture na ravni vseh četrti Slovaške, s čimer se spodbuja hitrejši razvoj potniškega in tovornega prometa z alternativnimi gorivi, kar vodi k posodobitvi voznega parka, da se zmanjšajo skupne emisije v cestnem prometu. Te naložbe podpira reforma 3.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

merska enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

3 – Trajnostni promet – Reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa

mejnik

Naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture

Objava izvedbenega načrta

 

 

 

Q2

2021

Ministrstvo za promet in gradbeništvo v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravi in objavi investicijski načrt za projekte železniške infrastrukture, ki vsebuje metodologijo, prednostne naloge in časovni razpored izgradnje infrastrukture. Objavljeni naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture, ki dajejo prednost projektom glede na njihovo stroškovno učinkovitost, zagotavlja dolgoročno stabilnost njihove priprave in izvajanja projektov železniške infrastrukture.

2

3 – Trajnostni promet – Reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa

mejnik

Metodologija za izbiro, pripravo in izvajanje kolesarskih projektov

Objava metodologije

 

 

 

Q4

2021

Metodologija določa, kako opredeliti projekte z največjo možno stroškovno učinkovitostjo in prispevati k cilju preusmeritve prevoza potnikov z individualnega cestnega prevoza na kolesarjenje.

3

3 – Trajnostni promet – Reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa

mejnik

Sprememba Zakona o železnicah in s tem povezana zakonodaja o parametrih prometne infrastrukture

Začetek veljavnosti spremembe Zakona o železnicah s strani Državnega sveta SR in

sprejetje spremembe Uredbe št. 350/2010 zb. o gradnji in tehničnem redu železniških prog s strani Ministrstva za promet in gradnjo] ter začetek veljavnosti zakonodaje

 

 

 

Q1

2023

Zakonodajne spremembe bodo poenostavile in racionalizirale zakonodajne in tehnične zahteve za parametre prometne infrastrukture v skladu z dobro prakso v drugih državah EU in evropsko zakonodajo, ki bo ustvarila pogoje za pospešitev priprav na nadgradnjo železniške infrastrukture, zmanjšala stroške na kilometer posodobljene proge ter omogočila hitrejšo in varnejšo gradnjo železnic.

4

3 – Trajnostni promet – Reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa

mejnik

Nov zakon o javnem potniškem prevozu

Začetek veljavnosti Zakona o javnem potniškem prevozu s strani Državnega sveta Slovaške republike in začetek veljavnosti zakonodaje za učinkovito usklajevanje, povezovanje in upravljanje javnega prevoza

 

 

 

Q1

2023

Zakon bo standardiziral standarde javnega potniškega prevoza in racionaliziral javni red storitev, ki je trenutno razdrobljen in nezadostno usklajen med državo, župani, mesti in občinami.

5

3 – Trajnostni promet – Reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa

mejnik

Izvajanje optimiziranega voznega reda železniškega prometa

Začetek veljavnosti optimiziranega voznega reda železniškega prometa

 

 

 

Q4

2023

Ministrstvo za promet in gradbeništvo izvede naročanje storitev železniškega potniškega prevoza v skladu s končnim načrtom prevoznih storitev do 31. decembra 2023.

6

3 – Trajnostni promet – Reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa

cilj

Število okrožij, v katerih je vzpostavljena tarifna integracija, ki omogoča potovanje z več načini javnega prevoza ali prevozniki na vozovnico

 

število

1

6

Q2

2026

Kvalitativni kazalnik se nanaša na število okrožij, v katerih se ustvari integriran prometni sistem, ki omogoča multimodalni javni potniški prevoz z eno samo vozovnico.

7

3 – Trajnostni promet – Naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture

cilj

Dolžina nove kolesarske infrastrukture (km)

 

število

0

200

Q2

2026

Kvalitativni kazalnik se nanaša na dolžino novo zgrajene kolesarske infrastrukture (v km). Cilj vključuje kolesarske poti in parkirna mesta za kolesa.

8

3 – Trajnostni promet – Naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture

cilj

Dolžina čiste železniške infrastrukture za potniški promet, obnovljene ali nadgrajene (v km utežena)

 

število

0

69

Q2

2026

Kvalitativni kazalnik se nanaša na dolžino obnovljene ali nadgrajene železniške infrastrukture od virov načrta za okrevanje in odpornost, pri čemer se uporabljajo utežni faktorji za različne vrste in razpone projektov (brez odpremnih/varnostnih naprav, ki se štejejo ločeno v okviru cilja 3: dolžina odsekov odpremljenih prog).

Od splošnega cilja rekonstrukcije ali nadgradnje 77 km železniške infrastrukture je vsaj 69 km nadgrajenih ali obnovljenih. Naložbe vključujejo naslednje elemente: popolnoma nadgrajena dvotirna tira na železniškem koridorju s povečanjem na 160 km/h; ena ali dve obnovljeni progi (obnova zgornje/spodnje ali vlečne proge/opreme; na novo elektrificirana in delno nadgrajena železniška proga z enim tirom; popolnoma nadgrajena tramvajska proga z dvema tiroma, vključno z dodatno opremo; novo zgrajeni trolejbusni vod z enim postajališčem, vključno z oskrbo z električno energijo.

9

3 – Trajnostni promet – Naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture

cilj

Dolžina odpremljenih odsekov železniških prog (km)

 

število

0

100

Q2

2026

Kvalitativni kazalnik se nanaša na dolžino železniških prog (v km), na katerih so začele obratovati naprave za razporejanje/digitalno varnost. Od celotnega cilja razpošiljanja 111 km železniških prog je odpremljenih vsaj 100.

10

3 – Trajnostni promet – Naložba 2: Spodbujanje čistega potniškega prometa

cilj

Število dobavljenih čistih potniških tirnih vozil (tehtano)

 

število

0

5

Q2

2025

Kvalitativni kazalnik odraža število naročenih čistih javnih potniških tirnih vozil. Železniški vozni park vključuje zaprte električne ali vodikove vlakovne enote; večsistemske električne lokomotive; tramvaji.

11

3 – Trajnostni promet – Reforma 3: Reforma intermodalnega tovornega prometa

mejnik

Koncept in pozivi k novim podpornim shemam

Objava razpisov za nove programe podpore na podlagi koncepta razvoja intermodalnega prevoza

Q4

2022

Slovaška vlada do 31. decembra 2021 odobri koncept razvoja intermodalnega prevoza, ki vključuje predloge za zakonodajne spremembe, potrebne za sprejetje ukrepov za sistemski razvoj okolju prijaznih načinov prevoza blaga. Podpora je namenjena odpravi tehničnih težav pri prehodu na intermodalni prevoz in povečanju njegove privlačnosti. Na tej podlagi se do 31. decembra 2022 objavijo razpisi za nove sheme podpore, ki bodo pripomogle k izboljšanju razpoložljivosti intermodalnega prevoza na nediskriminatorni podlagi in utrle pot njegovemu razvoju v vseh regijah Slovaške. Poziv odobri Ministrstvo za promet in gradbeništvo.

12

3 – Trajnostni promet – Naložba 3: Razvoj intermodalnega tovornega prometa

cilj

Število intermodalnih prevoznih enot, nabavljenih v ekvivalentu dvajset čevljev

 

število

0

1 000

Q2

2026

Število naročenih intermodalnih prevoznih enot primarnih uporabnikov (upravljavskih polpriklopnikov, zamenljivih tovorišč, zabojnikov). Intermodalne prevozne enote so izražene v dvajsetčeveljskem ekvivalentu (6,1 m); Osnovna velikost posode ISO 1C – 20’ x 8’ x 8’ (naprava).

13

3 – Trajnostni promet – Reforma 4: Uvedba novih politik za dolgoročno spodbujanje alternativnih goriv v prometnem sektorju

mejnik

nov sveženj ukrepov za spodbujanje alternativnih pogonov

Začetek veljavnosti resolucije za spodbujanje alternativnih pogonov

 

 

 

Q4

2022

Ukrepi pospešijo razvoj alternativnih pogonov v prometu. Ti vključujejo reformo tarif za distribucijo, ukrepe za poenostavitev in pospešitev procesa gradnje infrastrukture za alternativni pogon, uvedbo „pravic do polnilnih mest“ in uvedbo stabilnega in predvidljivega večletnega okvira za podporo izgradnji ustrezne infrastrukture za alternativni pogon.

14

3 – Trajnostni promet – Naložba 4: Podpora razvoju infrastrukture za vozila na alternativna goriva

cilj

Število delujočih polnilnih postaj ali črpalnih postaj za vodik.

 

število

0

3 029

Q2

2026

Skupno število javnih polnilnih postaj ali črpalnih postaj za vodik v obratovanju. Od splošnega cilja, da se začne obratovati 3332 polnilnih postaj, je v uporabi vsaj 3029 polnilnih postaj.

KOMPONENTA 4: Razogljičenje industrije

Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na Slovaškem in izpolnitev nacionalnih ciljev iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030 je potrebno tudi pospešeno ukrepanje industrije. Slovaška je močno industrializirano gospodarstvo, pri čemer energetski in industrijski procesi prispevajo k skupnim emisijam toplogrednih plinov malo nad 70 %. Slovaška se uvršča med države članice z najvišjimi povprečnimi koncentracijami prašnih delcev v zraku v EU, predvsem zaradi staranja industrijskih tehnologij in sežiganja trdnih goriv v gospodinjstvih.

V zvezi s tem komponenta 4 slovaškega načrta reforme in odpornosti predlaga razvoj in delovanje programa razogljičenja za industrijski sektor. Ukrepi vodijo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v podjetjih, zmanjšanju izgub energije in večji uporabi inovativnih okoljskih tehnologij v industrijski proizvodnji. Komponenta vključuje reformno zavezo slovaške vlade, da bo opustila premogovništvo v regiji Zgornja Nitra. Vključuje tudi zavezo o ukinitvi podpore za proizvodnjo električne energije iz domačega premoga in zaprtje elektrarne na lignit Nováky. Naložbe v opremo slovaškega okoljskega inšpektorata okrepijo zmogljivost spremljanja prizadevanj te institucije za razogljičenje.

Komponenta vključuje dve reformi ter eno glavno in eno dopolnilno naložbo.

Te reforme in naložbe prispevajo k cilju zelenega prehoda in podnebnemu cilju. Razogljičenje ima trajen vpliv na okolje in kakovost zraka na Slovaškem. Naložbe krepijo konkurenčnost slovaške industrije in zagotavljajo delovna mesta na lokalni ravni. Preobrazba regije Zgornja Nitra ima močan kohezijski element, zlasti pri podpori regiji pri prehodu s premoga. 

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Ukrepi prispevajo k obravnavi priporočila za posamezno državo, naslovljenega na Slovaško leta 2020, in sicer da naj „[u]smeri naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije in virov“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Prenehanje proizvodnje električne energije iz premoga v elektrarni Nováky in preoblikovanje regije Zgornja Nitra

Ta reforma vključuje zavezo slovaške vlade k napredku pri prehodu s premoga v regiji Zgornja Nitra. Regionalna elektrarna Nováky ima tretje največje emisije CO2 med napravami v okviru slovaškega sistema EU za trgovanje z emisijami.

Namen tega ukrepa je, da elektrarna na lignit Nováky preneha podpirati proizvodnjo električne energije in preneha proizvajati električno energijo iz lignita. To bo pozitivno vplivalo na okolje in znižalo ceno za končne odjemalce električne energije.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.


Reforma 2: Sprejetje konkurenčnega sistema za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji

Slovaški organi uvedejo konkurenčni sistem razogljičenja, ki bo odprt za vse industrijske sektorje. Program razogljičenja podpira uvajanje najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij v industrijskih procesih. Podpora je namenjena nizkoogljičnim procesom in tehnologijam v industriji ter sprejetju ukrepov za energetsko učinkovitost.

Slovaška zagotovi, da se zagotovijo stroge zahteve glede skladnosti z okoljsko zakonodajo, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. To vključuje skladnost podprtih dejavnosti in podjetij s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

S podporo napravam v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami se njihove emisije bistveno zmanjšajo pod referenčno vrednost, ki je relevantna za ponudbo za projekt. Pogoj „znatno pod referenčno vrednostjo“ je del meril za izbor za javno naročilo.

Količina emisij toplogrednih plinov (v enotah ekvivalenta CO2, tehtano povprečje) podjetij, ki jih podpira sistem, se v primerjavi s hipotetičnim scenarijem zmanjša za vsaj 30 %.

Slovaški organi zagotovijo podatke o razogljičenju za projekte v okviru sistema ( ki morajo biti na voljo najpozneje do 30. junija 2026) ali dokažejo, da bodo prihranki emisij toplogrednih plinov zagotovljeni na podlagi predpostavljenih parametrov podprtih tehnologij v okviru ukrepa (na podlagi certifikatov proizvajalcev) ali kombinacije obeh pristopov.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 1: Delovanje industrijskega sistema za razogljičenje

Namen ukrepa je zmanjšati emisije toplogrednih plinov s podporo projektom za industrijska podjetja. Dražbeni sistem upošteva pogoje glede naložbenih politik, kot so določeni v Reformi 2 („Sprejetje konkurenčnega programa za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji“). 

Od splošnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 1 369 917 ton ekvivalenta CO2 se s programom razogljičenja poleg hipotetičnega scenarija, predstavljenega Komisiji, zagotovi zmanjšanje za vsaj 1 232 926 ton ekvivalenta CO2. Zmanjšanje emisij se ugotovi na podlagi zbiranja podatkov za projekte v okviru programa razogljičenja ali na podlagi parametrov podprtih tehnologij, ki temeljijo na certifikatih proizvajalcev ali kombinaciji obeh pristopov. Slovaški organi Komisiji najpozneje do 30. junija 2026 predložijo podatke in potrebno tehnično dokumentacijo o izpolnjevanju cilja razogljičenja.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2: Podpora delovanju slovaškega okoljskega inšpektorata, povezanega z razogljičenjem

Namen ukrepa je podpreti naložbe v opremo slovaškega okoljskega inšpektorata za krepitev zmogljivosti te institucije za spremljanje v procesu razogljičenja. Trenutno pomanjkanje opreme ne omogoča izvajanja potrebnih dejavnosti zaradi pričakovanega povečanja obsega dela inšpektorata.

Naložbe prispevajo k posodobitvi opreme in prostorov institucije. To omogoča racionalizacijo operativnih dejavnosti inšpektorata, tudi za misije na terenu. Vozila inšpektorata morajo biti opremljena s pisarniško in merilno tehnologijo, zlasti za inšpekcijske preglede zaščite zraka, varstva voda in ravnanja z odpadki. Naložbe zagotavljajo tudi izboljšave v stavbnih prostorih inšpektorata.

Izvajanje naložb naj bi se začelo do 1. januarja 2022 in končalo do 30. junija 2025.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

merska enota

Izhodiščna raven

ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

4 – Razogljičenje industrije – Reforma 1: Prenehanje

proizvodnje električne energije iz premoga v elektrarni Nováky in preoblikovanje regije Zgornja Nitra

mejnik

Prehod s premoga v regiji Zgornja Nitra

Prenehanje proizvodnje električne energije iz lignita v elektrarni Nováky

 

 

 

Q4

2023

V okviru preoblikovanja regije Zgornja Nitra za elektrarno Nováky:

·Slovaški organi ukinejo podporo za proizvodnjo električne energije iz lignita.

·Proizvodnja električne energije iz lignita se prekine.

2

4 – Razogljičenje industrije – Reforma 2: Konkurenčni sistem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji

mejnik

Sprejetje industrijskega razogljičenja

shema

Sprejetje programa za industrijsko razogljičenje s strani Ministrstva za okolje

Q4

2022

Ministrstvo za okolje sprejme program za razogljičenje industrije, ki zagotavlja učinkovite rezultate. Konkurenčni program razogljičenja se uvede z nediskriminatornim, preglednim in odprtim postopkom zbiranja ponudb, ki je odprt za vse industrijske sektorje. Podpora je namenjena nizkoogljičnim procesom in tehnologijam v industriji ter sprejetju ukrepov za energetsko učinkovitost.

Naložbena politika sheme vključuje vsaj naslednja merila za upravičenost in izbiro projektov:

·cilj najnižje cene na tono prihranjenega toplogrednega plina;

·zagotavljanje skladnosti podprtih dejavnosti in podjetij s pravnim redom EU in nacionalnimi okoljskimi zakoni ter tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter določitev ciljev razogljičenja.

·podpora samo najboljšim razpoložljivim projektom, skladnim s tehnologijo;

·naprave sistema EU za trgovanje z emisijami, ki prejemajo podporo, zmanjšajo svoje emisije bistveno pod referenčno vrednost, ki je relevantna za ponudbo za projekt. Pogoj „znatno pod referenčno vrednostjo“ je del meril za izbor za javno naročilo. 

·fosilna goriva se ne podpirajo.

·količina emisij toplogrednih plinov (v enotah ekvivalenta CO2, tehtano povprečje) podjetij, ki jih podpira sistem, se zmanjša za vsaj 30 %.

Slovaški organi najpozneje do 30. junija 2026 zagotovijo pravočasno predložitev podatkov za vse podprte projekte ali dokažejo, da bodo prihranki emisij toplogrednih plinov doseženi na podlagi domnevnih parametrov podprtih tehnologij (na podlagi certifikatov proizvajalcev) ali kombinacije obeh pristopov. Predhodna količinska opredelitev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov s projekti razogljičenja lahko temelji na tehničnih dokumentih, v katerih so navedeni ključni parametri, poraba energije in vhodni materiali podprtih tehnologij.

Slovaški organi Komisiji sporočijo izhodiščne scenarije in predvideni učinek podprtih tehnologij po izbiri projektov.

3

4 – Razogljičenje industrije – Naložba 1: Delovanje industrijskega sistema za razogljičenje

mejnik

Zaključek izvajanja projektov razogljičenja industrije, ki se sofinancirajo iz sklada RRF

 Sprejetje seznama zaključenih projektov razogljičenja s strani Ministrstva za okolje

Q2

2026

Ministrstvo za okolje sprejme seznam zaključenih projektov, podprtih v okviru programa razogljičenja, ki je podlaga za merjenje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v okviru ukrepa. Zmanjšanje emisij se ugotovi na podlagi zbiranja podatkov za projekte v okviru programa razogljičenja ali na podlagi domnevnih parametrov podprtih tehnologij v okviru ukrepa, ki temeljijo na certifikatih proizvajalcev, ali kombinacije obeh pristopov. V okviru splošnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 1 369 917 ton ekvivalenta CO2 se s programom za razogljičenje zagotovi vsaj zmanjšanje za 1 232 926 ton ekvivalenta CO2.

4

4 – Razogljičenje industrije – Naložba 2: Zagotavljanje delovanja slovaškega okoljskega inšpektorata v povezavi z razogljičenjem

mejnik

Naložbe za povečanje zmogljivosti slovaškega inšpektorata za okolje

Zaključek naložbenih dejavnosti RRF s strani slovaškega inšpektorata za okolje

Q2

2025

Naložbe bodo posodobile opremo in objekte slovaškega inšpektorata za okolje. Nova inšpekcijska vozila so opremljena s pisarniško in merilno tehnologijo, zlasti za inšpekcijske preglede zaščite zraka, varstva voda in ravnanja z odpadki. Naložbe bodo zagotovile izboljšave v stavbnih prostorih inšpektorata.

KOMPONENTA 5: Prilagajanje podnebnim spremembam

Cilj komponente 5 „Prilagajanje podnebnim spremembam“ slovaškega načrta za obnovo in odpornost je povečati odpornost ekosistemov in naselij na negativne učinke podnebnih sprememb z reformami sistema gospodarjenja z vodami, upravljanjem zemljišč, varstvom narave in biotsko raznovrstnostjo, izvajanjem zelenih elementov v krajini in naložbami v vodotesnost ter razvojem zelene infrastrukture, vključno s sajenjem.

Komponenta vključuje dve reformi in eno naložbo.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Cilji te komponente so skladni z nacionalno strategijo za okoljsko politiko do leta 2030, strategijo za prilagoditev Slovaške republike podnebnim spremembam, strategijo za vizijo in razvoj Slovaške do leta 2030 – dolgoročno strategijo trajnostnega razvoja Slovaške – Slovaška 2030 ter strategijami in dolgoročnimi cilji Evropske unije, zlasti evropskim zelenim dogovorom, in so del teh strategij.

 

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 o prostorskem načrtovanju.

Reforma zagotavlja podlago za zaščito krajinskih struktur, ekološko stabilnost in biotsko raznovrstnost v dokumentaciji načrtovanja rabe zemljišč in nadaljnjih postopkih odobritve za izdajo dovoljenj za zgradbe in dejavnosti. Akt skupaj z nadaljnjimi metodološkimi dokumenti in zemljevidi zagotavlja tehnično podlago za dokumentacijo načrtovanja rabe prostora in naknadne postopke odobritve za izdajo dovoljenj za zgradbe in dejavnosti. To pomembno vpliva na ohranjanje krajinskih struktur, ekološko stabilnost in zaščito biotske raznovrstnosti. Njihova izguba bi ogrozila sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma 2 o varstvu narave in upravljanju voda.

Cilj reforme je izboljšati stanje habitatov na zavarovanih območjih, s čimer se zagotovi njihov dolgoročni vse večji prispevek k varstvu krajine pred podnebnimi spremembami in njihova lastna odpornost na škodljive učinke podnebnih sprememb. Do 31. decembra 2023 začneta veljati spremenjeni Zakon o varstvu narave in krajine ter zakonodaja o vodah. Ta zakonodaja krepi institucionalno varstvo narave, čim bolj zmanjšuje spore glede pristojnosti na zaščitenih območjih, poenostavlja sistem varstva, vključuje omrežja zaščitenih območij (nacionalnih, evropskih in mednarodnih) ter ustvarja pogoje za določanje območij v nacionalnih parkih. Rezultat je sodoben sistem, katerega glavni cilj je zaščititi naravo in biotsko raznovrstnost na zadevnih ozemljih ter zagotoviti stabilen dolgoročni prispevek ekosistemov k prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic. Hkrati reforma omogoča oživitev vodotokov in ustvarja prostor za ekološko upravljanje, obnovo rečnega prostora in postopno varstvo pred poplavami ob upoštevanju varstva narave in zadrževanja vode na podeželju.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Naložba 1 za prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti.

Cilj naložbe je zagotoviti dolgoročni trajnostni prispevek ekosistemov k prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic (odprava poplav, preprečevanje suš) z zaščito ekosistemov. Prerazporeditev premoženja omogoča, da se nova območja zajamejo z najvišjo stopnjo varstva, s čimer se poveča odpornost ekosistemov. Omejevanje sečnje in razvoj ohranjanja narave omogočata preprečevanje poplav in suš, preoblikovanje regij iz intenzivne rabe naravnih virov v mehki turizem z višjo dodano vrednostjo, hkrati pa krepi ekosistemske storitve. Obnovljeni vodotoki, vključno z mokrišči, zagotavljajo zadrževanje vode na podeželju in njeno postopno sproščanje. Postanejo pomembni elementi krajine, ki podpirajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in obnovo habitatov.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Merska enota

Ozadje

cilj

Četrtletje

Leto

1

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Reforma 1: Reforma prostorskega načrtovanja

mejnik

reforma prostorskega načrtovanja

začetek veljavnosti Zakona o prostorskem načrtovanju v parlamentu

Q4

2022

Ministrstvo za okolje do 31. decembra 2022 pripravi akt, ki ga nato potrdi Državni svet Slovaške republike. Akt se do 31. decembra 2022 dopolni z razvojem metodologije za ocenjevanje vrednosti krajine in ekosistemov, katere cilj je zagotoviti, da se pri teritorialnem odločanju in postopkih gradnje upoštevajo vidiki prilagajanja podnebnim spremembam, ter spodbujati izvajanje ukrepov za preprečevanje poplav, ki temeljijo na naravi, in ukrepov za preprečevanje suše in izgube biotske raznovrstnosti.

2

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Reforma 2: Reforma ohranjanja narave in gospodarjenja z vodnimi viri na podeželju

mejnik

  Učinkovitejša uporaba naravovarstvenih ukrepov v pokrajinah na zaščitenih območjih in oživitev vodotokov

Začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o varstvu narave in krajine ter zakonodaje o vodah

 

 

 

Q4

2023

. Ministrstvo za okolje pripravi spremembo Zakona o varstvu narave, ki začne veljati januarja 2022, čemur sledi priprava predloga za nov model delovanja zavarovanih območij (do 31. decembra 2022). Reforma gospodarjenja z vodami v državi utira pot oživitvi vodotokov in s tem poveča varstvo pred poplavami v državi. Ministrstvo za okolje do 31. decembra 2022 pripravi nov koncept vodne politike in do 31. decembra 2023 spremeni zakon o vodah, ki določa tehnične standarde, ki omogočajo obnovo vodotokov na način, ki bo čim bolj povečal zadrževanje vode v državi, upočasnjeval odtok vode in obnavljal zaloge podtalnice.

3

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Sanacija vodotokov (v km obnovljenih vodotokov)

število

0

52

Q4

2024

Km obnovljenih vodotokov. Od splošnega cilja sanacije 57 km vodotokov se vsaj 52 km rehabilitira.

Skupina za oživitev pripravi prednostne naloge in določi natančne oddelke za ponovno vzpostavitev tokov. Vlagatelj na podlagi tehnične dokumentacije projekte predloži redno, in sicer od 30. junija 2022 do 31. decembra 2023.

4

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Sanacija vodotokov

(v km obnovljenih vodotokov)

Km saniranih vodotokov

število

52

90

Q2

2026

Km obnovljenih vodotokov. Od splošnega cilja sanacije 97 km vodotokov se vsaj 90 km rehabilitira.

Skupina za oživitev pripravi prednostne naloge in določi natančne oddelke za ponovno vzpostavitev tokov. Vlagatelj na podlagi tehnične dokumentacije predloži projekte na tekoči osnovi, ki se začnejo do 30. junija 2023 in končajo do 31. decembra 2025.

5

6 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Nepremičninska poravnava z zasebnimi lastniki zemljišč (na zemljišču, naseljenem v ha)

število

0

14 000

Q4

2023

Splošni cilj je doseči nepremičninske poravnave za površino 14750 ha, pri čemer so nepremičninske poravnave dosežene vsaj 14000 ha.

Delovna skupina na Ministrstvu za okolje in ŠOP SR do 30. junija 2022 pripravi metodologijo za določanje vrednosti in cene zemljišča. Razpisi za nakup zemljišč na zaščitenih območjih, predvsem v nacionalnih parkih, se redno objavljajo na podlagi območij/ozemelj, in sicer od 31. marca 2023 do 30. junija 2023.

6

6 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Nepremičninska poravnava z zasebnimi lastniki zemljišč (na zemljišču, naseljenem v ha)

število

14 000

27 000

Q4

2025

Splošni cilj je doseči nepremičninske poravnave za površino 29509 ha, pri čemer so nepremičninske poravnave dosežene vsaj 27000 ha.

Do 30. septembra 2022 delovna skupina Ministrstva za okolje in ŠOP SR pripravi metodologijo za določanje vrednosti in cene zemljišča. Razpisi za nakup zemljišč na zaščitenih območjih, predvsem v nacionalnih parkih, se redno objavljajo na podlagi območij/ozemelj, in sicer od 30. junija 2022 do 30. decembra 2025.

7

6 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Seznam izbranih projektov za regiji Muránska Planina in Polonina

število

0

2

Q2

2022

Usmerjevalni odbor na podlagi odprte razprave z ustreznimi lokalnimi akterji izbere projekte za dve regiji Muránska Planina in Polonina v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

KOMPONENTA 6: Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja

Cilj komponente je izboljšati dostopnost in vključenost rednega predšolskega in šolskega izobraževanja na Slovaškem. Komponenta bo izboljšala dostop do predšolske vzgoje z zagotavljanjem, da so otroci, stari 5 let, vključeni v predšolski sistem, in z uvedbo zakonite pravice do predšolske vzgoje za štiri– in triletnike. Komponenta je reforma sistema financiranja predšolskega izobraževanja in uvedba sistema vključujočih ukrepov za podporo izobraževanju. Komponenta lahko prispeva k zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja s spodbujanjem šolskega svetovanja in svetovalnega sistema na nižji sekundarni ravni ter k izboljšanju vključevanja romskih otrok z omejevanjem segregacije v šolah. Komponenta odpravlja pomanjkljivosti v rezultatih izobraževanja zaradi pandemije in otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami pomaga z bolj ciljno usmerjenimi podpornimi ukrepi.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezno državo, naslovljenih na Slovaško v zadnjih dveh letih, o potrebi po izboljšanju kakovosti in vključenosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanju znanj in spretnosti. izboljšala dostop do cenovno dostopnega in kakovostnega otroškega varstva ter dolgotrajne oskrbe; spodbujala vključevanje prikrajšanih skupin, zlasti Romov; (Priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke od petega leta starosti dalje in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje Z reformo se uvedejo spremembe ustreznih zakonskih določb, ki uvajajo zakonsko pravico, da se otrokom, starim tri leta, dovoli vstop v vrtec ali drugo ustanovo, ki zagotavlja predšolsko vzgojo. Reforma naj bi spremenila predpisano financiranje vrtcev na podlagi dejanskih stroškov osebja in operativnih stroškov zadevnega instrumenta. Pedagoško osebje in specializirano osebje morajo v učnem programu za predšolsko in predšolsko izobraževanje izpopolniti znanja in spretnosti v visokošolskem izobraževanju. Reforma vključuje tudi ukrepe za povečanje zmogljivosti vrtcev, da se vsakemu otroku v starosti od treh let do 1. septembra 2025 dovoli udeležba v predšolskem izobraževanju. Cilj je zagotoviti vsaj 12 352 mest v objektih in pri tem v povprečju doseči vsaj 30 % prihrankov primarne energije v prenovljenih prostorih.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe v izobraževanju, vključno z njihovim sistemom financiranja. Z reformo se spremeni opredelitev posebnih izobraževalnih potreb učencev z novo opredelitvijo otroka ali učenca, ki se sooča z ovirami pri dostopu do izobraževanja, izobraževanja in učenja ter potrebuje zagotavljanje in uporabo podpornih ukrepov za izpolnitev svojega izobraževalnega potenciala. Vertikalni model podpore se oblikuje z uvedbo novih upravičenih podpornih ukrepov za vse otroke. Za izvajanje reforme se učiteljem zagotovi učno in metodološko gradivo prek programov nadaljnjega usposabljanja. Na usposabljanjih in drugih informacijskih dejavnostih v okviru te reforme bo sodelovalo 10 000 učiteljev in strokovnega osebja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 3: Reforma sistema svetovanja in preprečevanja ter zagotavljanje sistematičnega zbiranja podatkov na področju spodbujanja duševnega zdravja za otroke, učence in študente. Cilj reforme je preusmeriti novoustanovljene svetovalne in preventivne centre, da bodo delovali bliže šolam. S spremembo ustreznih pravnih aktov ti centri zagotavljajo poklicne dejavnosti, ne da bi opredelili zdravstveno prikrajšanost, kot je trenutno, kar povzroča diskriminacijo. Spremembo v svetovalnem sistemu spremljajo nadaljnji podporni ukrepi, kot so: sprememba v financiranju ustanavljanja na podlagi poklicnih dejavnosti.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskega programa tipa F. Reforma vključuje spremembe ustreznih zakonodajnih določb, katerih cilj je povečati možnost mladih, da brez dokončanja nižje srednješolske izobrazbe dosežejo višjo stopnjo izobrazbe, tako da se zagotovi možnost dokončanja nižje srednješolske izobrazbe v srednjih poklicnih šolah (NSOV) v dvo- in triletnem kombiniranem programu. Z zakonodajnimi spremembami se optimizirajo tudi študijski programi tipa F, tako da se obveznost določitve načrtov uspešnosti srednjih šol razširi na nižje discipline srednjega poklicnega izobraževanja. Vsebina študijskih programov tipa F se nato prilagodi na podlagi ponudbe trga dela. Pričakuje se, da se bo do 30. junija 2025 vsaj 30 % nižjih srednjih poklicnih šol (NSOV) uskladilo s ponudbo trga dela.

Izvajanje reforme naj bi se začelo do 31. marca 2023 in končalo do 30. junija 2025.

Reforma 5: Spodbujanje odprave segregacije v šolah. Glavni cilj reforme je uvesti pravno opredelitev segregacije, ki naj bi se uporabljala na vseh šolah na Slovaškem. Odprava segregacije v šolah se izvaja z razvojem metodoloških smernic za različne izobraževalne akterje (kot so ustvarjalci, šole in šolske ustanove, direktorji in učitelji) za preprečevanje in odpravo ločenega izobraževanja. Sprejeta metodologija se uporablja v vsaki šoli.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 6: Kompenzacijski ukrepi za ublažitev posledic pandemije v izobraževanju za osnovnošolce in srednješolce. Reforma uvaja program poučevanja predvsem za učence, pri katerih obstaja tveganje neuspeha pri šolskih izpitih zaradi omejenih možnosti za sodelovanje v izobraževanju med pandemijo. Osredotoča se zlasti na teme s tako imenovanih „glavnih izobraževalnih področij“. Šola zagotovi izbor učencev, pri katerih obstaja tveganje šolskega neuspeha, in komunikacijo s pravnimi zastopniki učencev.

Za reševanje problema pomanjkanja izčrpnih podatkov o poteku učenja na daljavo ministrstvo za izobraževanje objavi razpis za izvedbo obsežnih pedagoških raziskav, da se analizira vpliv pandemije na izobraževanje in njene posledice za izobraževalne politike.

Izvajanje reforme naj bi se začelo do 30. septembra 2021 in končalo do 31. decembra 2024.

Naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah. Cilj je odpraviti fizične, informacijske in tehnološke ovire v šoli v 252 velikih srednjih šolah, da bi prikrajšanim otrokom omogočili izobraževanje v prijetnem okolju. Pred naložbo se izvede: 1) kompleksna analiza za kartiranje potreb po odpravi ovir in zagotovitev priročnika. V priročniku so opredeljeni standardi za odpravo ovir za zadovoljevanje dejanskih potreb otrok, učencev in študentov, ki so zdravstveno prikrajšani, ter za spoštovanje načel univerzalnega oblikovanja.

Naložba naj bi se začela izvajati do 31. marca 2022 in bo zaključena do 30. junija 2025.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Merska enota

Ozadje

cilj

Četrtletje

Leto

1

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 1: 1. Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke od petega leta starosti dalje in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje

mejnik

 

Uvedba pravnih sprememb obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje.

Parlament je sprejel zakon št. 597/2003, zakon št. 596/2003, zakon št. 245/2008, zakon št. 138/2019, spremembo vladne uredbe št. 668/2004 zb., Uredbo vlade št. 630/2008 zb., spremembo odloka št. 1/2020.

 

 

 

Q4

2022

Ustrezne določbe Zakona št. 597/2003 o financiranju osnovnih šol, srednjih šol in šolskih ustanov, Zakona št. 596/2003 o državni upravi v izobraževanju in samoupravi šol ter o ponovni oceni formule iz vladne uredbe št. 668/2004 se spremenijo, vključno s spremembo vladne uredbe št. 630/2008 zb. Učinkovitost zakonodajnih sprememb, uvedenih na dan 1.1.2023. Zakon št. 245/2008, uvaja univerzalno zakonsko pravico do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja za otroke, starejše od štirih let in pozneje od treh let.

Zakonodaja se sprejme do 31. decembra 2022 z učinkom od 1.1.2024 in 1.1.2025 ter zagotovi zadostna mesta v vrtcih ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja za vse otroke od četrtega leta starosti (od septembra 2024) in pozneje od tretjega leta starosti (od septembra 2025).

Sprememba Zakona št. 138/2019 o pedagoških in poklicnih delavcih ter sprememba Uredbe št. 1/2020 zb. o zahtevah glede kvalifikacij za pedagoško osebje in specializirano osebje uvajata pogoj, da imajo pedagoško osebje v vrtcih ali drugi izvajalci predšolskega izobraževanja kot učitelji visokošolsko izobrazbo v učnem programu za predšolsko vzgojo in izobraževanje.

Sprememba se sprejme najpozneje do 31. decembra 2022 z začetkom uporabe od 1.1.2029. Učiteljem, ki imajo pedagoške izkušnje v vrtcu 10 let ali več, se prizna, da izpolnjujejo določeno zahtevo glede usposobljenosti. Za učitelje z manj kot desetletnimi delovnimi izkušnjami, vključno s prihodnjimi diplomanti polnega srednješolskega poklicnega izobraževanja, se določi pogoj za vključitev v ustrezni univerzitetni program do 1. januarja 2029.

2

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 1: 1. Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke od petega leta starosti dalje in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje

cilj

Stopnja vpisa v predšolske šole za otroke, stare pet let

%

88

95

Q3

2022

Za otroke, stare 5 let, je predšolska vzgoja obvezna. V skladu s spremembo zakona o šoli se šolajo predšolsko izobraževanje:(i) v vrtcu/posebnem vrtcu, vključenem v slovaško mrežo šol in šol, (ii) v individualnem izobraževanju, npr. na zahtevo pravnega zastopnika doma, ali (iii) na sedežu registriranega izvajalca predšolskega izobraževanja.

3

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 1: 1. Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke od petega leta starosti dalje in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje

cilj

Število novozgrajenih zmogljivosti

število

0

12 352

Q4

2025

Z zaključkom sposobnosti vrtcev se ustvarijo pogoji za uveljavljanje zakonite pravice do predšolske vzgoje za otroke od štirih let dalje od treh let dalje. Cilj (12 352) je ocenjeno število novozgrajenih objektov.

Stavbe, ki se prenovijo, prispevajo k zelenemu prehodu z doseganjem vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije.

4

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 2: Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela upravičenih podpornih ukrepov na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja

mejnik

Sprejetje zakona o ponovni opredelitvi pojma posebnih izobraževalnih potreb in priprava spremljevalnega metodološkega gradiva za pedagoško osebje, specializirano osebje in vodstvene delavce šol.

Sprejetje spremembe Zakona št. 245/2008 zb., zakon št. 597/2003 zb.;

Sprememba uredbe vlade št. 630/2008 in vladno sprejetje metodološkega gradiva o vertikalnem modelu podpornih ukrepov, didaktičnega in metodološkega gradiva za poučevanje slovaščine kot drugega jezika ter uvedba podpore za otroke z različnimi maternimi jeziki v izobraževanju

 

 

 

Q4

2022

Sprememba Zakona št. 245/2008 o izobraževanju (skupaj z ločeno novo uredbo) in sprememba Zakona št. 597/2003 o financiranju osnovnih šol, srednjih šol in izobraževalnih ustanov opredeljujeta otroke in učence, ki se soočajo z ovirami pri dostopu do izobraževanja, ter njihovo upravičenost do podpore za izobraževanje s posebnimi podpornimi ukrepi.

Uredba slovaške vlade št. 630/2008 se prilagodi, pri čemer se pri izračunu normativnega prispevka s koeficienti upoštevajo različne posebnosti.

Reforma zahteva pripravo spremnega metodološkega gradiva. Hkrati se za različne ravni jezikovnih kompetenc in različne starostne skupine pripravijo metodološki listi za učitelje in delovni listi učencev, katerih namen je razvoj jezikovnih kompetenc otrok in učencev z drugačnim maternim jezikom kot šolski jezik poučevanja.

Metodološko in didaktično gradivo se objavita na posebnem spletnem portalu in sta prosto dostopna vsem ustreznim izobraževalnim akterjem.

5

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 2: Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela upravičenih podpornih ukrepov na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja

mejnik

Začetek veljavnosti nove opredelitve pojma posebnih izobraževalnih potreb

Začetek veljavnosti spremembe Zakona št. 245/2008 zb., Zakon št. 597/2003 zb.;

 

 

 

Q1

2023

Sprememba Zakona št. 245/2008 o izobraževanju (skupaj z ločeno novo uredbo) opredeljuje otroke in učence, ki se soočajo z ovirami pri dostopu do izobraževanja, ter njihovo upravičenost do podpore za izobraževanje prek posebnih podpornih ukrepov, začne veljati do 31. marca 2023.

6

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 2: Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela upravičenih podpornih ukrepov na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja

cilj

Število usposobljenih učiteljev in specializiranega osebja

 

število

0

10 000

Q4

2025

10000 učiteljev in specializiranega osebja, usposobljenih v okviru programov za strokovni razvoj, nadaljnje usposabljanje in dejavnosti informiranja, katerih cilj je predstavitev novega modela upravičenih ukrepov za podporo izobraževanju, ugotavljanje ravni jezikovnega znanja otrok in učencev ter zagotavljanje podpore otrokom in učencem z jezikovnimi ovirami pri dostopu do izobraževanja.

7

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja– Reforma 3: Reforma sistema svetovanja in preprečevanja ter zagotavljanje sistemskega zbiranja podatkov na področju spodbujanja duševnega zdravja za otroke, učence in študente

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja celovit sistem svetovanja

 

Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008 zb. in ločenih uredb, verjetnih sprememb in uredbe vlade št. 630/2008 zb.

 

 

 

Q1

2023

Sprememba Zakona št. 245/2008 o izobraževanju in usposabljanju (skupaj z ločeno novo uredbo) nadomesti sedanji koncept svetovalnega sistema z medsebojno povezanim sistemom, ki se osredotoča na dostopnost, kompleksnost in skladnost s standardi vsebine in učinkovitosti.

Celovit sistem svetovanja in preventive sestavljajo novoustanovljeni centri za svetovanje in preventivo (CPP), ki zagotavljajo poklicne dejavnosti, ne da bi se pri tem osredotočili na ciljne skupine glede na zdravstveno prikrajšanost, tj. tako, da možnost obiska centra za svetovanje in preventivo ni določena na podlagi zdravstvene prikrajšanosti otroka. Strokovne dejavnosti se izvajajo v tesnem sodelovanju med podpornimi ekipami v šolah in šolah, vključno z multidisciplinarno skupino.

To ustvarja pogoje za intenzivno, pravočasno in visokokakovostno podporo, pomoč in posredovanje za otroke, učence, študente, pravne zastopnike, institucionalne predstavnike in druge sogovornike. Sprememba financiranja vključuje določitev prispevka na podlagi izvedenih poklicnih dejavnosti. V okviru spremembe financiranja bo morda treba spremeniti tudi Uredbo vlade št. 630/2008 o podrobnostih razčlenitve sredstev iz državnega proračuna za šole in izobraževalne ustanove.

8

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, katerih cilj je: • Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, katerih cilj je: • razširitev možnosti za pridobitev nižje srednješolskega izobraževanja v nižjem sekundarnem poklicnem izobraževanju (VET) optimizacija programov NSOV v odziv na potrebe trga dela in ponudba programov NSOV glede na izobraževalne potrebe ciljne skupine učencev

Začetek veljavnosti spremembe Zakona št. 245/2008, zakona št. 61/2015 in spremembe odloka št. 292/2019.Z. z.

 

 

 

Q1

2023

Sprememba Zakona št. 245/2008 o izobraževanju in usposabljanju (Zakon o šoli) predvideva možnost dokončanja nižjega sekundarnega izobraževanja v nižjem sekundarnem poklicnem izobraževanju v dvo- in triletnem kombiniranem programu (odvisno od leta, v katerem je učenec zaključil osnovno šolo) s komitološkim izpitom. Cilj je odpraviti t. i. „smrtne cilje“ v izobraževalnem sistemu in učencem iz NSOV omogočiti, da zaključijo nižje sekundarno izobraževanje v okviru enega učinkovitejšega programa. Sistem je bolj zajet v zvezi z ranljivimi skupinami. Ponudba izobraževanja se prilagodi potrebam trga dela.

S spremembo zakona št. 61/2015 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju se obveznost določitve načrtov uspešnosti srednjih šol razširi na nižje sekundarno poklicno izobraževanje.

Uredba št. 292/2019 se spremeni, s katero se vzpostavi sistem načrtovanja učinkovitosti za program študij tipa F z opredelitvijo posebnih meril. Pri tem se upoštevajo posebnosti študijskih programov tipa F, kot so merila na šolski ravni (koristi, obiskovanje, stopnja dokončanja osnovne šole) in na ravni sindikatov – rezultati „F diplomantov“ na trgu dela.

9

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F

cilj

Delež programov nižjega sekundarnega poklicnega izobraževanja (NSOV), optimiziran v odziv na potrebe trga dela

 

%

0

30

Q2

2025

Postopek optimizacije temelji na rezultatih procesa načrtovanja izvedbe programa študije tipa F, ki deluje v okviru posebnega režima v primerjavi z načrtom klasične učinkovitosti.

Na podlagi ponudbe trga dela se vsebina študijskega programa tipa F nato prilagodi ali oceni in po možnosti umakne iz izobraževalnega sistema.

10

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 5: Podpora za odpravo segregacije šol

mejnik

Sprejetje zakonodajnih sprememb, ki uvajajo opredelitev segregacije v šolah v zakonodajo, in razvoj metodološkega gradiva za izvajanje odprave segregacije

Sprejetje spremembe zakona št. 245/2008 ali zakona št. 365/2004 s strani parlamenta ter priprava in odobritev metodološkega gradiva s strani Ministrstva za izobraževanje

 

 

 

Q3

2023

Spremembe zakonodaje se nanašajo na protidiskriminacijski zakon (št. 365/2004 zb.) ali zakon o šoli (št. 245/2008 zb.) in drugo zakonodajo v zvezi s financiranjem in upravljanjem šol. Opredelitev ločevanja jasno določa, katera dejanja in opustitve se štejejo za segregacijo, da bi se izognili različnim razlagam pri razlagi.

Metodološko gradivo zagotavlja smernice za preprečevanje in odpravljanje ločenega izobraževanja za različne akterje v izobraževanju (kot so ustvarjalci, šole in šolski objekti, direktorji in učitelji) v praksi.

11

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 5: Podpora za odpravo segregacije šol

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajne opredelitve segregacije v šolah

Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008 ali zakona št. 365/2004

 

 

 

Q3

2025

Zakon začne veljati 1. septembra 2025.

12

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 5: Podpora za odpravo segregacije šol

cilj

 

 

Odstotek šol, ki uporabljajo standarde za odpravo segregacije, ki izhajajo iz sprejete metodologije

 

%

0

100

Q4

2025

Metodologija temelji na odobrenem zakonu, ki je začel veljati do tretjega četrtletja 2025.

 

13

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 6: Kompenzacijski ukrepi za ublažitev posledic pandemije v izobraževanju za osnovnošolce in srednješolce

cilj

Število učencev, ki se udeležujejo učnih programov

 

število

0

12 000

Q4

2022

12 000 dijakov, ki se udeležujejo učnih programov. Izobraževalni program je prednostno namenjen učencem, ki v obdobju prekinitve šolanja v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021 niso mogli polno sodelovati v izobraževanju in so zato neposredno izpostavljeni tveganju šolskega neuspeha. Pouk poteka v individualni ali skupinski obliki (v majhnih skupinah do pet dijakov) popoldne. Osredotoča se zlasti na teme s tako imenovanih „glavnih izobraževalnih področij“.

14

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah

mejnik

Uvedba opredelitve standarda za odpravo ovir, priprava priročnika za odpravo ovir in evidentiranje šolskih potreb na vseh ravneh izobraževanja

Odobritev standardov za odpravo ovir s strani Ministrstva za izobraževanje, priročnik o odpravi ovir in objava rezultatov evidentiranja potreb na spletni strani MZ

 

 

 

Q1

2022

Priročnik opredeljuje standarde za odpravo ovir, da bi zadovoljili dejanske potrebe otrok, učencev in študentov z zdravstvenimi težavami ter spoštovali načela univerzalnega oblikovanja. Temelji na celostnem pristopu, ki zagotavlja polno udeležbo v šolskem življenju (tj. opredelitev standardov, ki ustvarjajo vključujoč prostor v šoli in se ne osredotočajo le na odpravo največjih ovir, npr. pri vstopu v šolo). Poleg prostorskih standardov (npr. tehnične specifikacije za gradbena dela) so v priročniku opredeljeni tudi standardi za odpravo ovir v šolskih stavbah (kot je sodelovanje šole s strokovnjaki in skupnostjo).

Ministrstvo za šolstvo skupaj z Inštitutom za raziskave vključujočega izobraževanja v Brnu pripravi analizo stanja odprave ovir v šolah glede na uveljavljene standarde in na podlagi tega daje prednost posameznim šolam za odpravo ovir.

15

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Naložba 1: Odpravljanje ovir v šolskih stavbah

cilj

Odprava arhitekturnih ovir večjih srednjih šol

število

0

252

Q2

2025

Količinski kazalnik določa število izključenih večjih srednjih šol.

KOMPONENTA 7: IZOBRAŽEVANJE ZA 21. STOLETJE

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost uvaja kurirsko reformo osnovnih in nižjih srednjih šol, ki ustvarjajo nove učne vsebine, organizirane v večletnih ciklih. Cilj je razviti kritično razmišljanje in mehke veščine učencev kot reševanje problemov, ravnanje z informacijami, skupinsko delo, diskurz in postavljanje vprašanj, prevzemanje pobud in odgovornosti ter ustvarjanje in izvajanje osebnih projektov. Za to je treba zagotoviti učbenike, potrebne za obnovo sedanjega stanja, in spremeniti spretnosti učiteljev za uporabo teh sprememb v vsakdanji praksi. Hkrati komponenta krepi kakovost znanj in spretnosti učiteljskega in strokovnega osebja ter ga motivira za vseživljenjsko poklicno izpopolnjevanje. Poudarek bo tudi na vključujočem izobraževanju in pridobivanju digitalnih spretnosti. 

Komponenta vključuje dve reformi in dve naložbi.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za Slovaško glede potrebe po okrepitvi digitalnih znanj in spretnosti ter zagotavljanju enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja. (Priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020). Izboljšanje kakovosti in vključenosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanje znanj in spretnosti (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Reforma vsebine in oblike izobraževanja (reforma učnih in učbenikov). Cilj reforme je oblikovati nove učne načrte. Namesto da bi zagotovili pripravljene informacije, učitelji ustvarijo razmere, v katerih lahko učenci razlagajo informacije v soočenju z resničnim življenjem. Reforma se začne z uvedbo učnih načrtov v osnovnošolski in nižji srednji šoli (na prostovoljni osnovi) s šolskim letom 2023 in konča z obveznostjo sprejetja novega učnega načrta v vseh osnovnih šolah leta 2026.

Izvajanje reforme se podpre z ustanovitvijo 40 regionalnih centrov, ki šolam zagotavljajo podporo pri dejavnostih mentorstva, svetovanja in posvetovanja. Centre lahko sestavljajo učitelji, direktorji šol, strokovnjaki za izobraževanje odraslih, strokovnjaki iz tretjega sektorja in strokovnjaki iz fakultet, ki pripravljajo učitelje v regiji.

Reforma zahteva pripravo novih učbenikov. Strokovnjaki podpirajo pripravo učbenikov. Odobritev učbenikov na podlagi strokovne kakovosti in kakovosti izobraževanja se zagotovi z enotno klavzulo, ki jo izda ministrstvo za izobraževanje. Uvedejo se stroga in pregledna merila za medsebojni strokovni pregled. Šole prejmejo nadomestilo za nakup učbenikov v skladu s svojimi željami in zahtevami s seznama učbenikov, ki ga odobri ministrstvo.

Reforma predvideva vzpostavitev platforme za e–testiranje e–Test 2.0, ki bo povečala učinkovitost digitalizacije izobraževalnega procesa in tako omogočila centralno preizkušanje učencev. Merljiv učinek te reforme je lahko končni pregled višje srednje šole, ki se opravi na spletu v vsaki šoli do 31. decembra 2025.

Zadnji mejnik te reforme se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev za nove vsebine in oblike poučevanja (spremembe v visokošolskem izobraževanju) ter krepitev strokovnega izpopolnjevanja učiteljev. Cilj te reforme je okrepiti kakovost znanj in spretnosti učiteljskega in strokovnega osebja ter ga motivirati za vseživljenjsko poklicno izpopolnjevanje. Uvede se finančno nadomestilo za nadgrajevanje znanja in spretnosti učitelja. Poudarek bo na novih učnih načrtih, vključujočem izobraževanju in pridobivanju digitalnih spretnosti. Do konca leta 2023 se usposobi vsaj 60 % učiteljev v osnovnem in nižjem sekundarnem izobraževanju. Zadevne zakonodajne spremembe urejajo pristojnosti in obseg ponudnikov poučevanja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 1: Digitalna infrastruktura v šolah. Cilj te naložbe je povečati delež šol s popolnim digitalnim vstopom s 30 % na vsaj 90 % (v skladu z opredeljenimi standardi IKT, ki temeljijo na „visoko opremljenem in povezanem razredu“ (HECC)). Za zagotovitev preglednosti in stroškovne učinkovitosti pri nakupu digitalne opreme za šole se javno naročanje usklajuje centralno. Namen naložbe je čim bolj povečati življenjski cikel digitalne opreme, da bi se zmanjšali negativni vplivi na okolje. Naložbe so razdeljene na glavna področja:

·vključitev: naložba zajema programsko ali strojno opremo kompenzacijskih pripomočkov za prikrajšane učence. 

·znanja in spretnosti za digitalno preobrazbo: Naložba zajema en razred IT v razmerju do 300 študentov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 2: Dokončanje šolske infrastrukture. Prvi del naložbe je namenjen odpravi vseh šol z dvema izmenama na Slovaškem, ki lahko prispevajo k boljšemu vključevanju učencev iz prikrajšanih okolij. Naložbe so lahko v obliki širitve obstoječih zmogljivosti, prenove in gradnje novih prostorov v 49 šolah, ki trenutno izvajajo dvoizmenski razred. Pri prenovi stavbe je treba v povprečju doseči vsaj 30 % prihrankov primarne energije.

Drugi del naložb je namenjen šolam z vpisom otrok iz socialno prikrajšanih okolij, v katerih ustanovi nove knjižnice ali prenovi obstoječe in jih spremeni v sodobne izobraževalne centre v šolah. Šolske knjižnice zagotovijo prostor za poučevanje predmetov, raziskave in skupinsko delo, pisanje na domu, izvajanje projektov ali preživljanje prostega časa.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

merska enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike – Reforma učnih načrtov in učbenikov

mejnik

Odobritev končne različice novega učnega načrta za vse osnovne in nižje srednje šole, organizirane v večletnih izobraževalnih ciklih

Odobritev novega državnega programa osnovnošolskega in nižjega srednješolskega izobraževanja s strani ministra za šolstvo.

 

 

 

Q1

2023

V okviru ciklov se izvaja celovit učni načrt za osnovnošolske in nižje srednje šole. V ciklih se opredelijo osnovni učni cilji za področja in ne za podrobne vsebine, s čimer se ustvarja prožnost za razvoj učnih načrtov na šolski ravni. Izvedbena faza se začne septembra 2023 z obveznostjo prenosa vseh osnovnih šol v nov učni načrt do septembra 2026.

2

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike – Reforma učnih načrtov in učbenikov

cilj

Vzpostavitev mreže regionalnih podpornih centrov

število

0

40

Q3

2024

Regionalni centri za upravljanje učnih načrtov in podpora šolam pri uvajanju sprememb se razvijajo na regionalni ravni z mentorstvom, svetovanjem in posvetovalnimi dejavnostmi. Skupno je 40 centrov (eno središče za dve okrožji) s skupino učiteljev, direktorjev šol, drugega strokovnjaka za izobraževanje mladih in odraslih, strokovnjakov iz tretjega sektorja in strokovnjakov iz fakultet, ki pripravljajo učitelje v regiji.

3

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike – Reforma učnih načrtov in učbenikov

cilj

Osnovne šole, ki izvajajo nov učni načrt (v odstotkih)

%

0

30

Q4

2025

Vsaj 30 % javnih osnovnih šol, ki izvajajo novi učni načrt

4

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike – Reforma učnih načrtov in učbenikov

cilj

Uvedba spletnega matura (končni izpit za diplomante višjega sekundarnega izobraževanja)

%

23

100

Q4

2025

Delež matura (končni izpit za diplomante višje sekundarne izobrazbe), opravljen na internetu.

5

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev na nove vsebine in oblike poučevanja

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za izboljšanje kakovosti znanj in spretnosti učiteljskega in strokovnega osebja ter njihovo motiviranje za vseživljenjsko poklicno izpopolnjevanje

Začetek veljavnosti sprememb Zakona št. 138/2019 o pedagoških in poklicnih delavcih, Zakona št. 597/2003 zb., Zakona št. 131/2002 o visokem šolstvu,

ter odloka št. 244/2019 in št. 1/2020 slovaškega ministrstva za izobraževanje, znanost, raziskave in šport o sistemu študijskih sindikatov Slovaške republike.

 

 

 

Q1

2023

Zakonodajne spremembe prinašajo:

·Uvedba novih študijskih programov za pripravo prihodnjih učiteljev,

·program nepovratnih sredstev za univerze v podporo oblikovanju novih učnih načrtov. To vključuje financiranje sprememb v programih, ki podpirajo uvedbo vključujočega izobraževanja, izobraževanje učencev z različnimi maternimi jeziki in razvoj digitalnih kompetenc med učenci, ki poučujejo.

·Dodatek za spodbujanje učiteljskega in strokovnega osebja k vseživljenjskemu strokovnemu razvoju;

· Ureditev pristojnosti in obsega ponudnikov potrdil, funkcionalnega izobraževanja in izobraževanja o kvalifikacijah v izobraževalnem sektorju.

·nov model akreditacije programov usposabljanja za poklicni razvoj.

6

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev na nove vsebine in oblike poučevanja

cilj

Odstotek usposobljenih učiteljev, zlasti za pripravo novega učnega načrta, vključujočega izobraževanja ter digitalnih znanj in spretnosti

 %

 0

 60

Q4

2023

Do 31. decembra 2023 se usposablja vsaj 60 % učiteljev.

7

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Naložba 1: Digitalna infrastruktura v šolah

cilj

Povečanje deleža šol z osnovno ravnjo digitalne opreme

%

30

90

Q4

2024

8

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Naložba 2: Zaključek šolske infrastrukture

cilj

Odprava šol z dvojno izmeno

število

49

0

Q2

2026

Cilj je odpraviti sedanjo dvoizmensko operacijo v 49 šolah. Obstaja poseben poziv k šolam z dvojnimi izmenami, da bi zgradili nove prostore ali izvedli rekonstrukcijo prostorov, ki niso primerni za oskrbo učencev.

Stavbe, ki so predmet prenove, prispevajo k zelenemu prehodu z doseganjem vsaj 30 % prihrankov primarne energije, kar se spremlja s certifikati o varčevanju z energijo.

9

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Naložba 2: Zaključek šolske infrastrukture

cilj

število šol z lastno knjižnico kot izobraževalnim centrom ali s posodobljeno knjižnico

število

0

200

Q4

2024

Cilj je preoblikovati šolske knjižnice za izobraževalne centre v šolah, ki jih obiskuje več kot 15 učencev iz šibkega socialno–ekonomskega okolja, da bi spodbujali bralno pismenost, kar je treba doseči z obnovo stavb ali gradnjo novih. V ta namen je potreben poseben razpis. To bo zagotovilo dostop do knjig učencem – 87 % učencev iz socialno prikrajšanih okolij in skupaj 28 % učencev, ki tega še nimajo.

Med splošnim ciljem je vzpostaviti ali prenoviti 211, najmanj 200 knjižnic pa je zgrajenih ali obnovljenih.

Stavbe, ki so predmet prenove, prispevajo k zelenemu prehodu z doseganjem vsaj 30 % prihrankov primarne energije, ki se spremljajo s certifikati o varčevanju z energijo.

KOMPONENTA 8: Izboljšanje uspešnosti slovaških univerz

Ključni cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je izboljšati kakovost uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov. Uvedi se nova oblika financiranja poklicnih dodiplomskih programov in krajših terciarnih programov, da se študijski programi bolje prilagodijo potrebam trga dela. Za izboljšanje kakovosti znanosti se vzpostavi sistemsko ocenjevanje uspešnosti, ki podpira novi akreditacijski sistem. Komponenta okrepi reformo upravljanja univerz z dodelitvijo več pooblastil rektorju in upravnemu odboru ter vzpostavi shemo, ki spodbuja združitve visokošolskih institucij, da bi se zmanjšali upravni stroški in ustvaril učinek pozitivnega prelivanja znanja med subjekti.

Komponenta vključuje pet reform in eno naložbo.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezno državo, naslovljenih na Slovaško v zadnjih dveh letih, o potrebi po izboljšanju kakovosti in vključenosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanju znanj in spretnosti. (Priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019), pa tudi za zagotovitev enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja. (Priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020).

Obstaja določena močna povezava z drugimi komponentami, zlasti tistimi, ki so povezane z raziskavami in inovacijami (komponenta 9 in 17), prekvalificiranjem in izpolnjevanjem potreb trga dela (komponenta 10).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Sprememba financiranja univerz z uvedbo pogodb o izvajanju. V pravni sistem se uvede nov instrument – pogodbe o uspešnosti – da se podpreta profiliranje in diverzifikacija univerz na podlagi njihovih posebnih prednosti in možnosti za razvoj. Pogodbe o izvajanju mora z javnimi univerzami podpisati Ministrstvo Slovaške republike za izobraževanje, znanost, raziskave in šport (MŠVVaŠ SR). Na podlagi sporazuma z univerzami se določijo cilji, ki se spremljajo z uporabo pristopa U–Multirank (enotna metodologija za ocenjevanje uspešnosti) in temeljijo na dolgoročnem cilju na področju univerz in potreb držav.

Izvajanje reforme naj bi se začelo do 31. decembra 2022 in končalo do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Uvedba sistema rednega ocenjevanja znanstvene učinkovitosti. Cilj reforme je uvesti sistem rednega ocenjevanja znanstvene uspešnosti univerz. Ministrstvo v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi pripravi metodologijo za ocenjevanje znanstvene uspešnosti in jo vključi v pravni sistem. Oceno uspešnosti organizira ministrstvo bodisi neposredno bodisi prek avtonomne institucije, tako da ocena temelji na načelih neodvisnosti in preglednosti. Ocenjevalni odbor sestavljajo odlični domači in tuji raziskovalci. Vrednotenje temelji na visoko kakovostnih sistemih ocenjevanja iz tujine, pri čemer je glavni navdih britanski okvir za raziskovalno odličnost (REF), pri čemer se za oceno kakovosti rezultatov na tem področju uporabljajo posebne nastavitve parametrov, prilagojene razmeram slovaških institucij.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma 3: Nov pristop k akreditaciji visokošolskega izobraževanja. Cilj reforme je določiti nove standarde in merila za akreditacijo učnih načrtov, ki zaostrujejo pogoje za zagotavljanje in izvajanje študijskih programov, izboljšujejo njihovo kakovost in uvajajo dolgoročne postopke spremljanja kakovosti. Nov sistem zahteva, da univerze v oblikovanje, spremljanje in prilagajanje učnih načrtov vključijo študente, zunanje zainteresirane strani (zlasti delodajalce) ter da univerze pozorno spremljajo napredek in potrebe študentov, uvajanje diplomantov in splošno zadovoljstvo študentov. Slovaška akreditacijska agencija za visoko šolstvo (SAAVŠ) izvaja zunanji nadzor nad izvajanjem teh pravil. Združenje SAAVŠ pri ocenjevanju univerzitetnih programov praviloma uporablja tuje ocenjevalce in strokovne delavce. Pričakuje se, da se bo vsaj 90 % univerz prijavilo za preverjanje skladnosti notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov s standardi akreditacije.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma 4: Reforma upravljanja univerz. Reforma s spremembo Zakona o visokem šolstvu poveča pooblastila rektorja in upravnega odbora, da bi bolje odražala odgovornost in omogočila večjo prožnost znotraj visokošolske ustanove. Z reformo se odpravijo tudi omejitve pri imenovanju predavateljev in profesorjev (sedanja zahteva po dodatnem habilitacijskem ali ustanovnem postopku ter stopnji predavatelja in profesorja), s čimer se spodbuja odprtost akademskega okolja za poklicne in tuje kandidate. Zaposlovanje vodstvenih delovnih mest na univerzi (direktor, doktorica fakultete) se izvede v obliki javnih natečajev ali javnih predstavitev. Poleg tega lahko strokovnjaki sodelujejo na javnih natečajih za nedoločen čas. Zakon o visokem šolstvu odpravi pogoj, da mora imeti osebje na predavateljih in predavateljih znanstveno/pedagoško diplomo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti. Cilj reforme je spodbujati združevanje univerz v večje enote. V Slovaški je več kot 30 univerz z razdrobljenimi raziskovalnimi zmogljivostmi in nezadostnim sodelovanjem s podjetji. Ministrstvo Slovaške republike za izobraževanje, znanost, raziskave in šport (MŠVVaŠ SR) odobri časovni načrt za dve veliki enoti visokošolskih zavodov in nato za naslednjo skupino univerz.

Izvajanje reforme naj bi se začelo do 31. decembra 2021 in končalo do 30. junija 2026.

Naložba 1: Podpora naložbam za strateški razvoj univerz. 

Naložbe podpirajo predvsem reformo 5, usmerjeno v združitve potenciala univerz za odličnost. Naložbe se lahko usmerjajo prek dveh različnih shem. Prvi, ki podpira projekte za razvoj raziskovalne, izobraževalne in nastanitvene infrastrukture z visoko dodano vrednostjo za odlične raziskave, kot so: posodobitev obstoječih ali novih prostorov za koncentracijo odličnih raziskav in doktorskih študij, vključno s tujimi raziskovalci, nadgradnja obstoječih ali novih prostorov za praktično poučevanje na strokovnih dodiplomskih programih, odstranitev ovir in digitalizacija. Druga shema podpira vodenje projektov na podlagi odobrenega časovnega načrta. Obseg naložb se določi v načrtu, povezanem s procesom združevanja univerzitetnih enot.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

merska enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 1: Spremembe financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvedbi javnega naročila

mejnik

Uvedba pogodb o izvajanju

 

Sklenitev krovnega sporazuma Ministrstva za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike (MŠVVaŠ SR) z univerzami

 

 

 

Q4

2022

Pogodbe o uspešnosti podpirajo oblikovanje profilov in diverzifikacijo univerz na podlagi njihovih prednosti, njihovega potenciala za razvoj, zmanjšanja števila učnih načrtov in koncentracije virov. Med drugim je cilj povečati delež strokovno usmerjenih dodiplomskih programov javnega visokošolskega izobraževanja s 4 % na 10 % na 4. četrtletje leta 2024.

2

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 1: Spremembe financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvedbi javnega naročila

cilj

Pogodbe o izvajanju, podpisane z javnimi univerzami (v odstotkih)

n. r.

%

0

90

Q4

2023

Najmanj 90 % podpisanih pogodb o izvajanju.

3

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 2: Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja uspešnosti

mejnik

Opredelitev sistema rednega ocenjevanja znanstvene učinkovitosti, uvedenega z Zakonom št. 172/2005

Začetek veljavnosti Zakona št. 172/2005 za oceno znanstvene učinkovitosti in metodologijo za redno ocenjevanje znanstvenega delovanja

 

 

 

Q1

2022

Vzpostavi se sistem rednega ocenjevanja znanstvene uspešnosti univerz s sodelovanjem mednarodnih ocenjevalcev, da se zagotovi diverzifikacija univerz glede kakovosti njihove znanstvene uspešnosti na posameznih področjih in opredelitev odličnih raziskovalnih skupin na posameznih univerzah.

Vrednotenje je torej enotno za vse univerze, pa tudi za druge raziskovalne ustanove (SAV, druge neposlovne in zasebne raziskovalne ustanove).

4

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 2: Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja uspešnosti

cilj

Število izvedenih vrednotenj

število

0

20

Q4

2022

Cilj se nanaša na vse javne univerze.

5

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 3: Nov pristop k akreditaciji visokošolskega izobraževanja

cilj

Delež univerz, ki se prijavijo za preverjanje skladnosti notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov s standardi

%

0

90

Q4

2022

Vsaj 90 % univerz je zaprosilo za preverjanje skladnosti svojih notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov z novimi akreditacijskimi standardi.

Novi akreditacijski standardi poostrijo standarde in pogoje za zagotavljanje in izvajanje študijskih programov. Za akreditacijo in izvajanje kakovostnega izobraževalnega sistema, osredotočenega na študente, je potrebnih pet akademikov z visokokakovostnimi znanstvenimi rezultati.

Tuji ocenjevalci so tudi redno vključeni v ocenjevanje skladnosti z akreditacijskimi standardi za kakovost izobraževanja. Strožja pravila vodijo k zmanjšanju števila študijskih programov, večji diverzifikaciji in profiliranju ter večji usmerjenosti študentov, saj se univerze osredotočijo na programe, kjer lahko zagotovijo najvišjo kakovost izobraževanja.

6

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 4: Reforma upravljanja univerz

mejnik

Reforma sistema upravljanja visokošolskih ustanov

Začetek veljavnosti spremembe Zakona št. 131/2002 o visokem šolstvu,

 

 

 

Q4

2021

Sprememba Zakona št. 131/2002 o visokem šolstvu bo reformirala sistem upravljanja univerz. Sprememba zakona o visokem šolstvu krepi pristojnosti rektorja in sveta direktorjev, katerih sestava se spremeni, se spremeni način izvolitve rektorja, vzpostavi se mehanizem funkcionalnih delovnih mest in poenostavijo zahteve za notranjo organizacijo akademskih krogov, s čimer se zagotovita avtonomija šole in svoboda znanosti.

 

Krepitev pristojnosti sveta direktorjev obravnava vprašanja strateškega upravljanja Univerze, udeležba predstavnikov držav pa je omejena tako, da centralna vlada ne more prevzeti nadzora nad svetom direktorjev. Akademska svoboda nikakor ne sme biti prizadeta.

7

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti

mejnik

Začetek

združevanje univerz v večje enote

Odobril ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike (MŠVVaŠ SR), ki združuje časovni načrt za najmanj 2 univerzitetni enoti.

 

 

Q4

2021

 

Odobreni časovni načrt za združitev vsaj dveh univerzitetnih enot. Časovni načrt določa časovni razpored in različne korake, ki vodijo k povezovanju visokošolskih ustanov. Sam postopek kombiniranja podpirajo naložbe iz sklada za okrevanje in pogodbe o uspešnosti zaradi neposrednih transakcijskih stroškov (kot je poenotenje sistemov IT), tudi za izgradnjo novih infrastrukturnih zmogljivosti (kot sta odprava podvajanja in poenotenje zadevnih lokacij ne bo mogoče preprosto premestiti delovnih mest, zato je treba zgraditi nove zmogljivosti).

8

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti

mejnik

 

Zaključek postopka združitve raziskovalnih enot

Formalni postopek povezovanja, zaključen za vsaj 2 visokošolski enoti. [KOM: SK predloži

 

 

 

Q2

2026

Formalni postopek povezovanja, zaključen za vsaj 2 visokošolski enoti, potrjen z novim statutom za skupne univerze.

9

8 – povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Naložbe1: podpora strateškemu razvoju univerz

mejnik

 

Sklenjena sta bila vsaj 2 razpisa za podporo strateškemu razvoju univerz.

 

Oddaja naročil na podlagi razpisov

 

 

 

Q3

2022

2 razpisa za podporo strateškemu razvoju univerz, kot je opisano v reformi 5, bosta zagotovila:

a) podprogram za razvoj univerz podpira infrastrukturne projekte za razvoj raziskovalne, izobraževalne in nastanitvene infrastrukture z visoko dodano vrednostjo za odlične raziskave in internacionalizacijo: na primer nadgradnja obstoječih ali novih prostorov za koncentracijo odličnih raziskav in doktorskih študij, vključno s tujimi raziskovalci, nadgradnja obstoječih ali novih prostorov za praktično poučevanje na poklicnih dodiplomskih tečajih, posodobitev obstoječih ali novih prostorov za notranje prostore, odprava ovir in sodobna digitalizacija stavb.

b) program za razvoj univerz podpira projektno vodenje in spodbuja naložbe z združevanjem univerz. Ko je načrt odobren ter glede na njegovo izvedljivost in ambicije, pa tudi utemeljitev potrebnih naložb in zagotavljanje njihove nadaljnje trajnosti, vključuje naložbeni načrt, povezan s procesom združevanja univerzitetnih enot.

10

8 – povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Naložbe1: podpora strateškemu razvoju univerz

cilj

obnovljeno univerzitetno območje in kraj bivanja s prihranki primarne energije za več kot 30 % (v m²)

število

0

262 647

Q2

2026

Cilj je 291830 m², vendar je treba rekonstruirati vsaj 262647 m² univerzitetnega območja, vključno s statičnimi prostori na univerzah, pri čemer prihranki primarne energije znašajo več kot 30 % in se spremljajo s certifikati o varčevanju z energijo.

KOMPONENTA 9: Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij

Ta komponenta slovaškega načrta za oživitev gospodarstva in odpornega načrta obravnava pomembna strukturna ozka grla v slovaškem ekosistemu raziskav, razvoja in inovacij, kot so razdrobljenost upravljanja na področju raziskav, razvoja in inovacij, nezadostno sodelovanje med zasebnim in akademskim svetom, internacionalizacija in financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Dolgoročni cilj je spodbuditi zasebno udeležbo v raziskavah, razvoju in inovacijah s povečanjem zasebnih izdatkov za razvoj podeželja.

Ta komponenta je namenjena krepitvi uspešnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter inovacijskega potenciala, ki sta nujen predpogoj za konkurenčno in trajnostno gospodarsko rast. Predlagani ukrepi so osredotočeni na krepitev upravljanja raziskav, razvoja in inovacij, splošno usklajevanje, učinek in učinkovitost naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter spodbujanje javno–zasebnega sodelovanja in zasebnih naložb. Ukrepi podpirajo raziskovalno odličnost in internacionalizacijo ter privabljanje in ohranjanje talentov na področju znanosti in inovacij. Cilj naložbenih shem je ustvariti nove projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnem gospodarskem sektorju s potencialom za preobrazbo, da bi podprli ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in spodbudili rast inovacijskega ekosistema na nacionalni in regionalni ravni.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponento sestavljata 2 reformi in 7 naložb, ki so med seboj tesno povezane. Reforme na področju raziskav, razvoja in inovacij so zasnovane tako, da so predpogoj za učinkovito in uspešno črpanje naložb.

Vse naložbene sheme so skladne z načelom, da se ne škoduje bistveno, ki zahteva tehnološko nevtralne naložbe na ravni aplikacij in izključuje potencialno škodljiva področja, kot so fosilna goriva, vključno z nadaljnjo uporabo. Objava vseh konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov vključuje merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno, z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložbe in reforme prispevajo k priporočilom za posamezno državo, naslovljenim na Slovaško v zadnjih dveh letih, in sicer da bo „ekonomsko politiko z zvezi z naložbami osredotočila na [...] raziskave in inovacije“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019), da „[u]smeri naložbe na zeleni in digitalni prehod“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020) ter okrepi usklajevanje in oblikovanje politik (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2020).

 A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij.

Reforma se osredotoča na spremembo zakonodaje na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki bo okrepila strukturo upravljanja na področju raziskav, razvoja in inovacij ter okrepila in profesionalizirala medresorsko usklajevanje politik na področju raziskav, razvoja in inovacij. Novo strukturo upravljanja sestavljajo slovaška vlada, vladni svet za znanost, tehnologijo in inovacije ter sekretariat, ustanovljen v okviru vladnega urada. Reforma temelji na 5 stebrih: i) močna nadvladna strategija in usklajevanje, ii) učinkoviti medsektorski standardi za podporne instrumente, iii) konsolidacija agencij za nepovratna sredstva in krepitev njihovega strokovnega znanja, iv) uporaba načel dobrega upravljanja in učinkovitosti ter v) enoten sistem institucionalnega ocenjevanja in financiranja raziskav, razvoja in inovacij. Revizijo zakonodaje (Zakon št. 172/2005) predlaga Ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport, ki začne veljati do 31. marca 2022. Reforma vključuje sprejetje nove nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije, ki bo zagotovila strateško usmeritev politike, cilje in orodja, ki se bodo dosledno in dopolnjevala za vse vrste javne podpore, vključno z nacionalnimi sredstvi in sredstvi EU. Vlada sprejme strategijo do 30. septembra 2022. Da bi čim bolj zmanjšali neučinkovitosti, se načela dobrega upravljanja in učinkovitega financiranja pretvorijo v metodologijo za predhodno uporabo naložb v raziskave, razvoj in inovacije. Nova strategija in ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij upoštevajo revidirano strategijo pametne specializacije za spodbujanje tematske osredotočenosti ter priporočila iz nedavnih študij, kot je OECD, da bi izboljšali izvajanje naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter „pridobljene izkušnje“ iz programskih obdobij kohezijske politike. Postopek ocenjevanja se reformira, da se poveča uporaba odbora in tujih ocenjevalcev, upravni postopki pa se poenostavijo.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

 Reforma 2: Reforma organizacije in financiranja raziskovalnih ustanov, zlasti slovaške akademije znanosti.

Cilj reforme je dokončati preoblikovanje slovaške akademije znanosti (SAS) v javno organizacijo, da se omogoči spodbujanje financiranja iz več virov in sodelovanja z zasebnim sektorjem. Reforma bo omogočena z revizijo dveh zakonodajnih aktov (zakon št. 133/2002 o SAS in Zakon št. 243/2017 o javnih raziskovalnih ustanovah), ki ju predlaga Ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport. SRS omogoča sklepanje poslovnih in premoženjskih razmerij v zvezi z raziskavami, razvojem in inovacijami s popolno zaščito pravic intelektualne lastnine in finančnih dobičkov.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT.

Udeležba v mednarodnem sodelovanju, kot so okvirni programi EU za raziskovalne infrastrukture, je zelo nizka, Slovaška pa je trenutno na 24. mestu v EU v zvezi s sredstvi EU, ki jih je prejela iz programa Obzorje 2020. Cilj naložbe je omogočiti večjo udeležbo slovaških institucij, raziskovalcev in podjetij v najsodobnejših projektih Evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Objavijo se vsaj trije razpisi za projekte za naslednje sheme:

·Projekti, ki jih podeljujejo projekti „pečat odličnosti“/prag (kot so podoktorske štipendije za podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie, povezovanje, program Evropskega raziskovalnega sveta z oceno A v drugem krogu).

·Projekti, ki sodelujejo v shemi Evropskega sveta za inovacije z nagrado „pečat odličnosti“ iz Bratislave.

·„Usklajevanje nepovratnih sredstev raziskovalnim ustanovam ali podjetjem z viri, ustvarjenimi v okviru programa Obzorje 2020/Obzorja Evropa.

·Nepovratna sredstva za pripravo prijav Obzorje 2020/Obzorje Evropa.

Splošni pristop je podpora visokokakovostnim projektom, ki v programih ERP prejmejo zelo visoko oceno, vendar zanje ni sredstev. Pričakuje se, da bo naložba privedla do najmanj 48 prijav in sodelujočih projektov v programih Obzorje Evropa.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2: Podpiranje sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami.

Cilj naložbe je spodbuditi zasebno udeležbo v raziskavah, razvoju in inovacijah ter povečati delež inovativnih podjetij, zlasti na področju digitalnih inovacij. Podpira širšo vlogo zasebnega sektorja, krepitev zmogljivosti in povezovanje v mreže z raziskovalnimi organizacijami. Objavi se vsaj pet razpisov za naslednje sheme:

·„Usklajevanje nepovratnih sredstev“ raziskovalnim ustanovam za pridobivanje sredstev, zbranih iz zasebnega sektorja v okviru sodelovanja na področju raziskav. Ta shema spodbuja akademske in raziskovalne organizacije k iskanju več zasebnih partnerstev.

·Praksa doktorskih študentov in osebja med podjetji in akademskimi raziskovalnimi organizacijami, vključno s skupnim vodenjem doktorskih kandidatov.

·Programi podpore „voucher“ – za lažji prenos znanja, tehnologij in inovacij ter za krepitev sodelovanja s poslovnim sektorjem. Predlagane so tri vrste shem kuponov: I) inovacijski bon – za spodbujanje sodelovanja MSP z raziskovalnimi organizacijami ali z občinami, ii) digitalni bon – za spodbujanje digitalizacije storitev in postopkov za MSP in podjetja ter iii) patentni bon – za spodbujanje varstva pravic intelektualne lastnine.

·Cilj ukrepa oblikovanja vsaj dveh „transformativnih in inovativnih konzorcijev“ je ustvarjanje novih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnih gospodarskih sektorjih z največjim inovacijskim potencialom (kot so pametna mobilnost, zelene tehnologije), zlasti v regijah Košice in Bratislava.

Od splošnega cilja je podpora 5 900 projektom, pri čemer je podprtih vsaj 5 500 projektov sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni ter boni.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3: Odlična znanost.

Stopnja internacionalizacije raziskovalnega okolja je zelo nizka, le 2 % univerzitetnega akademskega osebja prihaja iz tujine. Cilj naložbe je ustvariti mednarodno konkurenčno okolje za najboljše znanstvenike v smislu plač in razpoložljivosti privlačnih raziskovalnih programov. Objavi se vsaj 6 razpisov za naslednje sheme:

·Štipendije za odlične raziskovalce na različnih stopnjah poklicne poti R1–R4 (raziskovalci prve faze, priznani raziskovalci, ustanovljeni raziskovalci, vodilni raziskovalci).

·Nepovratna sredstva za raziskave v zgodnji fazi. Shema je zasnovana tako, da mladim raziskovalcem omogoča, da začnejo raziskave na svojem področju.

·Kapitalski „uspešnik“ dopolnjuje obstoječe sheme za financiranje naložb v osnovna sredstva za raziskovalne projekte.

·Namenski razpisi za velike raziskovalne projekte podpirajo odlične skupine na strateško opredeljenih področjih raziskav, razvoja in inovacij ter krepijo človeški kapital na področju raziskav, razvoja in inovacij. Pričakuje se, da bo izbranih in zaključenih najmanj 15 visokokakovostnih raziskovalnih projektov.

Od splošnega cilja je podpora 1060 odličnim raziskovalcem, v okviru različnih shem pa je podprtih vsaj 1000 odličnih raziskovalcev.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva.

Cilj naložbene sheme je izboljšati sinergije na področju raziskav, razvoja in inovacij med nacionalno ravnjo in ravnjo EU. Objavijo se tematski razpisi za podporo zelenemu prehodu ter odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam v skladu s temami, pričakovanimi v tematskih prednostnih nalogah programa Obzorje Evropa, kot so brezogljična energija, elektrifikacija, vodik, baterijske tehnologije in alternativna goriva, nizkoemisijski industrijski procesi in materiali ter biogospodarstvo. Poudarek bo na celotnem ciklu raziskav in inovacij (stopnja pripravljenosti na tehnologijo 1–9), pri čemer se največ sredstev nameni predstavitvenim projektom in bolj naprednim stopnjam tehnološke pripravljenosti. Od skupnega cilja je dokončanje 30 projektov, od katerih je vsaj 27 zaključenih v okviru razpisov do 30. junija 2026.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva.

Namen naložbe je podpreti prehod na digitalno gospodarstvo. Tematski razpisi, ki bodo objavljeni leta 2022, se usmerijo v teme, ki se pričakujejo v okviru tematskih prednostnih nalog programa Obzorje Evropa, kot so ključne digitalne in industrijske tehnologije, internet stvari, umetna inteligenca in robotika, ter zajemajo celoten cikel raziskav in inovacij (tehnološke ravni 1–9). Od skupnega cilja je 155 projektov dokončati vsaj 140 projektov v okviru razpisov do 30. junija 2026.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam.

Namen naložbe je znatno povečati delež inovativnih podjetij, zlasti za digitalne in zelene inovacije, ter vlagati v podjetja z znatnim tehnološkim in inovacijskim potencialom. Kapitalske naložbe zajemajo zgodnjo fazo (semenska faza) in fazo rasti (kot so skladi tveganega kapitala) v življenjskem ciklu družb ter se izvajajo prek finančnih posrednikov. Da bi povečali spodbude za MSP za vstop v zelene in digitalne projekte, se predlaga vzpostavitev vračljive oblike financiranja s posojilnimi produkti. Zelena in digitalna posojila omogočajo kombiniranje posojila/kreditnega produkta s financiranjem nepovratnih sredstev.

Za skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se za naložbene strategije, v katerih je opisana uporaba finančnih instrumentov, zahteva uporaba tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnosti za InvestEU in/ali uporaba seznama za izključitev ter skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Naložbena strategija, vključno z zahtevami, da se ne škoduje bistveno, se ustrezno odraža v pogodbenem sporazumu med slovaškimi organi in izvajalskimi partnerji/finančnimi posredniki.

Od splošnega cilja je podpora 165 podjetjem do 30. junija 2026 podpora vsaj 150 podjetjem s finančnimi instrumenti v obliki vložkov kapitala in mikroposojil.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 7: Sistem IT za nepovratna sredstva za raziskave in razvoj. 

Cilj naložbe, ki je tesno povezana z reformo 1, je vzpostaviti enoten informacijski sistem za pospešitev ocenjevanja razpisov za nepovratna sredstva. Sistem IT ima naslednje značilnosti: i) modul, ki povezuje register visokošolskega osebja z osebjem na področju raziskav, razvoja in inovacij ter drugih sektorjev, ii) modul za registracijo organizacij za razvoj podeželja, iii) modularnost sistema za prožno uporabo različnih sistemov ocenjevanja, iv) modul za povezavo registra objav za ocenjevanje projektov in poročanje o rezultatih projekta ter v) interakcije s sistemom kohezijske politike – modul „ESIF ITMS“ in vi) modularnost, ki omogoča različno določanje razpisov (kot so projekti VEGA).

Naložba se izvede do 31. marca 2023.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Enota merjenja

 

Izhodiščna raven

 

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij

mejnik

Reforma upravljanja in podpora raziskavam, razvoju in inovacijam.

Začetek veljavnosti spremembe zakona 172/2005

 

 

 

 

Q1

2022

Sprememba zakona krepi usklajevalno vlogo nove strukture upravljanja za raziskave, razvoj in inovacije (kot je opredelitev vloge sveta slovaške vlade za znanost, tehnologijo in inovacije ter njegovega sekretariata pod vladnim uradom). Zakon ureja različne vrste javne podpore, da se zagotovita usklajevanje in doslednost javnih intervencij. Agencijam omogoča postopno vključevanje postopkov in strokovno vrednotenje projektov razvoja podeželja ter poenostavitev in standardizacijo postopkov ocenjevanja projektov razvoja podeželja.

2

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij

mejnik

Oblikovanje splošne nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije

Sprejetje nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije s strani vlade

 

 

 

Q3

2022

Vlada odobri nacionalno strategijo za raziskave, razvoj in inovacije, ki bo do leta 2030 postala krovni dokument za vse javno financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Razmisli o preteklih izkušnjah in ponudi horizontalni okvir za povezovanje obstoječih strategij (kot je strategija pametne specializacije). Zagotavlja strateški okvir in smernice za politiko na področju raziskav, razvoja in inovacij ter opredeljuje cilje in ukrepe za njihovo doseganje.

3

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Reforma 2: Reforma organizacije in financiranja neposlovnih raziskovalnih ustanov, zlasti slovaške akademije znanosti

mejnik

 

Reforma slovaške akademije znanosti (SaS)

Začetek veljavnosti spremembe Zakona št. 133/2002 o SAS in spremembe zakona št. 243/2017 o javni raziskovalni ustanovi

 

 

 

Q4

2021

Začetek veljavnosti sprememb zakonov, s katerimi se Slovaška akademija znanosti preoblikuje v javno ustanovo, ki omogoča financiranje iz več virov, tudi iz zasebnega sektorja, hkrati pa zagotavlja popolno zaščito intelektualne lastnine in finančno donosnost.

4

19 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT

mejnik

Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa

Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa

 

 

3

Q4

2022

Objavijo se vsaj trije razpisi za projekte, da se podpre sodelovanje slovaških akterjev v programih Obzorje Evropa v okviru naslednjih shem:

• Program za podporo pripravi prijav za program Obzorje Evropa

• Program za podporo projektom, ki so prejeli pečat odličnosti ali visok rezultat

• „usklajevanje nepovratnih sredstev“ za uspešne projekte v okviru programa Obzorje 2020/Obzorje Evropa

5

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT

cilj

Finančna podpora za vloge in sodelujoče projekte v programih Obzorje Evropa v okviru razpisov, ki jih financira RRF

 

Zneski (v milijonih EUR)

0

43

Q2

2026

Od splošnega cilja je treba plačati 46 300 000 EUR, tj. vsaj 43 000 000 EUR, za projekte, izbrane v okviru razpisov, katerih cilj je povečati udeležbo v programih Obzorje Evropa.

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• vsaj 48 prijav in sodelujočih projektov v programih Obzorje Evropa

• Vsaj 1 600 donacij za podporo pripravi vlog za projekte

6

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni

mejnik

Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju med podjetji, akademiki in organizacijami na področju raziskav in razvoja ter bonom

Objava razpisov za projekte podpira sodelovanje med podjetji, akademiki in organizacijami na področju raziskav in razvoja ter bone

 

 

5

Q4

2022

V skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, se objavi vsaj pet razpisov za projekte, da se podpre sodelovanje med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni ter podprejo sheme bonov:

• „primerjalna“ nepovratna sredstva raziskovalnim ustanovam za pridobivanje sredstev iz zasebnega sektorja v okviru sodelovanja na področju raziskav.

• Praksa doktorskih študentov ter osebje med podjetji in akademskimi raziskovalnimi organizacijami

• ustanavljanje „preoblikovanih in inovativnih“ konzorcijev

• Sheme podpore za bone, ki vključujejo inovacijske bone, digitalne kupone in patentne kupone;

7

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni

cilj

Število podprtih skupnih projektov in bonov

 

Število projektov

0

2 660

Q4

2024

Splošni cilj je podpreti 2 950 projektov, podpira pa se vsaj 2 660 projektov sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni ter boni.

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• Ustanovitev najmanj 2 „transformativnih in inovativnih“ konzorcijev

• 2 000 skupnih projektov, podprtih v okviru ustreznih nepovratnih sredstev

• 50 podprtih (začasnih) pripravništev med podjetji in akademskimi raziskovalnimi organizacijami

• Izvedenih je 500 inovativnih in patentnih bonov ter 400 digitalnih bonov

8

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni

cilj

Število podprtih skupnih projektov in bonov

 

Število projektov

2 600

5 500

Q2

2026

Od splošnega cilja je podpora 5 900 projektom, pri čemer je podprtih vsaj 5 500 projektov sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni ter boni:

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• delujeta vsaj 2 „transformativna in inovativna“ konzorcija

• 4 000 skupnih projektov, podprtih v okviru ustreznih nepovratnih sredstev

• 100 podprtih pripravništev med podjetji in akademskimi raziskovalnimi organizacijami

• Dostavljenih in dokončanih 500 inovativnih, 500 patentnih in 800 digitalnih volivcev

9

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 3: Odlična znanost

mejnik

Objava razpisov za podporo odličnim raziskovalcem

Objava razpisov za projekte v podporo odličnim raziskovalcem

 

 

6

Q4

2022

Objavi se najmanj šest razpisov za projekte za podporo odličnim raziskovalcem v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, v okviru naslednjih shem:

• štipendije za odlične doktorske programe

• Podoktorske štipendije

• Višja raziskovalna štipendija

•

• Veliki projekti za odlične raziskovalce

• Nepovratna sredstva za raziskave v zgodnji fazi

• Povečanje kapitala za obstoječe programe podpore za razvoj podeželja

10

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 3: Odlična znanost

cilj

 

Število podprtih odličnih raziskovalcev

 

 

 

 

Število raziskovalcev

0

650

Q1

2024

Splošni cilj je podpora 715 raziskovalcem, vsaj 650 odličnim raziskovalcem, ki prejemajo podporo v okviru razpisov.

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• Izbor 15 velikih nepovratnih sredstev za odlične skupine raziskovalcev

Podpora:

• 425 štipendij za raziskovalce na različnih stopnjah poklicne poti (R1–R4)

• 200 raziskovalnih štipendij za mlade raziskovalce v „začetni fazi“

• 90 projektov v okviru kapitalskega spodbudnika

 

11

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 3: Odlična znanost

cilj

Število podprtih odličnih raziskovalcev

 

 

Število raziskovalcev

650

1 000

Q1

2026

Splošni cilj je podpora 1060 raziskovalcem, vsaj 1000 odličnim raziskovalcem, ki prejemajo podporo v okviru razpisov.

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• 425 štipendij za raziskovalce na različnih stopnjah poklicne poti (R1–R4)

• 500 raziskovalnih štipendij za mlade raziskovalce v „začetni fazi“

• 120 projektov s kapitalskim zagonom

• Izvaja se 15 velikih nepovratnih sredstev za odlične raziskovalce

12

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

mejnik

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda

 

 

2

Q4

2022

V skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, se objavita vsaj dva razpisa za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda, razogljičenja ter odpornosti in prilagajanja podnebnim spremembam.

Podpora je namenjena temam, ki so predvidene v tematskih prednostnih nalogah programa Obzorje Evropa, kot so:

• Brezogljična energija

• elektrifikacija

• Vodik, tehnologije baterij in alternativna goriva

• Industrijski postopki in materiali z nizkimi emisijami

• Biogospodarstvo, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo.

Razpisi za projekte zajemajo celoten raziskovalni in inovacijski cikel (stopnje tehnološke pripravljenosti1–9).

13

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

cilj

Število izbranih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda

 

Število projektov

0

27

Q4

2024

Od splošnega cilja je izbira 30 projektov, vsaj 27 projektov, izbranih v okviru razpisov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda in razogljičenja.

Projekti se odobrijo v različnih fazah tehnološke pripravljenosti (TRL –1–9).

14

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

cilj

Število zaključenih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda

 

Število projektov

0

27

Q2

2026

Od skupnega cilja je dokončanje 30 projektov, od katerih je vsaj 27 projektov, izbranih v okviru razpisov, zaključenih.

15

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

mejnik

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalnega prehoda

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalnega prehoda

 

 

2

Q4

2022

Vsaj dva razpisa za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju, se objavita v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, ki obravnava izzive digitalne preobrazbe in pomaga uresničevati ambicije Evropske komisije za digitalno avtonomijo.

Podpora je namenjena temam v skladu s tematskimi prednostnimi nalogami programa Obzorje Evropa, kot so:

• Ključne digitalne tehnologije (kot je kibernetska varnost; kvantne tehnologije za kibernetsko varnost, senzorje in internet stvari; mikroelektronika in elektronske komponente ter rešitve v oblaku)

• Umetna inteligenca in robotika

Razpisi za projekte zajemajo celoten raziskovalni in inovacijski cikel (stopnja tehnološke pripravljenosti 1–9).

16

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

cilj

Število projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, izbranih v okviru razpisov za obravnavo izzivov digitalne preobrazbe.

 

Število projektov

0

140

Q4

2024

Med splošnim ciljem je izbrati 155 projektov, od katerih je vsaj 140 izbranih v okviru razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalne preobrazbe na različnih ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL –1–9).

 

17

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

cilj

Število zaključenih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe

 

Število projektov

0

140

Q2

2026

Od splošnega cilja je 155 projektov zaključenih vsaj 140 projektov, izbranih v okviru razpisov.

 

18

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam

mejnik

Uvedba in izvajanje finančnih instrumentov za podporo inovacijam

Začetek naložbene faze finančnih instrumentov za podporo inovacijam v skladu z naložbeno strategijo

 

 

2

Q4

2022

V naložbeni fazi se uvedeta vsaj dva finančna instrumenta v skladu z naložbeno strategijo/pogodbenim sporazumom, ki sta v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ki zahtevajo preverjanje trajnosti, merila za izključitev naložb ter skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Vidiki načela, da se ne škoduje bistveno, se ustrezno odražajo v pogodbenem sporazumu med slovaškimi organi in izvajalskimi partnerji/finančnimi posredniki.

Finančni instrumenti podpirajo inovacije v podjetjih in vključujejo naslednje sheme:

•Vložek kapitala v zgodnji fazi poslovnega cikla

• Vložek kapitala v podjetja v fazi rasti

• mikroposojila za „zelena“ in „digitalna“ posojila

19

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam

cilj

Število podjetij, podprtih s finančnimi instrumenti

Število podjetij

0

150

Q2

2026

Od splošnega cilja je podpora 165 podjetjem, vsaj 150 podjetjem, podprta s finančnimi instrumenti v obliki vložkov kapitala in mikroposojil.

Ocenjuje se, da ima 40 podjetij koristi od kapitalske injekcije, 125 podjetij pa od „zelenih“ ali „digitalnih“ posojil.

20

9 Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 7: Podpira enotni sistem nepovratnih sredstev za razvoj podeželja

mejnik

Zasnova novega informacijskega sistema za redke bolezni za vrednotenje shem nepovratnih sredstev

Prvi razpisi za nepovratna sredstva, izvedeni v novem informacijskem sistemu za ocenjevanje nepovratnih sredstev za razvoj podeželja

 

0

1

Q1

2023

Nov informacijski sistem za vrednotenje nepovratnih sredstev za razvoj podeželja deluje in se preskusi s prvimi razpisi.

Sistem IT naj bi imel naslednje posebne značilnosti:

• modul, ki povezuje register visokošolskega osebja z osebjem na področju raziskav, razvoja in inovacij ter drugih sektorjev,

• modul za registracijo organizacij redkih bolezni,

• modularnost sistema za prožno uporabo različnih sistemov ocenjevanja,

• modul, ki povezuje register izložkov objav za ocenjevanje projektov in poročanje o rezultatih projektov,

• interakcije z informacijskim sistemom kohezijske politike in

• modularnost, ki omogoča spremenljive nastavitve klicev

KOMPONENTA 10: Pritegnitev in ohranjanje talentov

Cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je razviti učinkovite politike za spodbujanje mobilnosti študentov in delovne sile ter dejavno motivirati visokokvalificirane tuje strokovnjake (vključno s slovaškimi državljani), študente in podjetnike za ustanovitev na Slovaškem. Cilj teh ukrepov je privabiti in ohraniti človeški kapital, ki je bistvenega pomena za gospodarski razvoj Slovaške. Cilj organov je v petletnem obdobju povečati delež visoko usposobljenih tujih državljanov v delovni sili z 0,5 % na 1 % in uravnotežiti razmerje med odhajajočimi in prihajajočimi študenti na slovaških visokošolskih ustanovah.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Ukrepi v tej komponenti prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Slovaško, zlasti da bo „izboljšala kakovost izobraževanja in zagotovila, da bo to na vseh ravneh vključujoče, ter spodbujala pridobivanje znanj in spretnosti“ in „spodbujala vključevanje prikrajšanih skupin“ (priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2019) ter da „[o]krepi odpornost zdravstvenega sistema na področjih zdravstvenih delavcev“ (priporočilo za posamezno državo št. 1 iz leta 2020).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivališču in delovne zakonodaje

Veljavni postopki za pridobitev dovoljenja za delo in prebivanje na Slovaškem so na splošno zahtevni tako za delavca kot za podjetje in so običajno dolgotrajni. Cilj te reforme je skrajšati in znatno poenostaviti te postopke za visokokvalificirane državljane tretjih držav, vključno z njihovimi družinskimi člani.

Reforma uporablja obstoječi pospešeni sistem za nacionalne vizume (D) v interesu države in ga odpre za novo kategorijo visokokvalificiranih državljanov tretjih držav, ki iščejo zaposlitev. Ta kategorija delavcev je izvzeta iz potrebe po dokazovanju zajamčene zaposlitve pred vstopom v državo in lahko začne delati z nacionalnim vizumom (D) takoj po zaposlitvi. Zagotovi se skladnost z revizijo direktive o modri karti.

Reforma se izvede do 31. marca 2022.

Reforma 2: Poenostavitev ureditve za priznavanje kvalifikacij in poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev

S to reformo se poenostavi priznavanje izobrazbenih kvalifikacij s strani tujih delavcev, da se olajša njihovo ustanavljanje na Slovaškem.

Za države z dvostranskim sporazumom o priznavanju kvalifikacij so prijavitelji oproščeni predložitve potrdila o akreditaciji univerze za zagotavljanje ustreznega izobraževanja. Poleg tega se okrepi zmogljivost Centra za priznavanje priznavanja izobrazbe, da se pospeši postopek priznavanja kvalifikacij za vse države.

Za kvalifikacije zdravnikov reforma:

–krajša roke za priznavanje diplom, navedenih v Prilogi 3 k Zakonu o izvajalcih zdravstvenega varstva, s treh mesecev na en mesec; avtomatično priznava usklajene specializacije na ravni EU za zdravnike in zobozdravnike;

–krajša roke za priznavanje diplom, ki niso navedene v Prilogi 3 k Zakonu o izvajalcih zdravstvenega varstva, ki jih izdajo pristojni organi v skladu z zakonodajo držav članic, s treh mesecev na dva meseca;

–krajša roke za priznavanje diplom, ki jih izdajo pristojni organi v skladu z zakonodajo tretjih držav, s treh mesecev na dva meseca; prilagaja roke za priznavanje diplom, izdanih v drugi državi, s štirih mesecev na dva meseca;

–razširja začasna pripravništva po sedanjem kriznem obdobju s spremembo 30.a člena Zakona o izvajalcih zdravstvenega varstva.

Reforma se izvede do 31. marca 2022.

Naložba 1: Podporna orodja in pomoč za povratnike, visokokvalificirane delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane ter tuje visokošolske študente, ki študirajo na Slovaškem

Namen te naložbe je pomagati pri vključevanju visoko usposobljenih delavcev, povratnikov iz tujine in njihovih družinskih članov.

Naložbe podpirajo programe vključevanja za ciljne skupine tujih študentov, visoko usposobljene delavce in njihove družinske člane ter povratnike iz tujine, vključno s projektnim financiranjem. Vzpostavi se pravni okvir za „vse na enem mestu“ (centri za celovito svetovanje in storitve, ki olajšujejo ustanavljanje na Slovaškem in začetek poklicne poti), čemur sledi vzpostavitev treh takih centrov. Jezikovno znanje zaposlenih v javnem sektorju (zlasti osebje za prvi stik) in krepitev njihove zmogljivosti pri integracijskem svetovanju za tujce se okrepita z usposabljanjem.

Naložba se izvede do 31. marca 2025.

Naložba 2: Krepitev odnosov z diasporo, podpora državljanskim pobudam

Cilj tega ukrepa je okrepiti odnose s Slovaški v tujini, vključno s člani nove diaspore, povečati verjetnost vrnitve domov in uporabiti njihovo strokovno znanje za posodobitev Slovaške. Cilj ni oviranje gibanja visoko usposobljenih delavcev, temveč spodbujanje „kroženja možganov“.

Naložbe podpirajo spodbujanje poklicnih priložnosti na Slovaškem, tudi prek digitalnih platform, ki vsebujejo informacije, pomembne za vrnitev domov. Podpira tudi dejavnosti nevladnih pobud z izkušnjami na tem področju in partnerstva med vladnimi in nevladnimi pobudami.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 3: Štipendije za domače in tuje nadarjene študente

Program štipendiranja finančno podpira nadarjene študente v treh skupinah:

(a)najbolj nadarjeni slovaški srednješolci – merjeno glede na njihovo srednješolsko izobrazbo, s poudarkom na specializacijah z večjim deležem kot odhod iz Slovaške (matematika, tuji jeziki);

(b)najbolj nadarjeni študenti iz tujine – merjeno s standardiziranimi mednarodnimi testi;

(c)nadpovprečni študenti iz socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij ali tisti, ki pripadajo posebnim prikrajšanim skupinam (kot so sirote, otroci v centrih za otroke in družine ali tako imenovani univerzitetni študenti prve generacije) – merjeno s stopnjo visokošolske izobrazbe.

Program zagotavlja štipendije za izbrane študente v prvih treh letih diplome. Za univerze, ki sprejemajo študente, se plača finančna spodbuda, ki jo lahko uporabijo za podporo odličnim študentom na drugi stopnji ali za programe vključevanja in poklicnega razvoja za odlične domače ali tuje študente.

Shema začne delovati v obdobju 2022–2027 (tj. štipendije do leta 2029). Načrt za okrevanje in odpornost podpira študente, ki vstopajo med letoma 2022 in 2024, medtem ko se drugi finančni viri uporabijo za zagotovitev take podpore vsaj do konca leta 2027.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju

Cilj te naložbe je podpreti internacionalizacijo univerz in raziskovalnih ustanov na Slovaškem.

Vlada sprejme strategijo za internacionalizacijo univerz, ki vključuje podporo skupnim univerzitetnim programom, ukrepe za privabljanje tujih študentov in akademikov ter izvajanje načel strategije človeških virov za raziskave (HRS4R).

Naložba podpira:

–sistemske ukrepe, kot so revizije kakovosti in podporne sheme za razvoj univerz, ki temeljijo na rezultatih revizij;

–podporo programom mobilnosti študentov (štipendije CEEPUS, štipendije na podlagi dvostranskih sporazumov, slovaški nacionalni štipendijski program);

–spodbujanje slovaškega visokošolskega izobraževanja in znanosti v tujini ter podporo mednarodnemu povezovanju slovaških univerz.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivališču in delovne zakonodaje

mejnik

Shema, ki opredeljuje novo kategorijo prosilcev za nacionalni vizum (D).

Sprejetje sheme z vladno resolucijo in začetek veljavnosti.

 

 

 

Q1

2022

Sprejetje sheme, ki opredeljuje kategorijo prosilcev za nacionalni vizum (D) v interesu Slovaške. Uvede se nova vizumska kategorija, ki zajema visokokvalificirane državljane tretjih držav, ki iščejo zaposlitev in so izvzeti iz potrebe po dokazovanju zajamčene zaposlitve pred vstopom na Slovaško. Osebe lahko takoj začnejo delati z nacionalnim vizumom (D). Ukrep se nanaša na kategorije, kot so diplomanti na vodilnih svetovnih univerzah (ne glede na področje); diplomanti vrhunskih univerz in raziskovalnih ustanov na tretji stopnji (ne glede na področje); druge izbrane skupine glede na gospodarske interese Slovaške (npr. strokovnjaki za IT, strokovnjaki iz sektorjev z visoko dodano vrednostjo, zdravniki).

2

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivališču in delovne zakonodaje

mejnik

Olajšanje vrnitve v državo in povečanje privlačnosti države za tujce z družinskimi vezmi

Sprejetje v Parlamentu in začetek veljavnosti

 

 

 

Q1

2022

Sprememba Zakona št. 40/1993 o slovaškem državljanstvu, ki olajšuje vrnitev v državo in povečuje privlačnost države za tujce z družinskimi vezmi na Slovaškem. S spremembo se uvede poenostavljen režim za pridobitev državljanstva, tako da se odpravi zahteva po minimalnem obdobju prebivanja na Slovaškem.

 

3

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Reforma 2: Poenostavitev ureditve za priznavanje kvalifikacij in poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev

mejnik

Poenostavitev priznavanja izobrazbe in poklicnih kvalifikacij

Sprejetje v Parlamentu in začetek veljavnosti

 

 

 

Q1

2022

Sprememba Zakona št. 422/2015 o priznavanju dokazil o izobrazbi in priznavanju poklicnih kvalifikacij omogoča:

• Olajšanje priznavanja diplom/potrdil o usposabljanju za države, s katerimi ima Slovaška dvostranske sporazume na področju priznavanja diplom/dokumentov o usposabljanju, z zmanjšanjem zahtevanih dokumentov prosilca (npr. univerzitetna spričevala o usposobljenosti za zagotavljanje ustreznega izobraževanja);

• Krepitev kompetenc Centra za priznavanje kvalifikacij (SUDV) za priznavanje dokumentov za potrjevanje visokošolske izobrazbe tudi za države zunaj evropskega visokošolskega prostora (EHEA) brez dvostranskega sporazuma, kar bo znatno pospešilo in poenostavilo postopek v primerjavi s sedanjim stanjem, ko so edine upravičene ustanove univerze, da bi olajšale priznavanje diplom/dokumentov za države, s katerimi ima Slovaška sklenjene dvostranske sporazume o priznavanju diplom/dokumentov o usposabljanju.

Sprememba Zakona št. 578/2004 o izvajalcih zdravstvenega varstva, zdravstvenih delavcih in poklicnih organizacijah v zdravstvenem sektorju omogoča:

• skrajšanje roka za priznavanje dokumentov za nadaljnje usposabljanje visoko usposobljenih zdravstvenih delavcev;

• Podaljšanje začasnega pripravništva za zdravnike po pandemiji

4

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 1: Podporna orodja in pomoč za povratnike, visokokvalificirane delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane ter tuje visokošolske študente, ki študirajo na Slovaškem

cilj

Število točk „vse na enem mestu“ za vključevanje na Slovaškem

 število

0

3

Q4

2023

Popolnoma delujoči centri (vse na enem mestu), ki zagotavljajo celovite nasvete in storitve za lažje ustanavljanje na Slovaškem

5

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 1: Podporna orodja in pomoč za povratnike, visokokvalificirane delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane ter tuje visokošolske študente, ki študirajo na Slovaškem

cilj

Število tujcev, ki uporabljajo storitve informacijskega centra za migracije Mednarodne organizacije za migracije

število

0

7 000

Q1

2025

V obdobju 2022–2024 se od splošnega cilja 7500 upravičencev vsaj 7000 upravičencem zagotovi storitve informacijskega centra IOM za migracije za njihovo vključevanje na trg dela in v družbo (svetovanje, jezikovni tečaji, spodbujanje družbeno–kulturne usmerjenosti). To vključuje tuje študente, visokokvalificirane delavce, družinske člane in tujce, ki pripadajo izbranim skupinam, opredeljenim v resoluciji o reformi 1, ob upoštevanju gospodarskih interesov Slovaške republike.

6

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 2: Krepitev odnosov z diasporo, podpora državljanskim pobudam

cilj

Število podprtih dogodkov za krepitev odnosov z diasporo

število

0

200

Q1

2026

Program podpira 200 družabnih dogodkov z namenom krepitve odnosov s Slovaki v tujini. Namen podprtih dogodkov je povečati učinek drugih reform in medkomponentnih naložb, kot so:

• Spodbujati učinek spremembe zakona o prebivališču tujcev, ki bo olajšala vrnitev in povečala privlačnost države za tujce, ki imajo družinske vezi s Slovaško.

• Podpirati naložbe 4, tj. dvosmerno mobilnost študentov in internacionalizacijo akademskih krogov;

• Podpirati učinek naložb v druge komponente, npr. naložb v raziskave, razvoj in inovacije, s spodbujanjem sodelovanja med domačimi evropskimi in drugimi raziskovalnimi ustanovami, v katerih je dejavna slovaška diaspora, ter z večjo ozaveščenostjo o poklicnih možnostih na Slovaškem.

7

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 3: Štipendije za domače in tuje nadarjene študente

cilj

Število dodeljenih štipendij za nadarjene študente.

število

0

4 500

Q4

2024

Od splošnega cilja 4800 motivacijskih štipendij se podeli vsaj 4500 motivacijskih štipendij za najbolj nadarjene domače študente, najbolj nadarjene iz tujine in nadarjene socialno prikrajšane študente.

8

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju

mejnik

Strategija za internacionalizacijo univerz

Sprejetje strategije s strani vlade

 

 

 

Q4

2021

Sprejetje strategije za internacionalizacijo univerz, katere cilj je predlagati ukrepe v podporo pripravi skupnih študijskih programov, pritegniti tuje študente in akademike ali izvesti sistemske institucionalne spremembe na slovaških univerzah.

9

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju

cilj

Število podprtih projektov za spodbujanje ali razvoj internacionalizacije univerz in raziskovalnih ustanov

število

0

28

Q4

2025

Od skupnega cilja 31 projektov podpira vsaj 28 projektov za spodbujanje ali razvoj internacionalizacije univerz in raziskovalnih inštitutov, in sicer z:

– izvajanjem institucionalnih strategij internacionalizacije na ravni univerz (kot so priprava novih programov v tujih jezikih, izboljšanje pripravljenosti domačih visokošolskih učiteljev/dijakov doktorskega študija za delovanje v mednarodnem okolju);

– povečanjem stopnje financiranja za programe štipendij;

– podporo udeležbi univerz na tujih sejmih in prireditvah za zaposlovanje študentov;

– promocijo Slovaške na mednarodnih dogodkih.

10

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju

cilj

Meseci podprtih štipendijskih programov za tujo mobilnost

Število podprtih oseb/mesecev

9 976

17 600

Q1

2026

Kumulativno povečanje števila podprtih projektov mobilnosti v štipendijah CEEPUS, štipendijah na podlagi dvostranskih pogodb in slovaškem nacionalnem programu štipendij, in sicer z letnega števila 2494 na 4440 osebnih mesecev v letih 2022–2025

KOMPONENTA 11: Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo

Cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je ustvariti sodobno, dostopno in učinkovito bolnišnično mrežo, ki zagotavlja kakovostno zdravstveno varstvo, privlačno okolje za osebje, učinkovite postopke in zdravo upravljanje. Cilj je tudi povečati razpoložljivost nujnih zdravstvenih storitev na podlagi potreb nove bolnišnične mreže in okrepiti osnovno zdravstveno varstvo, ki naj bi bila bistvena točka vključevanja v oskrbo pacientov.

Komponenta vključuje pet reform in pet naložb.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Ta komponenta obravnava priporočilo za posamezno državo št. 1 iz leta 2020, ki se nanaša na krepitev odpornosti zdravstvenega sistema na področju zdravstvenih delavcev, kritičnih medicinskih izdelkov in infrastrukture; ter izboljšanje zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva in usklajevanja med vrstami zdravstvenega varstva.

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Optimizacija bolnišnične mreže

Cilj reforme je izboljšati kakovost in učinkovitost bolnišničnega zdravstvenega varstva z opredelitvijo tipologije in hierarhije bolnišnične oskrbe ter opredelitvijo minimalnih pogojev za opravljanje zdravstvenih storitev.

Z reformo se opredelijo profili bolnišnic. Profil pomeni sklop obveznih storitev in drugih zahtev, ki jih mora ponudnik na določeni ravni izpolnjevati. Po spremembi profila mora določena bolnišnica pokrivati več storitev, združenih v določenem profilu. Nekatere bodo razširile obseg dejavnosti, od drugih pa se pričakuje, da bodo oddelki za akutne postelje preoblikovali v oddelke za dolgotrajno oskrbo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Reforma priprave naložbenih projektov na področju zdravja

Ministrstvo za zdravje v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za finance sprejme načrt za vse projekte naložb v zdravstvo. Načrtu je priložena metodologija za ocenjevanje naložb v zdravstvo, ki določa merila za odločanje na podlagi finančnih, zdravstvenih, družbenih in socialno–ekonomskih koristi.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

Reforma 3: Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic

Reforma bo uvedla centralni sistem upravljanja bolnišnic za 19 državnih bolnišnic, ki vključuje: 1) centralni nadzor, pripravo proračuna, načrtovanje in spremljanje uspešnosti; 2) postopke za centralizirano nabavo zdravil, medicinskega materiala, opreme; 3) centralizacijo podpornih storitev, kot je računovodstvo; 4) upravljanje človeških virov. Reforma se začne z ustanovitvijo centralnega organa za upravljanje bolnišnic, sledi pa ji pilotni projekt, ki ga sestavlja 19 bolnišnic. Pilotni projekt se konča z oceno, ki sproži možnost naknadne uvedbe standardov za vse bolnišnice v mreži.

Reforma se začne izvajati do 31. decembra 2023 in se zaključi do 30. junija 2025.

Reforma 4: Optimizacija mreže akutne zdravstvene oskrbe in nova opredelitev nujne zdravstvene oskrbe

Reforma obravnava pravne spremembe, ki so potrebne za povečanje splošne razpoložljivosti reševalnih vozil v 15 minutah za zahtevano več kot 90 % prebivalstva države. Sprememba zakona predvideva pravično geografsko porazdelitev reševalnih postaj. Akutno omrežje temelji na povpraševanju po posegih glede na diagnozo in regije, geografski porazdelitvi reševalnih postaj, ob upoštevanju cestnega omrežja in infrastrukture, razpoložljivosti ustreznih vrst bolnišničnih objektov, pri čemer se uporabljajo matematično modeliranje in simulacije iz resničnih podatkov (kot je model p–mediana).

Uvede se nova opredelitev nujne zdravstvene oskrbe, da se opredeli število pooblaščenih uporabnikov storitev reševanja in kako se odzvati na povpraševanje teh uporabnikov.

Izvajanje te reforme se zaključi do 31. marca 2023.

Reforma 5: Reforma zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva za odrasle, otroke in mladino

Cilj reforme je zagotoviti dostop do storitev primarnega zdravstvenega varstva v regijah, kjer primanjkuje splošnih zdravnikov in pediatrov. Ustrezna zakonodaja opredeli zahteve za optimalno število in lokacijo zdravnikov in pediatrov na največji razdalji (optimalno število zdravnikov, določeno s populacijo okraja in starostno strukturo) ter uvede merila za določanje območij in postopek letne ocene. Namen določitve območij je razvrstiti ozemlja glede na resnost ugotovljenega pomanjkanja gensko spremenjenih organizmov. Ta podroben zemljevid vrzeli v zagotavljanju primarnega zdravstvenega varstva omogoča boljše usmerjanje sanacijskih ukrepov, vključno z modulacijo spodbud za zdravnike, da odprejo nove prakse na manj pokritih območjih. Ti bi potem morali imeti dostop do podpore za splošno medicino, zlasti v obliki finančnih subvencij za vzpostavitev in opremljanje dobrih praks ali kompenzacijskih plačil pri odpiranju nove prakse na manj pokritih območjih (v zvezi z naložbo 1).

Izvajanje te reforme se zaključi do 30. junija 2022.

Naložba 1: Podpora odprtju novih praks osnovnega zdravstvenega varstva na manj pokritih območjih

Splošni cilj je ustvariti 170 ambulantnih praks – podpora se zagotovi za uvedbo vsaj 153 novih praks za splošne zdravnike za odrasle in pediatrije v obliki subvencije za nadomestilo stroškov ambulantne ambulante v prvem letu delovanja. Finančna podpora se zagotovi zdravnikom, ki se odločijo za opravljanje storitev primarnega zdravstvenega varstva na območjih, kjer primanjkuje zdravnikov, da bi nadomestili tveganje in začetne naložbe v prvem letu, ko finančna sredstva iz zavarovanja ne zadostujejo zaradi majhnega števila registriranih pacientov. Finančna podpora je začasna, traja eno leto in se mora postopoma zmanjševati, saj se pričakuje, da se bo število registriranih pacientov povečalo. Nove prakse so nato samozadostne in se tako kot vsi drugi financirajo iz javnih zavarovalniških skladov.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Novo bolnišnično omrežje – Gradnja, rekonstrukcija in oprema

Cilj naložbe je nadgraditi sedanjo infrastrukturo in zgraditi novo, da bo združljiva z zahtevami sodobnih zdravstvenih sistemov in prispevala k bolnišničnemu omrežju. Načrt za optimizacijo bolnišnične mreže, ki izhaja iz reforme 1 te komponente (optimizacija bolnišničnega omrežja), je podlaga za to naložbo.

Naložbe se začnejo z javnim razpisom, v katerem so določene zahteve za zagotavljanje bolnišničnih postelj, v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. To pomeni, da mora stavba izpolnjevati zahteve glede visoke energetske učinkovitosti za nove bolnišnice in pridobiti metodo za presojo vplivov na okolje v zvezi s stavbami za gradnjo certifikatov (BREEAM). Za obnovljeno stavbo je treba doseči 30 % prihrankov primarne energije. Od skupnega cilja 2 666 bolniških postelj se ustvari ali obnovi vsaj 2 400 bolnišničnih postelj. Za lažjo pripravo in izvajanje teh projektov se ustanovi posebna agencija.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Digitalizacija na področju zdravja

Naložbe podpirajo izvajanje reforme 3 te komponente – Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic. Centralizacija sistemov za načrtovanje virov podjetij (ERP) (za skupni servisni center) se izvede v okviru pilotnega projekta 19 bolnišnic, za katere je odgovorno ministrstvo za zdravje. Predpostavlja se, da te bolnišnice ostanejo v bolnišničnem omrežju po dokončanju bolnišničnega omrežja. Pri pripravi sistemov se upošteva vključitev v načrtovani centralni informacijski sistem bolnišnic.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4: Gradnja in sanacija reševalnih postaj

Cilj naložbe je izvesti reformo 1 te komponente: Optimizacija bolnišničnega omrežja in reforma 4 te komponente, Optimizacija mreže akutne zdravstvene oskrbe in nova opredelitev nujne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje prenosa postaj v skladu z novo mrežo akutne oskrbe in zahtevami za novo bolnišnično mrežo. Del prenesenih postaj se zagotovi z rekonstrukcijo primernih prostorov, drug del pa je treba obnoviti z ustrezno opremo. Naložba se nanaša na gradnjo ali obnovo 55 manjših reševalnih postaj.

Ta naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 5: Obnova voznega parka za prevoz z reševalnimi vozili

 Nakup in oprema reševalnih vozil za prevoz z reševalnimi vozili naj bi izpolnjevala visoke kakovostne in varnostne zahteve za zagotavljanje nujne medicinske oskrbe na terenu, pa tudi druga potrebna operativna vozila – namizni računalnik, vozila za prevoz na terenu in vozila za množični prevoz in vaje. Nakup 197 vozil je popolnoma v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2024.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

merska enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 1 Optimizacija bolnišnične mreže (ZN)

mejnik

Vzpostavitev bolnišnične mreže

Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe

Q1

2022

Zakonodajne spremembe zakonov in z njimi povezanih pravnih aktov (zakoni so vključevali: 576/2004, 577/2004, 578/2004, 579/2004, 581/2004) z uvedbo optimizacije bolnišnične mreže se opredeli hierarhija izvajalcev bolnišnične oskrbe glede na kompleksnost zagotovljene oskrbe, obseg storitev in časovno dostopnost.

Izvajalci bolnišnične oskrbe bodo imeli 5 ravni. Zakon določa obvezne storitve, ki jih morajo ponudniki zagotavljati na vsaki ravni. Poleg tega določa kazalnike kakovosti, zahteve za tehnično opremo, zmogljivosti osebja in čakalne dobe za nekatere storitve.

2

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 1 Optimizacija bolnišnične mreže (ZN)

cilj

Delež obnovljenih bolnišnic (pooblaščenih v okviru splošnih in specializiranih bolnišnic) v okviru nove bolnišnične mreže

%

0

40

Q4

2025

V prehodnem obdobju se od bolnišnic in zdravstvenih zavarovalnic zahteva, da ravnajo v skladu z na novo opredeljenimi pravili.

40 % sedanjih bolnišnic (bolnišnic, odobrenih v okviru splošnih in specializiranih bolnišnic) se ponovno profilira v skladu z novo reformo.

3

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 2 Reforma priprave načrtov naložb v zdravstvo

mejnik

Prednostni naložbeni načrt v skladu z metodologijo vrednotenja naložb, ki jo je sprejelo Ministrstvo za zdravje

prednostni naložbeni načrt, objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje

Q2

2022

Načrt zajema vse naložbe, ki se financirajo iz načrta za okrevanje in odpornost ter strukturnih skladov EU, in začne te projekte prednostno pripravljati za izvajanje (v povezavi z naložbami 1, 2 in 3).

Razvije se metodologija za ocenjevanje naložb v zdravstvo, ki bo določala merila za odločanje na podlagi finančnih, zdravstvenih in posrednih koristi, vključno z družbenimi in socialno–ekonomskimi koristmi. Določi se model za odločanje o gospodarski učinkovitosti naložbe v zdravstveni sektor, pri čemer se upoštevajo ne le neposredne finančne koristi naložbe, ampak tudi vse posredne (npr. večje udobje pacienta).

4

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 3 Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic

mejnik

Ustanovitev osrednjega organa za upravljanje bolnišnic z organizacijskega, operativnega in ekonomskega vidika

Centralni organ za upravljanje bolnišnic, ki ga je odobrilo ministrstvo za zdravje in je v celoti operativen

Q4

2023

Ta organ učinkovito zagotovi upravljavsko strukturo za 19 bolnišnic, ki jo sestavlja bolnišnična mreža v pilotni fazi (glej cilj spodaj). To pomeni, da bi: upravljanje, vodenje in ocenjevanje načrtovanja in uspešnosti bolnišnic, kot so finančni nadzor, nadzor skladnosti, človeški viri, kakovost in obvladovanje tveganja, s povezavo s kliničnimi procesi. Pripravi tudi priporočila za optimizacijo izdatkov in popisov zdravil in medicinskih pripomočkov.

5

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 3 Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic

cilj

Število bolnišnic, vključenih v centralni sistem upravljanja

število

0

19

Q2

2025

Centralni sistem upravljanja zajema 19 bolnišnic pod državnim nadzorom v pilotni fazi.

6

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 4 Optimizacija akutne zdravstvene mreže in nova opredelitev nujne zdravstvene oskrbe

mejnik

Sprememba zakona o mreži Optimalnih reševalnih vozil in nova opredelitev nujne zdravstvene oskrbe

Veljati začne zakonodaja o novi optimalni mreži reševalnih vozil.

Q1

2023

Zakonodajne spremembe uvajajo novo mrežo reševalnih postaj in novo opredelitev nujne medicinske oskrbe. Novo omrežje zagotavlja razpoložljivost služb za ukrepanje ob nesrečah v 15 minutah za 90 % prebivalstva. Ta je geografsko in postopkovno povezana z novo bolnišnično mrežo ZN. Nova opredelitev nujne oskrbe določa število pooblaščenih uporabnikov storitev reševanja in odziv na zahtevo teh uporabnikov.

7

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 5 Reforma zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva za odrasle, otroke in mladino

mejnik

Novi zakon o vzpostavitvi mreže izvajalcev splošne oskrbe in uvedbi območij

Začetek veljavnosti zakona

Q2

2022

Nova zakonodaja določa pravila za mrežo osnovnega zdravstvenega varstva, da se določita število in porazdelitev splošnih zdravnikov na podlagi: – razpoložljivosti (najdaljši čas potovanja na zdravnika);

-potrebe po zmogljivostih (število potrebnih splošnih zdravnikov odraslih in otrok glede na velikost in starostno strukturo populacije).

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 1 Podpora odprtju novega osnovnega zdravstvenega varstva

cilj

Število ambulant primarnega zdravstvenega varstva, podprtih s pilotnim programom

število

0

153

Q4

2025

Splošni cilj je ustvariti 170 ambulantnih ambulant – podpora se zagotovi za ustanovitev vsaj 153 novih ambulant za splošne zdravnike za odrasle in pediatrije v obliki subvencije za nadomestilo stroškov ambulantnih ambulant v prvem letu delovanja.

9

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 2 Novo bolnišnično omrežje – Gradnja, rekonstrukcija in oprema

mejnik

Javni razpis za gradnjo in obnovo bolnišnic

Obvestilo o dodelitvi ponudb za projekte v skladu z merili za upravičenost/izbiro

Q1

2024

Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za splošni cilj 2 666 novih bolnišničnih postelj, od katerih je na voljo vsaj 2400 postelj, razčlenjeno na:

1 vsaj 870 postelj v popolnoma novih bolnišnicah v polni pripravljenosti* v stavbah, ki izpolnjujejo zahteve glede energetske učinkovitosti 25–ter intervencijskega področja, certificiranega BREEAM (cilj je 968 postelj)

2 vsaj 1 035 postelj v popolnoma novih bolnišnicah na ravni „bruto gradnja“** v stavbah, ki izpolnjujejo zahteve glede energetske učinkovitosti iz področja posredovanja 25b, certificiranega BREEAM (cilj je 1 150 postelj)

3. Vsaj 495 postelj v bolnišnicah po večji prenovi za popolno usposobitev*** v stavbah, ki izpolnjujejo zahteve glede energetske učinkovitosti iz področja posredovanja 26a (cilj je 548 postelj)

*Popolno opremljanje – popolnoma nova bolnišnica z materialno opremo, pripravljeno za sprejem bolnikov. **Bruto gradbeništvo – temelji, konstrukcija, cevovodi, izolacija, drenaža, zunanje vodovodne in plinske instalacije brez strojev, centralno ogrevanje, ožičenje, tla, končna obdelava in oprema. *** Obsežna prenova za popolno preureditev velikega dela stavb, izolacija, strehe, okna, vrata, razsvetljava, zamenjava tehnološke opreme (ogrevanje, ožičenje, elektrika, dvigala). Rekonstrukcija reorganizira notranje postopke bolnišnice in sanira tehnično opremo. Obnova stavbe je podvržena več kot 30-odstotnemu prihranku primarne energije, ki se spremlja z energetskimi izkaznicami.

10

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 2 Novo bolnišnično omrežje – Gradnja, rekonstrukcija in oprema

cilj

Postelje, ki so na voljo v nadgrajenih bolnišnicah

število

0

2 400

Q4

2025

Postelje, ki so na voljo v nadgrajenih bolnišnicah z zmogljivostjo najmanj 2 400 postelj, razčlenjenih na 1. Najmanj 870 postelj v popolnoma novih bolnišnicah v polni pripravljenosti* v stavbah, ki izpolnjujejo zahteve glede energetske učinkovitosti na 25–ter intervencijskem področju, certificiranem BREEAM 2. Najmanj 1 035 postelj v popolnoma novih bolnišnicah na ravni „bruto gradnje“ v stavbah, ki izpolnjujejo zahteve glede energetske učinkovitosti iz intervencijskega področja 25b, certificiranega BREEAM 3. Vsaj 495 postelj v bolnišnicah po večji prenovi za popolno opremljanje stavb, ki izpolnjujejo zahteve glede energetske učinkovitosti iz intervencijskega področja 26a (vsaj 30-odstotni prihranek energije v primerjavi s trenutnim stanjem).

11

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 3 Digitalizacija v zdravstvu

cilj

Število bolnišnic, povezanih s centralnim sistemom ERP

število

0

19

Q4

2025

19 javnih bolnišnic je priključenih na centralni sistem ERP, ki omogoča centralizacijo postopkov nadzora in drugih postopkov v bolnišnicah.

12

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 3 Digitalizacija v zdravstvu

cilj

Navigacijski sistem za zdravljenje atrijske fibrilacije v 3 ustanovah za bolezni srca in ožilja

število

0

3

Q4

2023

Cilj je, da se 3 inštituti za bolezni srca in ožilja opremijo z navigacijskim sistemom za zdravljenje atrijske fibrilacije, ki bo skrajšal čas atrijske fibrilacije za 65 %.

13

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 4 Gradnja in rehabilitacija reševalnih postaj (storitve reševanja)

cilj

Število zgrajenih ali obnovljenih reševalnih postaj

število

0

55

Q2

2025

Cilj je zgraditi ali obnoviti lokacije postaj za reševalna vozila, ki se nahajajo v novem omrežju storitev reševalnih vozil. – Zgrajena naselja se nahajajo v stavbah, ki izpolnjujejo zahteve glede energetske učinkovitosti iz polja intervencije 26a (vsaj 30-odstotni prihranek energije v primerjavi s trenutnim stanjem). – Nova naselja se namestijo v stavbe, ki morajo v skladu z veljavno uredbo od 1.1.2021 ustrezati razredu energetske učinkovitosti A0.

Pravična geografska porazdelitev temelji na matematičnem simulacijskem modelu, katerega cilj je predlagati omrežje, pri katerem: (1) 90 odstotkov prebivalstva, ki je dostopno v 15 minutah od odpreme (2) 80 odstotkov bolnikov z diagnosticiranimi petimi kritičnimi nujnimi stanji je treba doseči v 8 minutah od odpreme (3) s premestitvijo odzivnega časa postaj, ki je krajši od trenutnega stanja.

14

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 5 Obnovitev voznega parka reševalnih vozil

cilj

Nakup vozil

število

0

197

Q4

2024

158 reševalnih vozil, 9 vozil za skupinski prevoz oseb in 30 vozil s povratnicami je treba kupiti in dostaviti v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Pri vozilih za obisk na domu so izbrani tipi vozil brezemisijski (električne/vodilne/gorivne celice) ali nizke emisije pod 50 g CO2/km (plug–v hibridnih električnih vozilih). V preostalem je postopek nakupa naslednji: najprej – dizelsko gorivo, nato hibridna ali električna – se uporabi najboljša razpoložljiva tehnologija v kategoriji vozila.

KOMPONENTA 12: Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja

Cilj komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati sistemske izboljšave na področju duševnega zdravja na Slovaškem, ki temeljijo na sodelovanju med različnimi sektorji javne uprave in strokovnimi organizacijami. Cilj ukrepov je posodobiti psihiatrično in psihološko socialno-zdravstveno oskrbo, spodbujati duševno zdravje in preprečevanje psiholoških motenj pri prebivalstvu, okrepiti socialno-zdravstveno oskrbo in povečati njeno dostopnost.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Ukrepi v tej komponenti prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Slovaško, zlasti v zvezi z odpornostjo sistema zdravstvenega varstva in usklajevanjem med različnimi vrstami oskrbe (priporočilo za posamezno državo št. 1 iz leta 2020) ter dolgotrajno oskrbo (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Usklajeno medresorsko sodelovanje in urejanje

Cilj te reforme je usklajevanje politike na področju duševnega zdravja in izboljšanje sodelovanja med različnimi sektorji javne uprave. To je mogoče doseči tako, da se:

–ustanovitev medresorskega usklajevalnega organa, pristojnega za duševno zdravje. Svet vlade za duševno zdravje naj bi bil ustanovljen 24. februarja 2021. Reforma vključuje operacionalizacijo njenega upravljanja. Ena od prvih nalog Sveta je usklajevanje priprave osnutka nacionalnega programa duševnega zdravja 2022–2030, ki se predloži vladi v odobritev do 31. decembra 2022.

–ustanovitev strokovne organizacije za psihologe, katere glavni cilj je povečati strokovnost in zagotoviti regulacijo izobraževanja, disciplinski nadzor in zagotavljanje pravne pomoči za te poklice, ne glede na sektor, v katerem se izvajajo.

Za boljše usmerjanje te reforme in naložb v to komponento se prva epidemiološka študija na področju duševnih motenj pripravi do 31. decembra 2022. Študija bo zagotovila pregled trenutnega epidemiološkega stanja duševnih motenj na Slovaškem.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Reforma 2: Razvoj akutno podcenjenih področij zmogljivosti pri varstvu duševnega zdravja

Cilj te reforme je razviti dostopno socialno-zdravstveno varstvo duševnega zdravja s poudarkom na povečanju obsega oskrbe v skupnosti. To se doseže s prednostno kartiranjem akutno pomanjkljivih storitev na Slovaškem in razvojem strategije za njihov prednostni razvoj.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 3: Posodobitev diagnostičnih metod in zdravljenj

Cilj te reforme je zagotoviti celovito posodobitev standardnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov ter njihovo uporabo v praksi. Ustanovijo se delovne skupine za pregled mednarodnih psihoagnostičnih metod za različne starostne skupine in različne aplikacije ter pripravijo priporočila za prilagoditev nacionalnih metod. Ustanovi se delovna skupina za opredelitev posebnih institucionalnih psihiatričnih objektov, v katerih se izvaja humanizacija in zamenjava ograjenih postelj.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 1: Vodenje projektov in priprava projektov na naložbe

Ustanovi se izvedbena enota za upravljanje naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki zajema medicinsko, postopkovno in informacijsko zasnovo teh zdravstvenih ustanov. Subjekt usklajuje dejavnosti projektiranja in projektiranja, osrednji izbor izvajalca, sodeluje pri organizaciji gradbenih in nadzornih dejavnosti, da se ustvarita ekonomija obsega in prihranek časa.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2: Vzpostavitev centrov za pridržanje

Cilj je zagotoviti ustrezno oskrbo majhne skupine psihiatričnih bolnikov, ki so storili huda kazniva dejanja. Vzpostavitev centrov za pridržanje ni del procesa deinstitucionalizacije, temveč je nujen in dopolnilen varnostni in zdravstveni ukrep za majhno skupino pacientov.

Ustanovita se dva centra za pridržanje z zmogljivostjo 75 postelj, od katerih je eden že v gradnji.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Vzpostavljanje psihosocialnih centrov

Cilj tega ukrepa je zagotoviti ustrezno oskrbo pacientov v domačem okolju z mobilnimi ekipami, s čimer se omeji namestitev v institucionalne ustanove ali izboljša kakovost življenja v teh ustanovah. Ukrep preprečuje ali skrajša trajanje hospitalizacije. Ukrep se osredotoča na odrasle in pediatrične bolnike z omejeno socialno prilagoditvijo.

Centri zagotavljajo zdravstvene in socialne storitve prek multidisciplinarne skupine (psihiater, psiholog, medicinska sestra, socialni delavec, posebni in terapevtski pedagog). Ustanovi se skupno 38 centrov. Pri prenovi stavb je minimalni cilj doseči 30-odstotni povprečni prihranek primarne energije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4: Dokončanje mreže vmesnih psihiatričnih objektov

Cilj te naložbe je dokončati mrežo vmesnih psihiatričnih objektov, ki zagotavljajo dnevno psihiatrično oskrbo kot vmesni korak med institucionalno in ambulantno psihiatrično oskrbo.

Zgraditi je treba skupno 15 vmesnih objektov. Pri prenovi stavb je minimalni cilj doseči 30-odstotni povprečni prihranek primarne energije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 5: Ustanovitev specializiranih centrov za motnje avtističnega spektra 

Cilj je povečati razpoložljivost specializiranih ustanov za oskrbo za motnje avtističnega spektra, da se zagotovi ustrezno zdravljenje tega stanja. Ustanovi se 3 novi centri za diagnostično posredovanje za ljudi z motnjami avtističnega spektra. Osebje je usposobljeno na področju najnovejših diagnostičnih in intervencijskih metod za to stanje. Pri prenovi stavb je minimalni cilj doseči 30-odstotni povprečni prihranek primarne energije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 6: Vzpostavitev zbirke psihodiagnostičnih metod

Cilj je pripraviti posodobljeno zbirko psihodiagnostičnih metod, ki bo na voljo strokovnjakom in ustanovam za psihološko oskrbo. Trenutno razpoložljive metode se pregledajo in posodobijo. Manjkajoče metode se dopolnijo s pridobivanjem in prevajanjem metod tujega jezika. Repozitorij je pod upravo pristojne strokovne organizacije (slovaško združenje psihologov) in vključuje digitalno različico, dostopno prek spleta.

Da bi ublažili posledice krize zaradi COVID–19, se med pandemijo upravlja nacionalna promocijska linija za spodbujanje duševnega zdravja, ki zagotavlja psihološko podporo prek telefona in spleta.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 7: Humanizacija institucionalnega psihiatričnega varstva

Cilj naložbe je obnova institucionalnih psihiatričnih objektov za izboljšanje pogojev za hospitalizacijo. To se doseže z zmanjšanjem števila pacientov na sobo z neodvisnimi sanitarnimi prostori. Skupna zmogljivost pacientov ostane nespremenjena. Drug ukrep je zamenjava zaprtih postelj z zavarovanimi prostori za osamitev.

Skupna zmogljivost 244 pacientov se prenavlja. Pri prenovi stavb je minimalni cilj doseči 30-odstotni povprečni prihranek primarne energije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 8: Usposabljanje osebja na področju duševnega zdravja

Cilj te naložbe je povečati število strokovnega osebja s sodobno izobrazbo, kar bo omogočilo povečanje razpoložljivosti in kakovosti zagotovljene oskrbe. Cilj se doseže s posodobitvijo učnih načrtov glede na zahteve sodobnih praks in uvedbo novih vrst oskrbe. Odpravijo se zakonodajne ovire za priznavanje tujih kvalifikacij, zdravstvenim delavcem iz vseh sektorjev pa se omogoči dostop do kliničnega usposabljanja v zdravstvenem sektorju. Preusposabljanje na področju duševnega zdravja se zagotovi zdravstvenim delavcem in strokovnjakom zunaj zdravstvenega sektorja.

Skupaj se najmanj 900 delavcev v zdravstvenem sektorju preusposabljanje v različnih vrstah programov na področju duševnega zdravja.

Izvajanje tega ukrepa se zaključi do 30. junija 2025.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Reforma 1: Usklajeno medresorsko sodelovanje in urejanje

mejnik

Ustanovitev dveh usklajevalnih teles za duševno zdravje

Popolna operacionalizacija subjektov

Q2

2025

Ustanovita se dva usklajevalna organa:

1.Svet vlade za duševno zdravje;

2.Združenje psihologov

Svet usklajuje politike med pristojnimi ministrstvi na področju duševnega zdravja. Pripravi nacionalni program duševnega zdravja in akcijski načrt, ki ju odobri slovaška vlada.

Združenje je registrirana poklicna organizacija psihologa v vseh funkcionalnih sektorjih (tj. ne le v zdravstvenem sektorju). Vodi digitalni register poklicnih psihologov, ki delajo na področju zdravja, izobraževanja, socialnih zadev, pravosodja, notranjih zadev, obrambe in drugih.

2

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 1: Vodenje projektov in priprava projektov na naložbe

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 2: Vzpostavitev centrov za pridržanje

cilj

Zmogljivost centrov za pridržanje pacientov

število

0

150

Q4

2025

Začetek uporabe novih centrov za pridržanje z zmogljivostjo 150 psihiatričnih bolnikov.

3

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Reforma 2: Razvoj akutno podcenjenih področij zmogljivosti pri varstvu duševnega zdravja

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 1: Vodenje projektov in priprava projektov na naložbe

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 3: Izgradnjo psihosocialnih centrov;

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 4: Dokončanje mreže vmesnih psihiatričnih objektov;

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 5: Ustanovitev specializiranih centrov za motnje avtističnega spektra

cilj

Število ustanovljenih centrov za duševno zdravje v skupnosti

število

0

56

Q4

2025

Začetek uporabe 56 zdravstvenih in socialnovarstvenih centrov v skupnosti: psihosocialni centri, dnevni stacionarni objekti in oprema za avtistične motnje.

4

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Reforma 3: Posodobitev diagnostičnih metod in zdravljenj

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 6: Vzpostavitev zbirke psihodiagnostičnih metod

cilj

Število registriranih in standardiziranih psihoagnostičnih metod

 

število

0

112

Q2

2025

Vzpostavitev digitalnega registra psihodiagnostičnih metod.

Od skupnega cilja 125 novih in posodobljenih standardiziranih metod se zagotovi standardizacija metod 112, ki jih izbere strokovna skupina.

5

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Reforma 3: Posodobitev diagnostičnih metod in zdravljenj

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 1: Vodenje projektov in priprava projektov na naložbe

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 7: Humanizacija institucionalnega psihiatričnega varstva

cilj

Zmogljivost pacientov v pretvorjenih prostorih v ustanovah za psihiatrično nego.

 

število

0

244

Q4

2025

Končana rekonstrukcija dvoslojnih sob v ustanovah za psihiatrično oskrbo s sanitarnimi prostori in zamenjava ograjenih postelj z izolacijskimi prostori.

6

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 8: Usposabljanje osebja na področju duševnega zdravja

cilj

Število delavcev v zdravstvenem sektorju, usposobljenih na področju duševnega zdravja

število

0

900

Q2

2025

Od splošnega cilja zagotavljanja usposabljanja na področju duševnega zdravja za 1 000 delavcev se za 900 zdravstvenih delavcev opravi kratko– ali dolgoročno potrjeno usposabljanje na področju duševnega zdravja.

KOMPONENTA 13: Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo

Sistem dolgotrajne oskrbe Slovaške ni pripravljen na pričakovano hitro staranje prebivalstva. Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, se do leta 2040 poveča s sedanjih 16 % na več kot 24 %. Dostop do kakovostne in cenovno dostopne dolgotrajne oskrbe je nezadosten zaradi splošnega nezadostnega financiranja storitev oskrbe v skupnosti in na domu, razdrobljenega upravljanja ter pomanjkanja sistemskega usklajevanja socialnih in zdravstvenih storitev. Ni celovite in ustrezne strategije, ki bi zajemala socialne in zdravstvene vidike. Neskladna je tudi ocena potreb invalidov po dolgotrajni oskrbi. Nadzor socialne oskrbe je neučinkovit in še posebej nezadosten, kar zadeva oskrbo na domu. Poleg tega je sistem financiranja razdrobljen in podpira institucionalizirano oskrbo zaradi pomanjkanja podpore storitvam na domu in v skupnosti. Zato primanjkuje ustreznih storitev dolgotrajne in paliativne oskrbe, zlasti v ustanovah za oskrbo na domu in v skupnosti.

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost bo Slovaško pripravila na hitro starajoče se prebivalstvo z zagotavljanjem visokokakovostne, dostopne in celovite podpore ljudem, ki potrebujejo dolgotrajno in paliativno oskrbo. Z zagotavljanjem take oskrbe se povečata tudi vključenost invalidov v družbo in njihova raven socialne zaščite. Cilj regulativnih reform je bolj usklajen in bolje usklajen sistem oskrbe, ki povezuje socialno in zdravstveno varstvo, izboljšan sistem financiranja, osredotočen na potrebe ljudi, in zagotavljanje boljših spodbud za oskrbo v skupnosti, bolj usklajeno ocenjevanje potreb invalidov po oskrbi ter boljši nadzor nad socialnim varstvom. Naložbe imajo za posledico dodatne zmogljivosti za dolgotrajno oskrbo, paliativno oskrbo in storitve po oskrbi, zlasti v zagotavljanje oskrbe na domu in v skupnosti.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 2 iz leta 2019, izboljšanju dostopa do cenovno dostopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe ter k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 1 iz leta 2020, kar izboljšuje usklajevanje med vrstami oskrbe. Prispeva tudi k ohranjanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti zdravstvenega sistema, kot je priporočeno v priporočilu za posamezno državo št. 1 iz leta 2019.

 

Reforma 1: Vključevanje in financiranje dolgotrajnega socialno-zdravstvenega varstva

Cilj te reforme je prenova struktur dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva, da se zagotovi boljše usklajevanje med vrstami oskrbe in poveča učinkovitost financiranja. Zlasti vzpostavi skladen okvir, ki zajema socialno in zdravstveno varstvo. Glavna sprememba sistema financiranja se nanaša na uvedbo osebnega proračuna za osebe s potrebami po oskrbi in ne na sedanje razdrobljeno financiranje ponudnikov zdravstvenih storitev. Prenovljena shema financiranja bo tudi okrepila prizadevanja za deinstitucionalizacijo oskrbe z izboljšanjem spodbud za oskrbo na domu in oskrbo v skupnosti.

Novi zakon o dolgotrajni in paliativnih negi začne veljati do 31. marca 2023, nova zakonodaja o financiranju socialnih storitev pa začne veljati 31. decembra 2025.

Reforma 2: Ocena potreb po oskrbi

Ocena potreb invalidov po dolgotrajni oskrbi je neskladna zaradi razdrobljenega sistema. Čeprav to ne velja za zagotavljanje socialnih storitev, je priznanje hude invalidnosti predpogoj za dodelitev dodatka za osebno pomoč in nego.

Ta reforma bo izboljšala in racionalizirala način priznavanja oseb s hudo invalidnostjo. Uvede enoten okvir in sistem ocenjevanja za osebno pomoč in oskrbo oseb s hudo invalidnostjo. Glavno oceno opravijo uradi za delo, socialne zadeve in družino ter v skladu z enotno metodologijo, ki temelji na časovnem razporedu ocene invalidnosti Svetovne zdravstvene organizacije 2.0, pri čemer se oceni širok nabor potreb. Za zmanjšanje upravnega bremena in v okviru prizadevanj za digitalizacijo ocenjevalci uporabljajo sistem e–zdravja. Ocenjevalci v 46 podružnicah prejmejo opremo, potrebno za opravljanje svojega dela.

Reforma se izvede do 31. marca 2024.

Reforma 3: Utrditev nadzora socialne oskrbe in zagotavljanje potrebne infrastrukture

Sistem nadzora nad zagotavljanjem socialnega varstva je razdrobljen in neučinkovit. Nadzor in kontrolo trenutno izvajajo različni organi na nacionalni in regionalni ravni brez jasne razdelitve pristojnosti. Zmogljivosti za nadzor so nezadostne. Neformalna nega in osebna pomoč, zlasti nega na domu, ki jo zagotavljajo družinski člani, nista zajeti.

Ta reforma bo utrdila nadzor nad socialnim varstvom. Ustanovi se enotni nadzorni organ. Skrbi za zagotavljanje socialnih storitev in njihovo kakovost, kakovost in obseg pomoči za osebe, ki prejemajo osebni proračun za potrebe po oskrbi, ter zagotavljanje zdravstvenega varstva na področju socialnih storitev (skupaj z nadzornim organom za zdravstveno varstvo). Kakovost oskrbe se oceni v skladu z metodologijo, razvito v skladu z Zbirko orodij SZO o pravicah kakovosti. Ukrep zagotavlja tudi potrebno infrastrukturo za novi sistem nadzora, ki ga sestavljajo sedež in osem regionalnih podružnic, vključno s stavbami, vozili in opremo IT.

Reforma se izvede do 31. marca 2024.

Naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

Na Slovaškem je zagotavljanje formalnih socialnih storitev usmerjeno v stanovanjske storitve institucionalne narave, v katerih prevladujejo velike varstvene ustanove in ne manjše ustanove v skupnosti. Storitev ambulantne oskrbe ni.

Na podlagi reforme 1 komponente 13 Vključevanje in financiranje dolgotrajnega socialno-zdravstvenega varstva se bodo s temi naložbami povečale zmogljivosti oskrbe v skupnosti in ambulantnih ustanov, kar bo pacientom omogočilo prenos iz velikih ustanov v manjše zmogljivosti, ki so podobne skupnostim, zagotovilo dodatne zmogljivosti za nove upravičence in zmanjšalo breme za neformalne negovalce. Natančneje, z gradnjo novih stavb in prenovo obstoječih stavb se ustvari vsaj 1 400 novih mest v objektih, ki temeljijo na skupnosti, in nizko zmogljivih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah skupaj. Poleg tega se v novih, nizko zmogljivih ambulantnih objektih s povprečno zmogljivostjo 20 mest ustvari vsaj 2580 mest, in sicer z gradnjo novih stavb ali prenovo obstoječih stavb.

Pri prenovi stavb je minimalni cilj doseči 30-odstotni povprečni prihranek primarne energije.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2: Razširitev in obnovitev zmogljivosti za oskrbo po zdravljenju in nego

Ni dovolj jasne zakonodaje in zmogljivosti za oskrbo bolnikov po hospitalizaciji, da se zagotovi najboljša možna rehabilitacija. To pomanjkanje prispeva k nepotrebni in neučinkoviti ponovni hospitalizaciji, ki preobremeni bolnišnice. Primanjkujejo tudi zmogljivosti za nego na domu.

S to naložbo se okrepijo zmogljivosti oskrbe, da se osebam v stiski zagotovi dobra oskrba po njihovi izpustitvi iz bolnišnice in povečajo zmogljivosti zdravstvene nege na domu. Zlasti se ustvari vsaj 650 novih postelj za oskrbo po zdravljenju, pri čemer se uporabijo sproščene zmogljivosti kronične in akutne oskrbe po optimizaciji bolnišničnega omrežja, kot je opisano v delu 11 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost. Poleg tega podporo prejme vsaj 91 ponudnikov zdravstvene nege na domu. To vključuje ustanovitev vsaj 11 novih ponudnikov zdravstvene nege na domu in popolno opremljanje vsaj 80 obstoječih.

Naložba se izvede 30. junija 2026.

Naložba 3: Krepitev in obnovitev zmogljivosti za paliativno oskrbo

Mreža paliativnih storitev za bolnike z neozdravljivo boleznijo je nezadostna in ne izpolnjuje mednarodnih priporočil. Na voljo je manj kot polovica priporočene ambulantne hospice, njihova kakovost oskrbe pa je ogrožena zaradi njihove postavitve, hkrati pa je za večino bolnikov prednostna vrsta storitve hospice. Poleg tega obstajajo velike regionalne razlike v razpoložljivosti storitev. Oddelki za paliativno nego so ustanovljeni samo v treh od osmih regij.

Na podlagi reforme 1 komponente 13 Vključevanje in financiranje dolgotrajnega socialno-zdravstvenega varstva bodo te naložbe povečale in izboljšale zmogljivosti za paliativno oskrbo zaradi pomanjkanja takih storitev v skladu s strategijo deinstitucionalizacije, dajanja prednosti oskrbi na domu in v skupnosti. Naložba obsega:

·Vzpostavitev najmanj 270 novih postelj za paliativno nego v hospicah z majhno zmogljivostjo, s povprečno zmogljivostjo 20 postelj za vsako hospico, na manj pokritih območjih z gradnjo novih in prenovo obstoječih. Paliativni oddelki in postelje za nego v bolnišnicah se vzpostavijo z rekonstrukcijo obstoječih postelj, ki se sprostijo z reorganizacijo bolnišnične mreže.

·Razširitev in obnovitev ambulantne paliativne nege z vzpostavitvijo najmanj 20 novih ambulantnih hospic in obnovitvijo vsaj šestih obstoječih. To vključuje zagotavljanje potrebne fizične in tehnične opreme. Z opiranjem na novo uveljavljeno ambulantno paliativno nego v hospicah ali paliativnih oddelkih se izboljša kakovost njihove oskrbe.

Pri prenovi stavb je minimalni cilj doseči 30-odstotni povprečni prihranek primarne energije.

Naložba se izvede do 30. septembra 2025.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Merska enota

Ozadje

cilj

Četrtletje

Leto

1

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma 1: Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma vključevanja in financiranja dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva

mejnik

Nov zakonodajni okvir za dolgoročno zdravstveno varstvo in paliativno oskrbo

Začetek veljavnosti novega zakona o dolgotrajni in paliativnih negi ter uredbe o financiranju paliativne in zdravstvene nege

 

 

 

Q1

2023

Prva faza izvajanja reforme zajema ureditev povračila stroškov zdravstvene nege v ustanovah socialnega varstva s strani zdravstvenih zavarovalnic, ureditev pogodb o zdravstveni negi s strani zavarovalnic in prilagoditev povračil zdravstvenih zavarovalnic za paliativno, ambulantno in bolnišnično oskrbo. Sprejetje te zakonodajne spremembe je predvideno do prvega četrtletja leta 2022.

Naslednja faza izvajanja zajema pripravo in odobritev nove zakonodaje. Z novim zdravstvenim zakonom se opredeli področje uporabe dolgotrajne zdravstvene in paliativne oskrbe ter nadaljnja oskrba in njena povezava z drugimi vrstami oskrbe. Ta zakon se sprejme do prvega četrtletja 2023. Zakonodajne spremembe urejajo področja, ki so trenutno opredeljena z Zakonom št. 576/2004 o zdravstvenem varstvu in storitvah, povezanih z zagotavljanjem zdravstvenega varstva.

2

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma 1: Dostopno in kakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma vključevanja in financiranja dolgotrajnega socialno-zdravstvenega varstva

mejnik

Objava koncepta financiranja socialnih storitev za javno razpravo

Objavljeni koncept financiranja socialnih storitev

 

 

 

Q4

2023

Kot rezultat prve faze priprave reforme financiranja socialnih storitev vlada predlaga nov koncept financiranja socialnih storitev za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi.

3

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma 1: Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma vključevanja in financiranja dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva

mejnik

Nov sistem financiranja socialnih storitev – uvedba osebnega proračuna

Začetek veljavnosti zakona o financiranju socialnih storitev

 

 

 

Q4

2025

Začetek veljavnosti zakonodaje o socialnih storitvah, ki bo uvedla nov sistem financiranja, ki bo temeljil na osebnem proračunu za ogrožene osebe. Reforma bo odpravila številne različne prispevke in ustvarila prostor za ciljno usmerjeno in celovito podporo ljudem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Reforma financiranja podpira nastanek in razvoj storitev v skupnosti. Zakonodajne spremembe urejajo področja, ki so trenutno opredeljena zlasti v Zakonu št. 448/2008 o socialnih storitvah in Zakonu št. 447/2008 zb. o denarnih nadomestilih za nadomestilo za hudo invalidnost.

4

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma 2: Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Ocena potreb po oskrbi

mejnik

Poenotenje sistema ocenjevanja

Začetek veljavnosti Zakona o socialnih storitvah in spremembah Zakona št. 447/2008 o odškodnini za težje invalidne osebe

 

 

 

 

Q1

2024

Začetek veljavnosti zakonodaje o socialnih storitvah, ki združuje ocenjevanje, ki so ga doslej opravili različni organi, in hkrati spreminja Zakon št. 447/2008 o odškodnini za težje invalidne osebe.

Reforma ocenjevalnega dela odpravlja neučinkovitost in birokracijo za zdravstvene ocenjevalce in ocenjevalce. Za večjo preglednost ocene se določijo nova enotna merila za pododvisnost. Ocenjevalno delo se digitalizira – zdravstveni ocenjevalci bodo uporabljali sistem e–zdravja. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja reforme se finančna sredstva v okviru te reforme uporabijo za zagotavljanje računalniške in pisarniške opreme za 200 ocenjevalcev in vozila za vsakega od 46 vej.

5

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma 3: Reforma nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje

mejnik

Reforma nadzora nad socialnim varstvom

Začetek veljavnosti zakona o nadzoru nad socialnim varstvom

 

 

 

 

Q2

2022

Začetek veljavnosti zakona na področju nadzora socialne oskrbe, ki bo poenotil nadzorne pristojnosti in – ustvaril zakonodajno podlago za delovanje novega nadzora/inšpekcijskih pregledov socialne varnosti; – opredelil nove pogoje za kakovost oskrbe v socialnih službah in gospodinjstvih; – razširil področje nadzora na nadzor neformalne oskrbe na domu.

6

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma 3: Reforma nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje

cilj

Vzpostavitev enotnega nadzornega sistema s sedežem in 8 podružnicami

 

število

0

9

Q1

2024

Dokončanje potrebne infrastrukture za delovanje nadzornega organa – sedež in 8 regionalnih podružnic. Stroški vključujejo stavbe, avtomobile, računalniško opremo in druge predpogoje.

7

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

cilj

Povečanje zmogljivosti stanovanjskih storitev v skupnosti in zdravstvenih in socialnih zmogljivosti z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

 

število

0

210

Q2

2024

Z gradnjo novih stavb in obnovo obstoječih stavb se skupaj ustvari vsaj 210 novih mest v objektih v skupnosti in nizko zmogljivih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah.  Objekti, ki se nahajajo v Skupnosti, se večinoma nanašajo na nastanitvene zmogljivosti za družine z zmogljivostjo do 12 krajev. Ustanove za zdravstveno in socialno varstvo imajo zmogljivost do 30 krajev na vsakega.

Objekti bodo zgrajeni/rekonstruirani v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja in bodo imeli nizko zmogljivost, s čimer bodo izpolnjevali pogoje iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.

 

8

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

cilj

Povečanje zmogljivosti stanovanjskih storitev v skupnosti in zdravstvenih in socialnih zmogljivosti z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

 

število

0

1 400

Q2

2026

Od splošnega cilja, da se v objektih v skupnosti (od tega 1000 mest) in ustanovah za socialno in socialno varstvo z nizko zmogljivostjo (od tega 480 mest) skupaj ustvari 1480 mest, se z gradnjo novih stavb in prenovo obstoječih stavb ustvari vsaj 1400 novih mest.  Objekti, ki se nahajajo v Skupnosti, se večinoma nanašajo na nastanitvene zmogljivosti za družine z zmogljivostjo do 12 krajev. Ustanove za zdravstveno in socialno varstvo imajo zmogljivost do 30 krajev na vsakega.

Objekti bodo zgrajeni/rekonstruirani v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja in bodo imeli nizko zmogljivost, s čimer bodo izpolnjevali pogoje iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.

 

9

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

cilj

Povečanje zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

 

število

0

387

Q2

2024

387 mest za ambulantne storitve v novih ambulantnih objektih (npr. dnevni stacionarni, rehabilitacijski center) se ustvari s povprečno zmogljivostjo 20 mest z gradnjo novih stavb ali prenovo obstoječih stavb. Ti prostori so deloma namenjeni negi nepoklicnih negovalcev. Objekti so zgrajeni/rekonstruirani v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja in so nizko zmogljivi, s čimer izpolnjujejo pogoje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.

10

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

cilj

Povečanje zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

 

število

0

2 580

Q2

2026

Od splošnega cilja, da se v novih ambulantnih ustanovah (npr. dnevni stacionarni, rehabilitacijski center) s povprečno zmogljivostjo 20 mest ustvari 2585 mest za ambulantne storitve, se z gradnjo novih stavb ali prenovo obstoječih stavb ustvari vsaj 2580 mest. Ti prostori so deloma namenjeni negi nepoklicnih negovalcev. Objekti so zgrajeni/rekonstruirani v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja in so nizko zmogljivi, s čimer izpolnjujejo pogoje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.

11

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 2: Razširitev in obnovitev zmogljivosti za oskrbo po zdravljenju in nego

cilj

Razširitev in obnova ponudnikov zdravstvene nege na domu (kazalnik: število podprtih ponudnikov)

 

število

0

91

Q1

2025

Naložbe v fizično in tehnično opremo 91 novih in obstoječih agencij za zdravstveno nego na domu. Podprl bo ustanovitev vsaj 11 novih in ponovno opremljanje vsaj 80 obstoječih agencij za zdravstveno nego.

12

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 2: Razširitev in obnovitev zmogljivosti za oskrbo po zdravljenju in nego

cilj

Ustvarjanje postelj po oskrbi z rekonstrukcijo obstoječih akutnih in kroničnih postelj (kazalnik: najmanjše število obnovljenih postelj za oskrbo po zaprtju)

 

število

0

650

Q2

2026

Vsaj 650 postelj za oskrbo po zaprtju se ustvari z uporabo sproščenih zmogljivosti kronične in akutne oskrbe po optimizaciji bolnišničnega omrežja. Postelje po zdravljenju bodo namenjene zdravljenju bolnikov po hospitalizaciji v akutnih posteljah.

13

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 3: Razširitev in obnovitev zmogljivosti za paliativno oskrbo

cilj

Razširitev in obnova zmogljivosti za paliativno oskrbo na domu (kazalnik: število ustvarjenih in obnovljenih ležišč)

 

število

0

270

Q3

2025

Ta naložba vključuje izgradnjo vsaj 270 postelj z gradnjo novih hospic (povprečno 20 postelj) in obnovo obstoječih hospic. Hospice se bodo uporabljale za dolgotrajno paliativno oskrbo bolnikov, katerih stanje ali družinske razmere ne omogočajo paliativnega zdravljenja doma. Postelje v paliativnih oddelkih se ustvarijo z rekonstrukcijo obstoječih postelj. Nekateri so posledica ponovnega profiliranja dolgotrajnih bolnih prostorov, del katerih je posledica akutnih postelj, ki se sproščajo z optimizacijo omrežja.

14

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 3: Razširitev in obnovitev zmogljivosti za paliativno oskrbo

cilj

Razširitev in obnova mobilnega omrežja za hospice (kazalnik: število novih in obnovljenih ponudnikov)

 

število

0

26

Q1

2025

V okviru te naložbe v fizično in tehnično opremo novih in obstoječih mobilnih hospic bo podprtih vsaj 20 novih mobilnih hospic in vsaj šest obstoječih.

KOMPONENTA 14: Izboljšanje poslovnega okolja

Poslovno okolje na Slovaškem počasi izgublja temelje. Pogoste spremembe zakonodajnega okolja in veliko regulativno breme podjetjem povzročajo stroške, dragi in dolgotrajni postopki zaradi insolventnosti pa ovirajo prerazporejanje virov, nepregleden okvir javnega naročanja pa upočasnjuje naložbe in vodi v neoptimalna javna naročila.

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena različnim izboljšavam poslovnega okolja. Cilj ukrepov je zmanjšati upravno breme za podjetja, posodobiti in digitalizirati okvir za insolventnost ter izboljšati postopke javnega naročanja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponenta tako prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 4 iz leta 2020 za zagotovitev ugodnega poslovnega okolja in priporočila za posamezno državo št. 3 iz leta 2019 z obravnavanjem izzivov na področju javnega naročanja.

Reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja

Veliko upravno in regulativno breme negativno vpliva na naložbe in inovacije, zlasti za mala in srednja podjetja. Kljub prizadevanjem vlade se upravno breme ne zmanjšuje dovolj, slovaško poslovno okolje pa v primerjavi z mednarodnim okoljem zaostaja.

Ta reforma bo zmanjšala upravno breme za podjetja z uvedbo naslednjih orodij: predhodno oceno načrtovane zakonodaje za prenos, da se prepreči neupravičeno čezmerno prenašanje zakonodaje; naknadno oceno učinkovitosti in upravičenosti že uvedenih predpisov; pravilo 1–in–2–out, ki zagotavlja novo zakonodajo, ne povečuje upravnih stroškov za podjetja; ter svežnje posameznih ukrepov, ki temeljijo na posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi in so primerni za poenostavitev upravnih zahtev za podjetja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Reforma 2: Harmonizacija in digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti

Postopki v primeru insolventnosti na Slovaškem so dolgotrajni in dragi. Primanjkuje ustreznih mehanizmov zgodnjega opozarjanja, ni specializiranih sodišč, ki bi obravnavala postopke v primeru insolventnosti, pomanjkanje popolnoma digitaliziranega poteka dela pa upočasnjuje procese.

S to reformo se vzpostavijo enotni in digitalizirani postopki v primeru insolventnosti in prestrukturiranja, ki izboljšajo njihovo preglednost, čas in stroške. Vzpostavi izboljšan in usklajen insolvenčni okvir, vključno z orodji za zgodnje opozarjanje in specializacijo v primeru insolventnosti na poslovnih sodiščih.

Zakonodaja o mehanizmih zgodnjega opozarjanja začne veljati 31. januarja 2022. Ustrezne zakonodajne spremembe Zakona št. 7/2005 o stečaju in prestrukturiranju, Zakona št. 328/1991 o stečaju in postopku poravnave, Zakona št. 7/2005 o stečaju in prestrukturiranju ter Zakona št. 8/2005 o upraviteljih, Zakona št. 757/2004 o sodiščih in Zakona št. 371/2004 o sedežih in okrajih sodišč Slovaške republike začnejo veljati do 31. marca 2023.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Reforma 3: Postopki za oddajo javnih naročil

Zapletenost in trajanje postopkov preverjanja javnega naročanja sta za morebitne upravičence še vedno blokirna dejavnika. Poleg tega je mogoče povečati uporabo meril, povezanih s kakovostjo, in stroškov življenjskega cikla. Hkrati je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe. Zaradi nezaupanja v javne institucije si morajo javni naročniki močneje prizadevati za obnovitev zaupanja podjetij, medijev in širše javnosti. Koristi dosedanjih prizadevanj za profesionalizacijo se pojavljajo le počasi.

Reforma javnih naročil bo poenostavila in pospešila postopke, hkrati pa zagotovila ustrezne zaščitne ukrepe. Njegov namen je tudi izboljšati nadzor z digitalizacijo in avtomatizacijo dodeljevanja in ocenjevanja pogodb ter zbiranjem in analizo cen. Zakonodajna reforma ureja tako nadmejne in podmejne javne postopke kot tudi tiste z nizko vrednostjo. Postopki javnega naročanja se poenostavijo in skrajšajo, izboljšajo se nadzorni postopki in poveča preglednost, zlasti z vzpostavitvijo enotne javne elektronske platforme za celoten postopek javnega naročanja, vključno z naročili pod mejno vrednostjo in pogodbami nizke vrednosti. Vse spremembe, zlasti kar zadeva ustrezne zaščitne ukrepe, kot so zahteve glede preglednosti, revizijski postopki ter ločitev nalog in pristojnosti, morajo biti v celoti skladne s pravom EU. Da bi se izboljšala uporaba meril kakovosti, se pričakuje, da se bodo pravila za zelena javna naročila okrepila. Pričakuje se, da bo nadaljnja krepitev uporabe meril kakovosti dosežena z neregulativnimi sredstvi. Ukrep bo okrepil dodatno profesionalizacijo javnega naročanja s krepitvijo zmogljivosti Urada za javna naročila. Zlasti je treba zagotoviti usposabljanje v različnih oblikah, da se izboljša uporaba spremenjenih postopkov javnega naročanja.

Reforma zakona o javnih naročilih začne veljati 31. marca 2022. Enotna elektronska platforma začne delovati do 30. junija 2023.

Naložba 1: Zmogljivosti za reforme za zmanjšanje regulativnega bremena

Za hitro izvajanje reform za zmanjšanje upravnega bremena so potrebne začasne zmogljivosti pristojnih javnih organov, zlasti odvetnikov in analitikov.

Ta naložba zato predvideva začasne projektne skupine za oblikovanje in izvedbo reforme 1. Sestavljajo ga pravni strokovnjaki in analitiki. Opravijo se predhodna in naknadna vrednotenja ter uporaba pravila 1–in–2–out. Spletno poročanje o preverjanju skladnosti načela 1–in–2–out (virtualni račun) potrdi, da se pravilo izvaja v praksi.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 2: Digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti

Pomanjkanje celovitega digitalnega sistema je eden od ključnih razlogov za zaostanek pri postopkih v primeru insolventnosti. Sedanji register insolventnosti deluje predvsem kot založniška platforma, vendar ne omogoča digitalnega obravnavanja zadev med udeleženimi akterji. To prispeva k dolgotrajnim postopkom z negativnimi posledicami za poslovno okolje in učinkovito prerazporeditev virov.

Naložba v celoti digitalizira postopke v primeru insolventnosti, da se skrajšajo in zmanjšajo stroški za podjetnike. To vključuje digitalizacijo likvidacije, stečaja, prestrukturiranja in odpusta dolgov, vključno s postopki pred nastopom insolventnosti. Z njim so povezani različni akterji, kot so sodišča, upniki in javnost.

Naložba se izvede do 30. junija 2024. 

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

 

 

 

 

 

Merska enota

Ozadje

cilj

Četrtletje

Leto

1

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja

mejnik

uvedba novih orodij za zmanjšanje regulativnega bremena: – izvajanje pravila „1in–2 out“ – uvedba naknadne ocene obstoječih uredb (zakonodajnih in nezakonodajnih gradiv) – uvedba zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem zakonodaje

 

Začetek veljavnosti resolucij o posodobitvi enotne metodologije za oceno izbranih vplivov

 

 

 

Q1

2023

Začetek veljavnosti vladnih resolucij o posodobitvi enotne metodologije za oceno izbranih vplivov in uvedbi novih orodij za zmanjšanje regulativnega bremena: – uvedba pravila „1–in–2 out“ v 1Q/2022 – uvedba naknadne ocene obstoječih uredb (zakonodajno gradivo do 1.Q/2022 in nezakonodajno gradivo do 1Q/2023) v zvezi z njihovo učinkovitostjo in upravičenostjo – Uvedba zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem do 4Q/2022 – Naložbeni ukrepi za izvajanje regulativnih ukrepov.

2

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Naložba 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja

mejnik

Pravilo 1 IN–2, predhodno vrednotenje za preprečevanje čezmernega prenašanja in naknadne ocene obstoječe ureditve

Ocene, ki jih je izvedlo Ministrstvo za gospodarstvo

 

 

 

Q2

2025

S spletnim poročanjem o preverjanju skladnosti načela 1–in–2–out (virtualni račun) se potrdi, da se pravilo izvaja v praksi: Kontrola predloženega zakonodajnega gradiva (500 na leto)/priprava usposabljanj za predlagatelje zakonodajnega in nezakonodajnega gradiva (1 na leto)/število posvetovanj za predlagatelje (100 na leto)/število posodobitev virtualnih računov na spletni strani MH SR (12 na leto) – Q4 / 2024

Redno naknadno ocenjevanje učinkovitosti in upravičenosti obstoječih predpisov: Pregled predloženega zakonodajnega gradiva (50 leta 2022, 100 v naslednjih letih). Usposabljanje predlagateljev zakonodajnega gradiva (enkrat letno) in zagotavljanje posvetovanj. Razvit bo mehanizem za nadzor uporabe načela naknadnega vrednotenja – Q4/2024

Izvajanje zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem zakonodaje: Razvit bo nadzor predloženih ocen zakonodajnega gradiva (40 na leto)/usposabljanje za predlagatelje zakonodajnega gradiva (1x na leto)/število posvetovanj (30 na leto)/mehanizem za spremljanje uporabe načela zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem zakonodaje. – Q2 / 2025.

3

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja

mejnik

Zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike

Začetek veljavnosti treh svežnjev s 300 ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena

Q4

2024

Začetek veljavnosti treh svežnjev, ki zmanjšujejo upravno breme za podjetja, od katerih vsak vsebuje vsaj 100 ukrepov, in omogočajo prihranke za podjetnike.

4

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 2: Reforma insolvenčnega okvira – Prilagoditev zakonodaje

mejnik

Reforma insolvenčnega okvira

 

Začetek veljavnosti niza zakonov, ki urejajo postopke v primeru insolventnosti.

 

 

 

Q1

2023

Začetek veljavnosti zakonov, s katerimi se vzpostavi pravni okvir za poenotenje in popolno digitalizacijo likvidacije, stečaja, prestrukturiranja in odpusta dolgov ter po potrebi za reševanje grozečega stečaja, pa tudi za spremembo pravnih in postopkovnih okvirov za digitalizacijo postopkov prisilne likvidacije. Vključuje uvedbo orodij za zgodnje opozarjanje in ustvarja specializacijo na področju insolventnosti na ravni poslovnih sodišč.

Vlada in parlament odobrita sklop zakonov: – nov zakon o nejavnem finančnem prestrukturiranju in javnem preventivnem prestrukturiranju; – sprememba Zakona št. 7/2005 o stečaju in prestrukturiranju, – sprememba Zakona št. 8/2005 o upraviteljih, – Sprememba Zakona št. 328/1991 o stečaju in dogovoru; – sprememba zakona št. 757/2004 o sodiščih; – sprememba zakona št. 371/2004 o sedežih in okrožjih sodišč Slovaške republike.

5

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Naložba 2: Digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti

cilj

V celoti deluje en sam, popolnoma digitaliziran postopek insolventnosti.

 

% postopkov v primeru insolventnosti, izvedenih z enotnim digitalnim postopkom

0

100

Q2

2024

Edini popolnoma digitaliziran postopek insolventnosti je bil preizkušen in sprožen ter se uporablja v vseh postopkih v primeru insolventnosti. Začetek delovanja informacijskega sistema javne uprave (tehnični okvir), ki se osredotoča na insolvenčno pravo in postopke izstopa z moduli z več uporabniki (skrbniki, upniki, sodišča, javnost, unovčenje premoženja) in dodatnimi funkcijami za zgodnje opozarjanje na neizbežno insolventnost, odpust dolgov fizičnih oseb, čezmejno izmenjavo informacij, zagotavljanje statističnih in analitičnih podatkov ter razkritje informacij.

6

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 3: Reforma javnih naročil – prilagoditev zakonodaje

mejnik

Reforma Zakona o postopkih javnega naročanja

Začetek veljavnosti revidiranega zakona o postopkih javnega naročanja v parlamentu

 

 

 

Q1

2022

Sprememba Zakona o postopkih javnega naročanja, ki sta jo odobrila vlada in parlament ter je začela veljati, bo zagotovila:

– pospešitev in poenostavitev postopka javnega naročanja;

– pospešitev postopka, tudi z namenom uveljavljanja pravic kandidatov, ponudnikov, udeležencev in drugih zadevnih oseb;

– izboljšanje nadzora nad javnimi naročili z avtomatizacijo oddaje in ocenjevanja pogodb ter zagotavljanjem učinkovitega zbiranja in analize podatkov o cenah;

– ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti glede preglednosti, in vse predlagane spremembe bodo v skladu z ustreznimi direktivami Evropskega parlamenta in Sveta ter pravili iz Pogodbe o delovanju EU.

7

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 3: Reforma javnega naročanja – digitalizacija postopkov javnega naročanja

mejnik

Digitalizacija postopkov javnega naročanja prek enotne elektronske platforme.

Enotna elektronska platforma v celoti deluje, kar zadeva 7 novih funkcij.

Q2

2023

Digitalizacija postopkov javnega naročanja se preskusi in v celoti deluje, vključno z interoperabilnostjo z informacijskim sistemom centralnega upravljanja referenčnih podatkov (IS CSRÚ) v skladu z zakonom št. 305/2013 zb., ki omogoča samodejno dokončanje podatkov o naročnikih, razširitev področja uporabe na vse blago in storitve ter spremljanje razvoja cen blaga in storitev. Pričakuje se, da se bo sistem za gibanje cen blaga in storitev postopoma zapolnil. Značilnosti:

– predložitev del, blaga in storitev, ki ne dosegajo praga, ne le tistih, ki so običajno na voljo na trgu;

– oddaja naročila z merilom, ki ni cena;

– tržne raziskave za naročila nizke vrednosti;

– objava naročil nizke vrednosti;

– vzpostavitev funkcije spremljanja cen;

– vzpostavitev funkcije za samodejno razvrščanje ponudb;

– vključitev v informacijski sistem centralnega upravljanja referenčnih podatkov (IS CSRÚ) v skladu z zakonom št. 305/2013 zb.

KOMPONENTA 15: Reforma pravosodja

Na Slovaškem so bili izraženi posebni pomisleki glede splošne celovitosti njenega pravosodnega sistema, zaupanje v sodstvo pa je slabo v primerjavi z drugimi državami EU. Korupcija je še vedno izziv, zaznavanje korupcije pa je še vedno problematično.

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena nadaljnjemu povečanju učinkovitosti, celovitosti in neodvisnosti pravosodnega sistema ter boju proti korupciji. Cilj reforme mreže sodišč je uvesti specializacijo sodnikov in tako ustvariti prostor za boljše in hitrejše sodne odločbe. Naložbe, povezane z reformo mreže sodišč, imajo dva krovna cilja. Prvi cilj je nadgraditi obstoječe prostore in zgraditi ali naročiti nove prostore za ključna sodišča v novi mreži sodišč. Drugi cilj je vlagati v analitične zmogljivosti, digitalne tehnologije in elektronsko uporabo sodnih postopkov, da bi prispevali k boljši kakovosti in hitrejšim storitvam ter večji preglednosti postopkov in zmanjšali možnosti za koruptivne prakse.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 4 iz leta 2019 in priporočila za posamezno državo št. 4 iz leta 2020, in sicer za izboljšanje učinkovitosti in obravnavanje vprašanj integritete v pravosodnem sistemu, pa tudi za povečanje prizadevanj za odkrivanje in pregon korupcije ter zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja.

Reforma 1: Reorganizacija mreže sodišč

Razdrobljenost slovaškega pravosodnega sistema zmanjšuje njegovo učinkovitost. Sodniki se ne morejo dovolj specializirati, kar ovira učinkovitost in kakovost sodnih odločb. Poleg tega heterogenost sistema povzroča pomanjkanje preglednosti.

Ta reforma bo zato izboljšala učinkovitost in kakovost sodstva. V ta namen preoblikuje sistem sodišč z njegovo racionalizacijo in tako omogoči večjo specializacijo sodnikov na področju kazenskega, civilnega, gospodarskega in družinskega pravosodja ter utira pot boljšim in hitrejšim sodnim odločbam. Vključuje novo mrežo prvostopenjskih upravnih in rednih sodišč (vključno z občinskimi sodišči), pritožbenih sodišč in vrhovnega upravnega sodišča.

Glavna zakonodaja, s katero se izvaja reforma mreže sodišč, začne veljati do 31. decembra 2021. Prehod pravosodnega sistema na manjše število sodišč in s specializiranimi sodniki se zaključi do 31. marca 2023.

Reforma 2: Boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti sodstva

Visoka stopnja zaznane korupcije je povezana s pomanjkanjem zaupanja v sodstvo. Posebna skrb vzbuja pomanjkanje sredstev za pregon korupcije in pranja denarja.

Ta reforma vključuje sveženj zakonodajnih sprememb, namenjenih izboljšanju celovitosti in neodvisnosti sodstva ter učinkovitejšemu boju proti korupciji in pranju denarja. Ta reforma se izvaja v skladu s členom 19 PEU, da se zagotovi učinkovito sodno varstvo.

Krepitev integritete in neodvisnosti sodstva:

·Vrhovno upravno sodišče se ustanovi s pooblastilom, da deluje kot disciplinsko sodišče za sodnike, tožilce, sodne izvršitelje, notarje in administratorje (v povezavi z reformo 1).

·Sodni svet ima več pristojnosti za preverjanje premoženja in strokovnega znanja sodnikov na področju pravosodja. Poleg tega se za izvolitev v sodni svet uvede regionalno načelo, da se zagotovi boljša zastopanost.

·Volitve sodnikov ustavnega sodišča se izboljšajo in postanejo preglednejše na več načinov, na primer z zaščito pred parlamentarno pasivnostjo pri volitvah sodnikov, uvedbo načela rotacije sodnikov, da se zmanjša tveganje, da bi določeno politično stranko izbralo preveč sodnikov. Za izvolitev ključnih sodnikov (ustavnega sodišča, generalnega državnega tožilca in posebnega tožilca) se uvedejo javne obravnave.

·Spremenijo se pravila o opravljanju sodnega poklica, vključno s starostno mejo 67 let za sodnike in 72 let za ustavne sodnike.

zagotovi učinkovit nadzor in izvrševanje okvira za preprečevanje pranja denarja:

·Ustanovi se Urad za upravljanje zaseženega premoženja skupaj z izboljšanim pravnim okvirom, ki omogoča učinkovitejšo zaseg in upravljanje premoženja. Ta ukrep je povezan s prizadevanji za preprečevanje pranja denarja v komponenti 16 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost.

Odkrivanje in pregon korupcije:

·Nova kazniva dejanja se uvedejo, če sodniki zlorabljajo zakone in če javni uslužbenci zahtevajo ali obljubljajo neupravičene ugodnosti.

Del teh zakonodajnih sprememb je bil načrtovan za 31. december 2020. Celoten zakonodajni sveženj začne veljati do 30. septembra 2021.

Reforma se izvede do 30. septembra 2021.

Naložba 1: Stavbe za reorganizirani sodni sistem

Nova mreža sodišč, ki jo je prinesla reforma 1 te komponente (reorganizacija mreže sodišč), zahteva nekaj novih stavb, trenutno razpoložljive stavbe sodišč pa zahtevajo temeljito prenovo ali prilagoditev.

Ta naložba bo povečala zmogljivost ali nadgradila obstoječe zmogljivosti ali po potrebi zgradila ali nabavila nove primerne prostore za ključna sodišča v novi mreži sodišč. Zlasti je treba zgraditi ali kupiti vsaj 80 500 m² sodnih zgradb in prenoviti vsaj 77 500 m² sodnih zgradb. S prenovo se doseže vsaj 30-odstotni povprečni prihranek primarne energije. Pričakuje se, da bo to zadevalo vsaj prenovo 25 rednih sodišč prve stopnje, gradnjo dveh novih občinskih sodišč, gradnjo vrhovnega upravnega sodišča ter gradnjo ali obnovo treh prvostopenjskih upravnih sodišč, treh rednih pritožbenih sodišč in treh rednih sodišč prve stopnje.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 2: Digitalizacija in analitične zmogljivosti 

Pravosodni sistem ima veliko možnosti za izboljšanje uporabe digitalnih tehnologij, da bi povečali učinkovitost in preglednost. To vključuje zagotavljanje digitalnih in centralno dostopnih sodnih datotek in opreme IT na sodiščih.

S temi naložbami se bo dodatno izboljšala učinkovitost sodstva, in sicer z zagotovitvijo opreme za digitalno obravnavo zadev v prenovljenem omrežju in vzpostavitvijo potrebnih sistemov. V ta namen se vzpostavita elektronski poslovni register ter elektronski centraliziran sistem pravosodnega upravljanja. Slednji omogoča popolnoma elektronsko upravljanje sodnih spisov. Dopolnjuje jo analitična podporna platforma, ki zagotavlja digitalno podatkovno zbirko sodne prakse, ki omogoča iskanje, ter pomaga sodnikom in pospešuje sprejemanje odločitev. V zvezi z opremo IT se vsaj 6 000 sodnih uslužbencev opremi z notesniki, priključnimi postajami, monitorji in telefoni. Naložba vključuje tudi nadaljnjo digitalno infrastrukturo, ki je potrebna za sodišča, kot sta tehnologija za videokonference in brezžični internet.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Merska enota

Ozadje

cilj

Četrtletje

Leto

1

15 – Reforma pravosodja – Reforma 1: Reforma mreže sodišč – Zakonodaja

mejnik

Opredelitev nove mreže sodišč

Začetek veljavnosti Zakona o rezidencah in okrožjih

 

 

 

Q4

2021

Z začetkom veljavnosti zakonodajne spremembe se opredeli nov sistem sodišč.

Spremembe mreže sodišč prilagodijo mrežo prvostopenjskih rednih sodišč, ustanovijo upravna sodišča, prilagodijo redna pritožbena sodišča in ustanovijo Vrhovno upravno sodišče Slovaške republike.

2

15 – Reforma pravosodja – Reforma 1: Reforma mreže sodišč – Zakonodaja

mejnik

 

Uvedba nove mreže sodišč

Reorganizirana mreža sodišč deluje

 

 

 

Q1

2023

Prehod sodnega sistema na manjše število sodišč je zaključen, sodniki pa so bili imenovani za specializacijo (med civilnim, družinskim, kazenskim in gospodarskim pravom) v vsaj treh sodnih agendah v vsakem novem sodnem okrožju (Q1/2023). Vzpostavljena je nova mreža prvostopenjskih rednih in upravnih sodišč, rednih pritožbenih sodišč in vrhovnega upravnega sodišča Slovaške republike (Q1/2023).

3

15 – Reforma sodstva – Naložba 1: Reorganizacija sodišč – Obnova stavb

cilj

 

Obnovljena površina sodnih zgradb v m²)

Površina (m²)

0

77 500

Q4

2024

Od splošnega cilja rekonstrukcije 86000 kvadratnih metrov sodnih zgradb je treba rekonstruirati vsaj 77500 kvadratnih metrov, da se posodobijo in povečajo njihove zmogljivosti zaradi povečanja števila sodnega osebja in sodnikov v združenih sodnih okrožjih. Projektna dokumentacija za rekonstrukcije se pripravi do Q2/2022.

 

4

15 – Reforma sodstva – Naložba 1: Reorganizacija sodišč – Gradnja/naročanje novih stavb

cilj

 

Površina stavb sodišča, zgrajenih ali kupljenih (v m²)

Površina (m²)

0

80 500

Q4

2024

Od splošnega cilja gradnje ali nakupa 89216 kvadratnih metrov sodobnih stavb za potrebe največjih sodišč v pravosodnem sistemu (mestnih sodišč, nekaterih pritožbenih sodišč in upravnih sodišč) se vsaj 80500 kvadratnih metrov zgradi ali kupi. Projektna dokumentacija za rekonstrukcije se pripravi do Q2/2022.

 

5

15 – Reforma pravosodja – Reforma 2: Boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti sodstva

mejnik

Sveženj zakonov za boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti pravosodnega sistema

Začetek veljavnosti Zakona o reformi pravosodja, ustavnega zakona, spremenjenega zakona o državnem tožilstvu, spremenjenega kazenskega zakonika in disciplinskih pravil vrhovne uprave Sodišča Slovaške republike

 

 

 

Q3

2021

Začetek veljavnosti Zakona o upravljanju zamrznjenega premoženja, zakona o reformi pravosodja, ustavnega zakona, spremenjenega zakona o državnem tožilstvu in spremenjenega kazenskega zakonika ter sprejetja disciplinskih pravil za Vrhovno upravno sodišče Slovaške republike

6

15 – Reforma pravosodja – Naložba 2: Podporni instrumenti za reformo mreže sodišč – Poslovni register in centralizirani sistem upravljanja sodstva

mejnik

Razvoj in predaja informacijskega sistema – poslovni register

Popolna elektronska komunikacija poslovnega registra s podjetji in sodišči

 

 

 

Q3

2023

Začetek uporabe sodobnega informacijskega sistema, ki podjetnikom in sodiščem omogoča, da v celoti elektronsko izvajajo dejavnosti poslovnega registra.

7

15 – Reforma pravosodja – Naložba 2: Podporni instrumenti za reformo mreže sodišč – Poslovni register in centralizirani sistem upravljanja sodstva

mejnik

Razvoj in predaja IS – Centralizirani sistem za upravljanje pravosodja

Novi sodni spisi se lahko obravnavajo digitalno

 

 

 

Q1

2025

Začetek uporabe sodobnega informacijskega sistema, ki omogoča digitalno upravljanje sodnih spisov. Vzpostavitev centraliziranega sistema pravosodnega upravljanja vključuje migracijo vseh obstoječih podatkov sodišč iz obstoječih lokalnih podatkovnih zbirk, digitalizacijo vseh novih sodnih zadev, medsebojno povezanost vseh sodišč in povezave z drugimi ustreznimi sistemi javne uprave.

8

15 – Reforma sodstva – Naložba 2:

Cilj

Posodobitev računalniške opreme sodišča za sodno osebje

število

0

6 000

Q2

2026

Kupi in dostavi se digitalna oprema sodišč, da se poveča učinkovitost njihovega dela, da se opremijo s tehnologijo za učinkovito izvajanje obravnav in dejanj na daljavo. Od splošnega cilja, da se usposobi 6 100 sodnih uslužbencev, bo posodobitev opreme IT (novi notesniki, priključne postaje, monitorji, telefoni) izvedena za vsaj 6 000 sodnih uslužbencev, kot je bilo reorganizirano po reformi mreže sodišč.

9

15 – Reforma pravosodja – Naložba 2: Orodja za podporo reformam mreže sodišč – Platforma za analitično podporo

mejnik

Vzpostavitev analitične podporne platforme za dostop do sodne prakse na sodiščih

Analitična podporna platforma je v celoti operativna.

Q2

2026

Analitična platforma za podporo sodni praksi deluje in je na voljo sodiščem, ki sodnikom omogoča uporabo podatkovne zbirke sodne prakse, da pospešijo preučevanje spisov.

KOMPONENTA 16: Boj proti korupciji in pranju denarja, varnost in zaščita prebivalstva

Slovaška je slabo uvrščena po kazalnikih zaznave korupcije in zaupanja v policijo. Upravljanje je razdrobljeno in ima omejene zmogljivosti, kar ovira izvajanje javnih storitev in javne naložbe, finančni kriminal pa ni dovolj obravnavan.

Ključni cilji te komponente 16 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost so okrepitev prizadevanj za odkrivanje in pregon korupcije, boj proti okoljskemu kriminalu, okrepitev zmogljivosti za preprečevanje pranja denarja, optimizacija kriznega upravljanja in krepitev upravnih zmogljivosti na različnih ravneh vlade.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

S tem prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 4 iz leta 2020, zlasti za zagotovitev učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja ter zagotavljanje ugodnega poslovnega okolja in kakovostnih javnih storitev. Obravnavano je tudi priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2019, tudi kar zadeva okrepljena prizadevanja za odkrivanje in pregon korupcije.

Reforma 1: Učinkovitejši boj proti korupciji in pranju denarja

Novi trendi v mednarodnem organiziranem kriminalu, vključno z zlorabo pravnih subjektov za namene pranja denarja, pomenijo pritisk na Slovaško, da nadgradi svoj okvir za preprečevanje pranja denarja za namene preprečevanja gospodarskega kriminala in boja proti njemu.

Cilj te reforme je okrepiti boj proti pranju denarja in korupciji. Izboljša pravni okvir za zamrznitev sredstev, vključno z ustanovitvijo urada, ki upravlja ta sredstva, in pristojnost policije za preverjanje njihovega izvora. Vzpostavi tudi centralni register računov.

Reforma se izvede do 31. marca 2022.

Naložba 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja

Boj proti korupciji in pranju denarja zahteva ustrezna orodja, vključno z digitalnimi rešitvami, in zmogljivosti.

Ta naložba bo zagotovila več orodij in ukrepov za krepitev zmogljivosti v podporo reformi 1. To vključuje digitalne programske rešitve za finančne preiskave in centralni register računov. Zmogljivosti policije za finančne preiskave se okrepijo z usposabljanjem in opremo ter reorganizacijo, s katero se ustanovi nacionalni center za posebna kazniva dejanja (NCODK) skupaj z regionalnimi uradi in analitičnimi službami nacionalne kriminalistične agencije (NAKA). Poleg tega se sprejmejo ukrepi za zagotovitev polnega delovanja urada prijavitelja nepravilnosti, da se podpre boj proti korupciji. To vključuje zagotavljanje tehnične opreme.

Naložba se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Posodobitev in krepitev zmogljivosti policije

Strukture in zmogljivosti policije so zastarele in nimajo specializiranih služb, ki bi obravnavale nove oblike kriminala in kriminalne analize. Reforma bo prenovila organizacijo policije, okrepila analitične zmogljivosti in storitev na področju kriminalistične tehnologije, pa tudi preiskave kaznivih dejanj zoper okolje. Ustanovi kriminalistično službo, enote za analizo kaznivih dejanj in enoto za boj proti okoljski kriminaliteti ter osebje in jo ustrezno opremi.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije

Nezadostna digitalizacija policije povzroča neučinkovitost na več področjih. Reorganizacija (reforma 2) zahteva preusposabljanje, prenovo in dodatno opremo.

S to naložbo se bodo okrepile zmogljivosti policije in digitalizirali postopki, da bi bili učinkovitejši. Usposabljanje in oprema se zagotovita najmanj 310 zaposlenim v enotah, ustanovljenih v okviru reforme 2 te komponente, ki posodablja in krepi zmogljivosti policijskih sil. Policijske stavbe s tlorisno površino najmanj 45 000 m² se prenovijo, pri čemer se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije, in kupi vsaj 700 čistih vozil. Prizadevanja za digitalizacijo vključujejo vzpostavitev avtomatiziranega sistema za ugotavljanje kršitev cestnoprometnih predpisov in elektronski postopek za izdajo dovoljenj za prebivanje.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 3: Optimizacija kriznega upravljanja

Številne krize, vključno s pandemijo, so pokazale slabosti v mehanizmih za odzivanje na krize.

S to reformo se optimizira krizno upravljanje in ustrezne zmogljivosti ter učinkovito usklajevanje reševalnih služb. To vključuje jasno opredelitev vlog in dogovorov o sodelovanju služb za ukrepanje ob nesrečah v okviru integriranega reševalnega sistema, vzpostavitev skupnih postopkov za odzivanje na krize in skupni mehanizem za usklajevanje. Določi tudi mrežo integriranih varnostnih centrov (glej naložbo 2 te komponente – opremljanje in digitalizacija policije).

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema

Celovito krizno upravljanje zahteva ustrezno infrastrukturo za njegovo usklajevanje. Zastarela in razdrobljena komunikacijska in informacijska infrastruktura služb za ukrepanje ob nesrečah upočasnjuje odzivanje na krize. Poleg tega je del infrastrukture za gašenje požarov v nezadovoljivem tehničnem stanju.

Cilj te naložbe je zagotoviti potrebno fizično in digitalno infrastrukturo za celovito izvajanje reforme 3 te komponente, tj. optimizacije kriznega upravljanja. V ta namen podpira izgradnjo dveh novih stavbnih centrov za nove integrirane storitvene centre ter interoperabilne informacijske tehnologije za vse reševalne službe. Poleg tega se zgradijo vsaj štiri nove gasilske postaje ter vsaj 3 prenovijo in posodobijo. S prenovo se doseže v povprečju vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 4: Racionalizacija, optimizacija in krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja

Javne naložbe zavira pomanjkanje upravnih zmogljivosti pri izvajanju na več ravneh. Znatne naložbe, predvidene v načrtu, pomenijo potrebo po nadaljnjem povečanju zmogljivosti za upravljanje teh naložb. Poleg tega zagotavljanje storitev ovira razdrobljeno upravljanje na občinski ravni.

Ta reforma bo okrepila upravne zmogljivosti na lokalni in nacionalni ravni za izvajanje reform in naložb iz slovaškega načrta za okrevanje in odpornost. V ta namen se ustanovi nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje slovaškega RRP (NIKA). Zakon o mehanizmu za okrevanje in odpornost začne veljati do prvega zahtevka za plačilo in v tem trenutku ne odstopa bistveno od opisa iz končnega slovaškega načrta. Potrditi bi bilo treba, da bo sistem repozitorijev za beleženje in shranjevanje vseh ustreznih podatkov v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost – doseganje mejnikov in ciljev, podatkov o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih – operativen do 31. decembra 2021. Slovaška predloži namensko revizijsko poročilo, ki potrjuje učinkovitost funkcionalnosti sistema arhivov.

Podpora naj bi bila namenjena tudi dejavnostim na področju medijev in komuniciranja. Na lokalni ravni se vzpostavi vsaj 20 skupnih storitvenih centrov, da se izboljša učinkovitost izvajanja javnih storitev na lokalni ravni, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi. Poleg tega se za izboljšanje znanj in spretnosti javnega osebja vzpostavi izobraževalna platforma, ki se usposablja tako sedanje kot premeščeno ali na novo zaposleno osebje.

Zakon o mehanizmu za okrevanje in odpornost začne veljati 31. decembra 2021. Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorija, se dokonča do 31. decembra 2021. Informacijski sistem za NIKA začne delovati do 30. septembra 2022. Do 31. decembra 2024 se ustanovi vsaj 20 skupnih storitvenih centrov. Usposabljanja naj bi se začela 1. januarja 2023 in se zaključijo do 30. junija 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Merska enota

Ozadje

cilj

Četrtletje

Leto

1

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Reforma 1: Učinkovitejši boj proti korupciji in preprečevanje pranja denarja

mejnik

Reforme za racionalizacijo in izboljšanje finančnih preiskav

Začetek veljavnosti zakona 312/2020 o zamrznitvi sredstev in akta o vzpostavitvi centralnega registra računov

 

 

 

Q1

2022

Začetek veljavnosti zakonodaje, ki določa okvir za začetek delovanja centralnega registra računov. Pristojnost policije za preverjanje premoženja v primeru neskladja med zakonitim in rabljenim premoženjem se bo razširila. Urad za upravljanje zaseženega premoženja deluje in možnosti za zamrznitev sredstev so razširjene.

2

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja

mejnik

Zagotavljanje potrebne infrastrukture za podporo boju proti pranju denarja in korupciji

Infrastruktura, povezana s preprečevanjem pranja denarja in prijavitelji nepravilnosti, je v celoti operativna.

Q4

2023

Dokončanje naslednjih korakov:

– nakup programskega orodja „go AML“ do Q4/2022 in njegovo izvajanje do Q3/2023;

– začetek testne različice Centralnega registra računov z vsemi v vnaprej določenimi funkcijami Zakona z dostopom do podatkov do Q2/2022 in poznejši začetek izvajanja končne različice v Q4/2022;

– operacionalizacija in popolna tehnična oprema urada za zaščito prijaviteljev nepravilnosti do Q3/2022;

– vzpostavitev sistema LISA (sistem za zbiranje policijskih podatkov v okviru centralnega informacijskega sistema – enotna platforma za storitve finančnih preiskav – NAKA, NCODK, FSJ) do Q4/2023;

– prilagoditev prostorov in opreme IKT enot NCODK in NAKA za finančne preiskave in preverjanje izvora sredstev po regionalni ravni (model 1 +4) do Q4/2023.

3

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja

cilj

Preusposabljanje policistov v finančnih preiskavah in analitičnih dejavnostih

 

število

0

240

Q4

2023

Ustanovitev analitičnega centra NAKA in regionalnih analitičnih in finančnih preiskovalnih uradov NAKA ter vzpostavitev regionalnih analitičnih in finančnih preiskovalnih uradov nacionalnega centra za posebna kazniva dejanja (NCODK) v prvem četrtletju leta 2022.

 

Od splošnega cilja usposabljanja 266 uslužbencev se je vsaj 240 policistov udeležilo usposabljanj, delavnic in seminarjev, v katerih so sodelovali tuji in nacionalni predavatelji, ter sodelovanje pri usposabljanju s CEPOL in Europolom.

4

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Reforma 2: Posodobitev in krepitev zmogljivosti policije

mejnik

Izvajanje organizacijskih sprememb policije za povečanje učinkovitosti odkrivanja, preiskovanja in odkrivanja korupcije

Organizacijska sprememba policije je učinkovita.

 

 

 

 

Q4

2021

Organizacijske spremembe, katerih cilj je ustanovitev enote za odkrivanje in preiskovanje okoljske kriminalitete (središče in regije), razširitev analitičnih zmogljivosti policije na regionalno raven, ustanovitev nove enote za storitve na področju kriminalistične tehnologije (središče in regije).

5

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – Usposabljanje in oprema

cilj

Izvajata se usposabljanje in oprema, povezana z reformo policije.

 

Število usposobljenega osebja

0

310

Q4

2024

Usposabljanje najmanj 310 policistov (okoljski kriminal 200, analize kaznivih dejanj 60, storitve kriminalne tehnologije 50) v 4. četrtletju leta 2022. Zagotoviti usposabljanje vsaj 300 policistov za izboljšanje kakovosti komunikacije z žrtvami kaznivih dejanj za policiste v Q4/2022.

6

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – Obnova voznega parka

cilj

Nakup novih vozil (10 % voznega parka) električnih in hibridnih vozil

 

število

0

700

Q4

2022

Od splošnega cilja, da se 705 vozil policijskega voznega parka obnovi z električnimi in hibridnimi vozili (326 vozil do Q2/2022 in 379 vozil do Q4/2022), se zamenja vsaj 700 policijskih vozil.

7

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – Obnova stavb

mejnik

Obseg prenovljene tlorisne površine policijskih stavb za zmanjšanje energetske intenzivnosti stavb

(v m²)

 

število

0

45 000

Q4

2024

Od splošnega cilja prenove 49 965 kvadratnih metrov tlorisne površine stavbe je treba prenoviti vsaj 45 000 kvadratnih metrov v policijskih stavbah, da se zmanjša njihova energetska intenzivnost. Vsaj pet stavb bo obnovljenih do Q4/2023. Tehnično, materialno in prostorsko zagotavljanje enot za analizo kaznivih dejanj, storitev kriminalistične tehnologije in enot za okoljsko kriminaliteto v skladu z materialnim inventarjem Q4/2024.

 

8

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – Novi informacijski sistem za registracijo tujih rezidentov (IS ECU)

mejnik

Elektronizacija postopkov za izdajo dovoljenj za prebivanje za poenostavitev postopkov za javnost

Začetek delovanja novega sistema

 

 

 

Q4

2024

Začetek polnega delovanja novega informacijskega sistema za tujce z naslednjimi ključnimi funkcijami: vložitev prošnje za prebivanje in podaljšanje, registracija stalnega prebivališča, informatizacija vloge za dokument, moduli za obveščanje in informatizacija komunikacije med postopkom.

9

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – Avtomatiziran sistem za odkrivanje cestnoprometnih prekrškov

mejnik

Avtomatizacija sistema za odkrivanje prometnih prekrškov v polnem obratovanju

Vzpostavitev polnega delovanja 3 modulov

 

 

 

Q2

2026

Avtomatizacija evidentiranja kršitev cestnoprometnih predpisov. Polno delovanje sistema z moduli: (1) evidentiranje in ugotavljanje kršitev cestnoprometnih predpisov, (2) spremembe obstoječega sistema za samodejno sprejemanje odločitev ter (3) statistika, poročanje in analiza.

10

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Reforma 3: Optimizacija kriznega upravljanja

mejnik

Začetek veljavnosti optimiziranega kriznega upravljanja

Začetek veljavnosti spremenjenega zakona št. 129/2002 o integriranem reševalnem sistemu

 

 

 

Q1

2023

Koncept optimizacije kriznega upravljanja jasno opredeljuje odnose med službami za ukrepanje ob nesrečah v okviru integriranega reševalnega sistema, določa skupne postopke za obvladovanje kriznih razmer, zagotavlja skupno usklajevanje med komponentami ob upoštevanju strateške in operativne ravni kriznega upravljanja ter predlaga mrežo integriranih varnostnih centrov. Zakonodaja začne veljati do prvega četrtletja 2023.

11

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema – Vzpostavitev mreže integriranih varnostnih centrov

cilj

Izgradnja in operacionalizacija integriranih varnostnih centrov

število

0

2

Q2

2026

Zgrajena in operativna bosta vsaj 2 integrirana varnostna centra, s čimer se bo izboljšalo operativno upravljanje reševalnih služb integriranega reševalnega sistema, vključno z informacijsko podporo z vzpostavitvijo integriranih varnostnih centrov.

12

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema – Prenova gasilskih stavb

cilj

Posodobitev gasilskih postaj

število

0

7

Q2

2026

Dokončanje gradbenih del za vsaj 4 nove gasilske postaje in rekonstrukcija vsaj 3 obstoječih gasilskih postaj.

13

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – Ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje

mejnik

Zmanjšanje tveganja pri izvajanju z ustanovitvijo usklajevalnega, finančnega in izvajalskega organa (NIKA) za instrument za okrevanje in odpornost

 

Ustanovitev in krepitev zmogljivosti organa RRP

 

 

 

Q3

2022

Nika bo ustanovljena do tretjega četrtletja 2021. To bo usklajevalni, finančni in izvajalski organ za instrument za okrevanje in odpornost. Naslednji koraki vključujejo: Krepitev zmogljivosti NIKA in revizija vlade do 4. četrtletja 2021. Nov informacijski sistem za namene NIKA je vzpostavljen do vprašanja št. Q3/2022.

14

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – Ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje

mejnik

Revizija in vzorčenje; kontrole: Pravna podlaga

Začetek veljavnosti Zakona o mehanizmu za okrevanje in odpornost

 

 

Q4

2021

Parlamentarna odobritev in zakonit začetek veljavnosti Zakona o mehanizmu za okrevanje in odpornost morata biti končana pred prvim zahtevkom za plačilo. 

15

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – Ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje

mejnik

Sistem repozitorijev RRP: informacije za spremljanje izvajanja RRP

Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev

 

 

 

Q4

2021

Vzpostavljen in operativen je sistem arhivov, ki je lahko v obliki Excelovega lista, za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

Sistem vključuje najmanj naslednje funkcije:

(a) zbiranje podatkov ter spremljanje doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti;

(b) zbira, shranjuje in zagotavlja dostop do podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o RRF. 

 

16

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – Vzpostavitev skupnih storitvenih centrov

Cilj

Vzpostavitev skupnih storitvenih centrov.

 

 

0

20

Q4

2024

Od splošnega cilja, da se do Q4/2024 ustanovi 22 skupnih storitvenih centrov v regijah, ki najbolj zaostajajo v razvoju, se ustanovi vsaj 20 skupnih storitvenih centrov. Ti skupni storitveni centri pomagajo združiti zmogljivosti na lokalni ravni pri zagotavljanju osnovnih javnih (socialnih) storitev.

 

 

17

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – Vzpostavitev platforme za specializirano usposabljanje

cilj

Avtomatizirano specialistično usposabljanje za vse nove zaposlene za prvi stik

 

%

0

100

Q2

2026

Vse na novo zaposleno in premeščeno osebje, zaposleno na prvi stopnji, bo deležno usposabljanja, da se izboljša zagotavljanje javnih storitev. To vključuje več korakov: Vzpostavitev učne platforme in vsebine do Q2/2022. Začetek usposabljanja pilotov do Q4/2022. Vso osebje prvih kontaktnih točk se udeleži ustreznega usposabljanja v Q2/2026.

KOMPONENTA 17: DIGITALNA SLOVAŠKA (STORITVE E-UPRAVE ZA MOBILNE NAPRAVE, KIBERNETSKA VARNOST, HITRI INTERNET ZA VSE, DIGITALNO GOSPODARSTVO)

Cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je doseči znaten napredek Slovaške v smeri digitalno pripravljene družbe in gospodarstva. Ta cilj se doseže z ukrepi za digitalizacijo javne uprave in zagotavljanja javnih storitev, izboljšanje kibernetske varnosti s standardiziranimi pristopi za preprečevanje in reševanje incidentov v vseh subjektih javne uprave, krovno strategijo za digitalna znanja in spretnosti ter podporo večdržavnim projektom in naložbam EU v raziskave in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij. Poleg tega komponenta predstavlja ukrepe za digitalno povezljivost, ki jih nameravajo organi financirati iz skladov kohezijske politike.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Ukrepi v tej komponenti prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Slovaško, zlasti v zvezi z digitalnimi spretnostmi in znanji (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020), digitalno preobrazbo (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020), poslovnim okoljem in kakovostjo javnih storitev (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2020), raziskavami in inovacijami (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) ter konkurenčnostjo MSP (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere

Na podlagi te reforme bo Ministrstvo za naložbe, regionalni razvoj in informatiko pripravilo in sprejelo naložbeni načrt za prednostne „življenjske razmere“ državljanov in podjetij. Cilj je državljanom in podjetjem omogočiti, da takšne življenjske razmere na enem mestu rešijo na upravni ravni hitro in enostavno.

V naložbenem načrtu je opredeljenih 16 prednostnih življenjskih situacij, opisano trenutno in prihodnje stanje procesov ter navedeni naložbeni ukrepi, ki jih je treba izvesti v upravnih subjektih in njihovih informacijskih sistemih. Prednostne življenjske razmere se izberejo v skladu s seznamom življenjskih razmer, ki se spremljajo z referenčnim merilom eGov, in ob upoštevanju življenjskih razmer iz Priloge II k uredbi o enotnem digitalnem portalu.

Reforma bo privedla do uvedbe svežnja zakonodajnih sprememb za uvedbo novih digitalnih javnih storitev na enotnem oblikovanju.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Centralno upravljanje virov IT

V okviru te reforme se vzpostavi osrednja platforma za javna naročila za nakup in uporabo virov IT. Ta sredstva se nato dajo na voljo za razvoj informacijskih sistemov v javni upravi z glavnim ciljem skrajšanja časa in stroškov takšnega razvoja.

Sredstva IT se nabavljajo centralno prek okvirne pogodbe, subjekti javne uprave pa imajo pravico, da jih črpajo prek osrednje platforme, tj. digitalnega trga. Zmanjšanje stroškov se doseže z učinkovitejšim nakupom in dodeljevanjem zmogljivosti IT.

Platforma se uvede v dveh korakih:

–Prvič, za vire IT se oblikuje katalog na podlagi jasnih pogojev za upravičenost, pod katerimi se viri lahko zabeležijo v katalog. Upoštevajo se varnost sistemov, zahteve referenčne arhitekture ter kakovost storitev in blaga.

–Drugič, nabavo teh sredstev zaključi MIRRI, da se dajo na voljo uporabnikom v potrebni kakovosti in količini.

Platforma zagotavlja funkcijo ocenjevanja vrednosti naložb v informacijsko tehnologijo s spremljanjem stroškov, vpisov, transakcij in donosov.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

V neposredni povezavi z reformo 1 te komponente (oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere) ta naložba vključuje uporabo celostnih rešitev e-uprave za 16 prednostnih življenjskih razmer. Rešitve se razvijejo z uporabo skupne platforme orodij IT, potrebnih za vzpostavitev in zagotavljanje razumljivih in uporabniku prijaznih digitalnih storitev, ki zajemajo celovitost postopka v zvezi z življenjskimi razmerami. 

Naložbe so v obliki projektov, ki temeljijo na povpraševanju in zagotavljajo celovito upravno rešitev za življenjske razmere z največjimi koristmi. Rešitve vključujejo enotne funkcije iskanja, enotno točko za izvajanje storitev, mobilno različico, enotno zasnovo in jasno navigacijo, nemoten prehod skozi življenjske razmere, pregled stanja zahtevkov in obvestil o statusu ter spletna plačila. Projekt vključuje tudi vključitev rešitev v osrednji portal javne uprave, preoblikovanje temeljnih upravnih postopkov, nadgradnjo sistemov dnevnega reda in povezavo z osrednjo vmesno programsko opremo ter osrednjo zaledje.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2: Digitalna preobrazba opravljanja javnih storitev

Ta naložba bo skrajšala trajanje dokončanja javnih storitev z optimizacijo in avtomatizacijo upravnih postopkov. Naložba bo preoblikovala 42 oddelkov javne uprave z uvedbo popolnoma funkcionalne digitalizirane različice.

Naložbe so v obliki projektov, ki temeljijo na povpraševanju, za preoblikovanje postopkov uprav z največjim potencialom za izboljšanje kakovosti ali prihranke. Prihranki se dosežejo z zmanjšanjem operativnih stroškov, postopkovnih napak, rokov za dokončanje ali zahtev glede človeških virov. Izboljšanje kakovosti postopkov in zmanjšanje stroškov se po potrebi doseže z optimizacijo ustrezne zakonodaje ali spremembo organizacije dejavnosti in postopkov.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 3: Upravljanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe

S to reformo se z vključitvijo pristojnih organov na različnih ravneh uvede nova struktura upravljanja za reforme in naložbe v digitalno gospodarstvo. Na politični ravni vladni svet za digitalizacijo javne uprave in enotni digitalni trg kot svetovalni, usklajevalni in pobudni organ vlade v zvezi z vprašanji, povezanimi z digitalizacijo, spremlja izvajanje in uresničevanje reform in projektov na področju digitalnega gospodarstva. Oddelek za digitalno agendo MIRRI si na delovni ravni prizadeva zagotoviti izvajanje reform in naložb ter doseganje določenih mejnikov in ciljev. Na ravni ocenjevanja analitična enota MIRRI zagotovi tematsko skladnost ukrepov s prednostnimi nalogami strateških politik/dokumentov (RIS3, SACI, Strategija digitalne preobrazbe Slovaške 2030). Na ravni posvetovanja Delovna skupina za digitalno preobrazbo Slovaške pomaga oddelku za digitalno agendo MIRRI pri izvajanju reform in naložb v digitalno gospodarstvo.

V okviru te reforme bo MIRRI sprejel nov strateški dokument – akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

Ta naložba podpira sodelovanje Slovaške v evropskih večdržavnih projektih. Predhodni seznam pobud je bil pripravljen na podlagi posvetovanj s strokovnjaki, predpogojev in pripravljenosti projektov. Slovaška namerava pridobiti financiranje za nekatere od teh projektov iz drugih virov, zlasti iz neposredno upravljanih programov EU (digitalna Evropa, instrument za povezovanje Evrope, Obzorje Evropa).

Naložba vodi v naslednje projekte:

–vzpostavitev mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH) in vozlišč za digitalne inovacije (DIH) za podporo digitalizaciji slovaških MSP;

–zagon superračunalnika za nacionalni center za superračunalništvo;

–sodelovanje v dveh drugih večdržavnih evropskih projektih, ki ju je treba opredeliti na podlagi vnaprej pripravljenega seznama večdržavnih projektov, ki jih predlaga Evropska komisija.

Zadnji mejnik naložbe se zaključi do 31. decembra 2024. Podpora tem projektom se nadaljuje tudi po tem roku, in sicer v okviru izvajanja RRP.

Naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

Cilj te naložbe je oblikovati shemo podpore za raziskave, razvoj in uporabo naprednih digitalnih tehnologij s strani podjetij, vključno z MSP, raziskovalnimi inštituti in subjekti javne uprave. Podpora se dodeli uspešnim slovaškim projektom v okviru neposredno upravljanih programov, izbranim projektom IPCEI ali projektom, ki pridobijo pečat odličnosti, v skladu z veljavnimi pravili o financiranju s sredstvi EU. Poleg tega se lahko podpora dodeli tudi projektom, izbranim na nacionalni ravni. Poleg raziskovalnih, razvojnih in uporabniških projektov se lahko podpora dodeli tudi tehnološkim ustanovam, strokovnim centrom, zasebnim podjetjem in platformam v skladu s pravili o državni pomoči.

Naložbe so osredotočene na:

–podporo raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim projektom s stopnjami tehnološke pripravljenosti 5 do 8,

–podporo za vzpostavitev testne in eksperimentalne infrastrukture,

–podporo sodelovanju v inovativnih projektih na evropski in mednarodni ravni,

–podporo platformam in strokovnim centrom pri njihovih dejavnostih ozaveščanja in usposabljanja, namenjenih digitalnim spretnostim in kompetencam.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 5: Hitra nepovratna sredstva – hekatoni

Cilj je oblikovati orodje za spodbujanje inovativnih rešitev za prožno in hitro reševanje sedanjih družbenih izzivov. To se doseže z organiziranjem hekatonov, ki vključuje zagonska podjetja, druga podjetja, raziskovalne ustanove, univerze in njihove študente ter druge strokovnjake.

Naložba se uporabi za organizacijo 20 hekatonov v petih letih. Stroški vključujejo sredstva za zmagovalne ekipe, ki svoje rešitve ponudijo javni upravi ali širši javnosti.

Organizator v sodelovanju s sodelujočimi organi javne uprave opredeli vrsto tem in težav, ki jih morajo obravnavati hekatoni.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 4: Standardizacija tehničnih in postopkovnih rešitev kibernetske varnosti (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Sedanje zahteve glede kibernetske varnosti v javni upravi se razlikujejo glede njihove priprave, kakovosti in jasnosti. Individualizirane rešitve za kibernetsko varnost povzročajo višje skupne stroške in dvoumnosti za številne ponudnike storitev. Poleg tega so veljavne metodološke smernice za kibernetsko varnost zastarele in ne ustrezajo svojemu namenu v hitro spreminjajočem se okolju kibernetskih groženj. Cilj te reforme je posodobiti veljavne zahteve glede kibernetske varnosti in povečati standardizacijo rešitev za vse subjekte javne uprave.

Reforma zlasti vodi k razvoju enotnega metodološkega okvira za kibernetsko varnost; oblikovanje postopkovnih priročnikov za ocenjevanje kibernetske varnosti; vzpostavitev osrednje strokovne podpore za izvajanje ukrepov na področju kibernetske varnosti; opredelitev kategorij organizacij za namene kibernetske varnosti; opredelitev osnovnih zahtev za kibernetsko varnost v javni upravi.

Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) določa okvir standardizacije za zahteve glede kibernetske varnosti.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 5: Izboljšanje usposabljanja, znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Splošna raven znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti v javni upravi ni zadostna. Cilj te reforme je uvesti sistematično vseživljenjsko učenje na področju kibernetske varnosti strokovnjakov za informacijsko tehnologijo v javni upravi.

Reforma:

–vzpostavlja program ozaveščanja o kibernetski varnosti in usposabljanje za osebje javne uprave, vključno z dopolnilnim usposabljanjem strokovnjakov za kibernetsko varnost (kot vseživljenjsko učenje);

–ustanavlja vsaj 3 strokovne centre na področju kibernetske varnosti na univerzah, da bi imeli vlogo v izobraževanju in zagotavljanju strokovnega znanja javnemu in zasebnemu sektorju;

–podpira mednarodno sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi centri odličnosti na področju kibernetskih in hibridnih groženj;

–razvija metodologijo za vzpostavitev enot za kibernetsko varnost v subjektih javne uprave.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Cilj tega ukrepa je razviti sistem zgodnjega odzivanja na področju kibernetske varnosti javne uprave. Spremlja projekte v okviru operativnega programa Integrirana infrastruktura.

Natančneje, naložba:

–vključuje nove tehnične in tehnološke rešitve sistema zgodnjega odzivanja v infrastrukturo za obvladovanje kibernetskih incidentov;

–razvija okvir za redne poglobljene varnostne revizije, ocene ranljivosti in preskuse prodora v splošno strukturo kibernetske varnosti;

–dviguje raven opreme za tehnološko varnost naprav kritične infrastrukture;

–razvija kataloga groženj in metodologije za upravljanje kibernetske varnosti;

–razvija centraliziran pristop za izvajanje varnostnih popravkov.

V okviru preprečevanja se okrepi splošna raven kakovosti fizične in postopkovne varnosti kritične infrastrukture javne uprave. To se doseže z izboljšanjem varnosti procesov, obnovo in dokončanjem 72 zavarovanih prostorov za informacijske sisteme kritične infrastrukture.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 6: Strateški pristop k izobraževanju o digitalnih znanjih in spretnostih v sodelovanju s predstavniki ključnih deležnikov

S to reformo se oblikuje usklajena nacionalna strategija za razvoj digitalnih znanj in spretnosti z vseživljenjskim učenjem, ki zajema ljudi v produktivni in postproduktivni dobi. Strategijo pripravi MIRRI v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in predstavniki ključnih zainteresiranih strani.

Strategija vključuje analizo stanja na področju digitalnih znanj in spretnosti na Slovaškem, opredelitev obstoječih ovir za njihov razvoj, učno vizijo za naslednje obdobje ter priporočila za ukrepe, s katerimi naj bi javni organi izboljšali razmere in izpolnili cilje. Strategija predlaga tudi dolgoročno trajnostno financiranje in podporni sistem za digitalna znanja in spretnosti, hkrati pa si prizadeva ustvariti privlačno okolje za preprečevanje bega možganov ter privabljanje tujih strokovnjakov in raziskovalcev.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter zagotavljanje tablic za starejše

Delež ljudi v starosti 65–74 let z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi je le 11 % v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 24 %. Usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti na Slovaškem je močno odvisno od programov učenja na delovnem mestu in/ali programov, ki jih financira delodajalec. Zato imajo ljudje v postproduktivni dobi in prikrajšani ljudje na splošno bolj omejen dostop do razvoja digitalnih znanj in spretnosti. Ta vrzel v znanjih in spretnostih je bila zlasti problematična v obdobju COVID–19. Cilj te naložbe je obravnavati to vprašanje s ciljno usmerjenim programom usposabljanja na področju digitalnih znanj in spretnosti ter zagotavljanjem digitalne opreme vsaj 172 800 starejšim in prikrajšanim osebam.

Naložbo sestavljajo:

–pilotni projekt za 1 000 oseb za oceno posebnih potreb in fiziološke ustreznosti tehnološke opreme (tablic ali alternativ) za starejše in prikrajšane osebe;

–usposabljanja za starejše in prikrajšane osebe v obliki osebnega in e-učenja;

–razvoj specializiranih aplikacij z elementi dostopnosti;

–zagotavljanje subvencionirane tehnološke opreme (tablic ali alternativ) skupaj z boni za zagotavljanje dostopa do interneta.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

Mejnik/cilj

 

Ime

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

 

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere

mejnik

Naložbeni načrt za prednostne življenjske razmere

Objava prednostnega seznama, ki ga je odobril MIRRI

 

 

 

Q4

2022

Objava seznama prednostnih elektronskih storitev, ki jih je odobril SR MIRRI, na podlagi referenčne vrednosti eGOV in ob upoštevanju Priloge II k uredbi o enotnem digitalnem portalu, 

2

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere

mejnik

Načrt prednostnih življenjskih razmer

Objava časovnega načrta

Q4

2023

Analiza zasnove storitev in opredelitev pomanjkljivosti (časovni načrt) za njihovo izboljšanje prek vseh zadevnih javnih institucij

3

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 2: Centralno upravljanje virov IT

mejnik

Osrednja platforma za uporabo informacijskih virov (digitalni trg)

Vzpostavitev platforme

 

 

 

Q4

2023

Začetek uporabe platforme orodij in politik za nov način nakupa in uporabe blaga informacijske tehnologije, strokovnega znanja, uporabe storitev v oblaku in odprtokodne kode. Storitve se naročajo centralno (okvirna pogodba), uporabniki storitev pa imajo možnost, da se po potrebi dinamično opirajo na osrednjo platformo.

4

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

cilj

Število razvitih in uvedenih rešitev e–uprave

število

0

2

Q1

2025

Uvajanje digitalnih rešitev za dve izbrani življenjski situaciji z naslednjimi značilnostmi: enoten dostop do iskanja storitev; enotna točka za dostavo storitev; po potrebi mobilna različica; enotno oblikovanje; čista navigacija; nemoten prehod skozi življenjske razmere; pregled statusa zahtevka; obvestila o statusu; in spletna plačila. Projekt vključuje vključitev rešitev v osrednji portal javne uprave, preoblikovanje poslovnih procesov v celovito, nadgradnjo sistemov dnevnega reda ter povezavo z osrednjo vmesno programsko opremo in osrednjimi podpornimi sistemi. Izvajanje dveh najpogosteje uporabljenih življenjskih razmer.

5

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

cilj

Število razvitih in uvedenih rešitev e–uprave

 

število

2

16

Q2

2026

Polno izvajanje digitalnih rešitev v 16 izbranih življenjskih situacijah z naslednjimi značilnostmi: enoten dostop do iskanja storitev; enotna točka za dostavo storitev; po potrebi mobilna različica; enotno oblikovanje; čista navigacija; nemoten prehod skozi življenjske razmere; pregled statusa zahtevka; obvestila o statusu; in spletna plačila. Projekt vključuje vključitev rešitev v osrednji portal javne uprave, preoblikovanje poslovnih procesov v celovito, nadgradnjo sistemov dnevnega reda ter povezavo z osrednjo vmesno programsko opremo in osrednjimi podpornimi sistemi.

6

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

mejnik

Platforma za razvoj in zagotavljanje prednostnih življenjskih razmer

Polno izvajanje platforme

 

 

 

Q4

2024

Posodobitev čelne, zaledne in vmesne programske platforme (skupni moduli) po načelih komponent, ki jih je mogoče konfigurirati z nizkimi kodami in se centralno upravljajo za vse ponudnike javnih storitev. Platforma je predpogoj za uvedbo rešitev e–uprave za življenjske razmere.

7

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 2: Digitalna preobrazba opravljanja javnih storitev

cilj

Digitalna preobrazba oddelkov za javno upravo

število

0

8

Q4

2024

Osem postopkov in oddelkov v javni upravi se optimizira in avtomatizira. Naložbe so namenjene izboljšanju kakovosti javnih storitev ali učinkovitosti (z zmanjšanjem operativnih stroškov, postopkovnih napak, rokov za dokončanje ali zahtev glede človeških virov). To se po potrebi doseže s spremembo zakonodaje ali s spremembo organizacije postopkov. Oddelki javne uprave so registrirani v centralnem metainformacijskem sistemu javne uprave v skladu z Zakonom št. 575/2001 zb. o organizaciji vladnih dejavnosti in organizaciji centralne državne uprave.

8

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 2: Digitalna preobrazba opravljanja javnih storitev

cilj

Digitalna preobrazba oddelkov za javno upravo

 

število

8

42

Q2

2026

42 postopkov in oddelkov javne uprave se optimizira in avtomatizira. Naložbe so namenjene izboljšanju kakovosti javnih storitev ali učinkovitosti (z zmanjšanjem operativnih stroškov, postopkovnih napak, rokov za dokončanje ali zahtev glede človeških virov). To se po potrebi doseže s spremembo zakonodaje ali s spremembo organizacije postopkov. Oddelki javne uprave so registrirani v centralnem metainformacijskem sistemu javne uprave v skladu z Zakonom št. 575/2001 zb. o organizaciji vladnih dejavnosti in organizaciji centralne državne uprave.

9

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 3: Upravljanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe

mejnik

Akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za leta 2023–2026

Razvoj in sprejetje s strani MIRRI

 

 

 

Q4

2022

MIRRI sprejel nov strateški dokument – akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026. V akcijskem načrtu so predstavljeni ukrepi za izboljšanje digitalne uspešnosti Slovaške na podlagi strategije za digitalno preobrazbo za Slovaško do leta 2030 in na podlagi sedanjega časovnega načrta za obdobje 2019–2022.

10

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

cilj

Število vozlišč za digitalne inovacije/evropskih vozlišč za digitalne inovacije

 

število

0

5

Q3

2022

Ta cilj se doseže z:

1. Vzpostavitev mreže štirih evropskih vozlišč za digitalne inovacije na Slovaškem, ki podjetjem zagotavljajo storitve v podporo uvajanju novih tehnologij in inovacij. Sodelujejo v vseevropski mreži EDIZ. Kandidati za ustanovitev štirih EDIH so bili predlagani septembra 2020.

2.Poleg 4 EDIZ se na podlagi ene od dveh možnosti ustanovi še vsaj en center:

(a) EDIH brez finančne podpore iz programa za digitalno Evropo, ki bo prejel pečat odličnosti na natečaju Evropske komisije; ali

(b) lokalno vozlišče za digitalne inovacije, ki bo izbrano v okviru nacionalne sheme in bo dopolnjevalo mrežo obstoječih EDIZ.

11

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

mejnik

Razvoj in izgradnja superračunalnika za nacionalni superračunalniški center

 Zagon superračunalnika in predložitev potrdila o primopredaji

Q4

2024

Začetek obratovanja in začetek uporabe računalniške infrastrukture na podlagi funkcionalnih preskusov in protokola predaje.

Z naložbo se financira gradnja superračunalnika z uporabo arhitekture, ki vključuje integrirano centralno procesno enoto in GPU na enem čipu, z željo, da se na 10 najvišjih svetovnih seznamih „zelenih 500“ uvrstijo visoko energetsko učinkoviti superračunalniki. Podrobnosti o arhitekturi se določijo v študiji izvedljivosti.

12

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

cilj

Sodelovanje v večdržavnih digitalnih projektih iz vnaprej določenega sklopa

 

število

0

2

Q4

2024

Podpora za udeležbo v dveh večdržavnih digitalnih projektih iz naslednjega sklopa, ki ga je predlagala Evropska komisija: Varnostni operativni centri, MediaInvest, evropska infrastruktura za storitve blokovne verige, EuroQCI, koridorji 5G, skupna evropska podatkovna infrastruktura, procesorji in polprevodniški čipi, povezana javna uprava, evropski genom, digitalna znanja in spretnosti.

13

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

mejnik

Oblikovanje podporne sheme za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

Uvedba programa podpore

 

 

 

Q2

2022

Izvedbena enota MIRRI vzpostavi in objavi shemo podpore za raziskave in razvoj digitalnih rešitev za mala in srednja podjetja, velika podjetja, zasebne raziskovalne in razvojne institucije, javne raziskovalne in razvojne institucije, vključno z akademskimi krogi in slovaško akademijo znanosti, nevladnimi in neprofitnimi organizacijami, mediji, javnimi ustanovami, vključno z občinami, in drugimi upravičenimi prosilci.

Shema se uporablja tudi kot mehanizem sofinanciranja projektov, ki so uspešni v neposredno upravljanih programih EU (digitalna Evropa, Obzorje Evropa in Instrument za povezovanje Evrope). Prednost imajo uspešni projekti, ki temeljijo na oceni IPCEI, ki jo opravi Evropska komisija. Projekti se ocenijo tudi na podlagi prednostnih področij, opredeljenih v razsežnosti 4 (digitalna preobrazba Slovaške) v strategiji pametne specializacije (RIS3).

14

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

cilj

Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

 

število

0

20

Q4

2024

Podpora, izplačana za 20 projektov za razvoj in uporabo digitalnih rešitev v okviru sheme podpore

15

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

cilj

Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

 

število

20

43

Q2

2026

Podpora, izplačana 43 projektom za razvoj in uporabo digitalnih rešitev v okviru sheme podpore

16

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 5: Hitra nepovratna sredstva – hekatoni

cilj

Število organiziranih hitrih dogodkov v zvezi z nepovratnimi sredstvi – hekatoni

število

0

20

Q2

2026

Organizacija 20 hekatonov – dogodki, pri katerih se dodelijo hitra nepovratna sredstva za najbolj inovativne rešitve za sedanje družbene izzive. Dogodek vključuje zagonska podjetja, druga podjetja, raziskovalne ustanove, univerze in njihove študente ter druge strokovnjake.

Zmagovalne ekipe ponudijo svoje rešitve javni upravi ali širši javnosti.

17

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 5: Izboljšanje usposabljanja, znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

cilj

Število zaposlenih na področju informacijske tehnologije v javni upravi, usposobljenih za kibernetsko varnost

 

število

29

600

Q2

2026

Dodatnih 571 strokovnjakov za informacijsko tehnologijo na področju javne uprave, ki so bili prekvalificirani za kibernetsko varnost na ravni „strokovnega“, „upravljavca“ in „upravljavca IT“.

18

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

cilj

Število zavarovanih informacijskih sistemov v okolju javne uprave

 

število

70

1 000

Q4

2024

Zavarovanje 1000 informacijskih sistemov, ki so opredeljeni kot: orodja sistema zgodnjega opozarjanja so vključena v sistem za obvladovanje incidentov na področju kibernetske varnosti, ki vključuje potrebne elemente strojne/programske opreme, dvosmerno šifrirano komunikacijo in opozarjanje na razpošiljanje.

19

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

mejnik

Varnostne revizije aplikacij v okolju javne uprave

Uvedba novih ali posodobitev obstoječih aplikacij v uporabi

 

 

 

Q2

2025

Uvedba novih ali revidiranih revizijskih orodij za ranljivost javnih aplikacij IT na področju kibernetske varnosti. Ocena se izvede s penetracijskimi testi in uporabo programske opreme za oceno ranljivosti, varnostna revizija pa se za preverjanje kritičnih šibkih točk vedno preveri pred uvedbo.

Prednost imajo informacijski sistemi, ki so del kritične infrastrukture.

20

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 6: Strateški pristop k izobraževanju o digitalnih znanjih in spretnostih v sodelovanju s predstavniki ključnih deležnikov

mejnik

Nacionalna strategija za digitalne spretnosti

Odobritev strategije za digitalna znanja in spretnosti s strani slovaške vlade in objava

 

 

 

Q4

2022

Strategija se osredotoča na osebe v produktivni in postproduktivni dobi ter vključuje analizo trenutnega stanja, opredelitev obstoječih ovir in vizijo izobraževanja za naslednje obdobje in vseživljenjskega učenja v skladu s priporočili OECD 2020 ter predlog ukrepov in priporočil za javne uprave za izboljšanje sedanjega stanja in doseganje zastavljenih ciljev. Ukrepi se financirajo iz drugih virov in ne iz sklada RRF.

21

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter zagotavljanje tablic za starejše

cilj

Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovne digitalne spretnosti

 

število

0

1 000

Q2

2022

Izvajanje pilotnega projekta za potrditev predlaganih dejavnosti in rešitev za povečanje digitalnih znanj in spretnosti v vzorcu 1000 starejših in prikrajšanih oseb. To se doseže z dokončanjem programa usposabljanja, ki mu sledi razdeljevanje subvencionirane opreme.

Rezultati pilotnega projekta se ocenijo in sprejmejo odločitev o obliki nadaljevanja projekta.

22

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter zagotavljanje tablic za starejše

cilj

Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovne digitalne spretnosti

 

število

1 000

172 800

Q2

2026

Na podlagi pilotnega projekta in njegovih priporočil izboljšati digitalne spretnosti 172 800 starejših in prikrajšanih oseb. To se doseže z dokončanjem programa usposabljanja in razdeljevanjem subvencionirane opreme za vsako osebo.

23

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 4: Standardizacija tehničnih in postopkovnih rešitev kibernetske varnosti (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

mejnik

Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) 2021–2030

Sprejetje in odobritev nacionalnega koncepta za informatizacijo javne uprave v okviru MIRRI in objava

 

 

 

Q4

2021

Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) določa okvir za digitalne reforme na usklajen način z RRP. Posamezni ukrepi in projekti RRP izvajajo ustrezne strateške naloge NKIVS. NKIVS določi okvir za standardizacijo zahtev za kibernetsko varnost. Potrebni bi bili nadaljnji ukrepi za določitev tehničnih in postopkovnih standardov za kibernetsko varnost.

KOMPONENTA 18: Zdrave, vzdržne in konkurenčne javne finance

Slovaška se sooča z visokimi tveganji za fiskalno vzdržnost zaradi kombinacije staranja prebivalstva, fiskalno nevzdržnega pokojninskega sistema in okvira fiskalne politike, ki ne spodbuja dovolj fiskalne vzdržnosti. Poleg tega se potencial okoljskih davkov in davkov na nepremičnine za prihodke v primerjavi z drugimi državami EU premalo izkorišča.

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost bo izboljšala vzdržnost, zdravje in konkurenčnost javnih financ s pomočjo treh reformnih elementov, in sicer pokojninske reforme, večletnih zgornjih mej odhodkov in reforme upravljanja javnih naložb.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponenta tako prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 1 iz leta 2019 za zaščito dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti pokojninskega sistema, in k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 1 iz leta 2020 o izvajanju fiskalnih politik, namenjenih doseganju preudarnega srednjeročnega fiskalnega položaja in zagotavljanju vzdržnosti dolga, kadar gospodarske razmere to dopuščajo. Pomaga tudi pri izvajanju priporočila za posamezno državo št. 3 iz leta 2020 in priporočila za posamezno državo št. 3 iz leta 2019, da se v začetni fazi zagotovijo zreli projekti javnih naložb in da se osredotočijo naložbe na posebna področja.

Reforma 1: Izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema

Slovaške javne finance se soočajo z visokimi srednje– in dolgoročnimi tveganji glede vzdržnosti. To je deloma posledica hitrega staranja prebivalstva. Koeficient starostne odvisnosti starejših (v primerjavi z deležem starejšega prebivalstva, ki dela ali se usposablja) naj bi se do leta 2060 skoraj potrojil. Zgornje meje upokojitvene starosti stopnjujejo posledice za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poleg tega so prihranki v drugem stebru pokojninskega sistema neučinkoviti in prinašajo nizke donose, ozaveščenost prebivalstva pa je nizka.

Pokojninska reforma bo izboljšala dolgoročno fiskalno vzdržnost pokojninskega sistema. V ta namen poveže upokojitveno starost s pričakovano življenjsko dobo in odpravi zgornje meje upokojitvene starosti. Poleg tega zagotovi upravičenost do aktuarsko nevtralnega prejemka po minimalnem številu let dela in uvede novo strategijo varčevanja, ki temelji na življenjskem ciklu, v drugem pokojninskem stebru, ki manj vlaga v obveznice z nizkim donosom, z možnostjo izvzetja, da se poveča učinkovitost prihrankov v drugem stebru. Prav tako poveča preglednost z rednim obveščanjem ljudi o njihovih pričakovanih pokojninah.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Reforma 2: Uvedba večletnih zgornjih mej odhodkov

Srednjeročni proračunski okvir Slovaške ni spodbujal zadostne fiskalne discipline. Slovaška v ugodnih gospodarskih razmerah ni uspela izvajati proticiklične fiskalne politike. To negativno vpliva na srednje– in dolgoročno fiskalno vzdržnost.

Ta reforma bo zato okrepila fiskalno disciplino, da bi se izboljšala srednje– in dolgoročna fiskalna vzdržnost. V ta namen se uvedejo zavezujoče večletne zgornje meje odhodkov kot ključno orodje za boljše izvajanje proticiklične fiskalne politike, izboljšanje proračunskega načrtovanja in doseganje dolgoročne fiskalne vzdržnosti. Te zgornje meje odhodkov so povezane z načrtovanim strukturnim saldom, povezanim s cilji dolgoročne vzdržnosti. Izvede se v programu stabilnosti 2022–2025 aprila 2022, da se zajame celoten proračunski cikel za leto 2023.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Reforma 3: Racionalizacija javnih naložb

Ekonomska vrednost večine javnih naložbenih projektov, ki jih je ocenilo ministrstvo za finance, je le nekoliko presegla njihove stroške, pri čemer je razmerje med koristmi in stroški projektov (BCR) med 1,0 in 1,5. Poleg tega so stopnje črpanja proračuna za javne naložbe nizke, kar kaže na težave pri načrtovanju in izvrševanju proračuna. Hkrati pa pri prednostnem razvrščanju naložb ni objektivnih in racionaliziranih meril.

Reforma bo z dosledno uporabo načel stroškovne učinkovitosti bolje pripravila projekte javnih naložb. Od samega začetka strateško daje prednost naložbenim projektom in pripravi proračun le za zrele projekte. Da bi dosegli te cilje, bo reforma v praksi uvedla novo in usklajeno metodologijo za pripravo in prednostno razvrščanje projektov javnih naložb. Ta metodologija omogoča razvoj sektorskih seznamov projektov in izboljšanje povprečnega razmerja med stroški in koristmi novo izbranih naložbenih projektov, hkrati pa povečuje natančnost načrtovanja proračuna naložb. Naložbeni proces se standardizira za vse projekte, ki se ocenijo centralno in že v zgodnji fazi.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

 

 

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

 

 

Mejnik/cilj

 

 

Ime

 

 

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

 

 

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Merska enota

Ozadje

cilj

Četrtletje

Leto

1

18 – Zdrave, vzdržne in konkurenčne javne finance – Reforma 1: Izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema

mejnik

Reforma pokojninskega sistema

Začetek veljavnosti svežnja sprememb (št. 461/2003 zb. o socialnem zavarovanju in št. 43/2004 zb. o pokojninskem varčevanju)

 

 

 

Q1

2023

Začetek veljavnosti svežnja v parlamentu (Zakon o socialnem zavarovanju in zakon o prihrankih starostnih pokojnin) do konca četrtega četrtletja 2022 z učinkom od prvega četrtletja 2023, s čimer se bo izboljšala dolgoročna finančna vzdržnost pokojninskega sistema, in sicer:1) povezovanje dviga upokojitvene starosti s podaljšanjem pričakovane življenjske dobe, 2) uvedba pravice do aktuarsko nevtralnih prejemkov iz prvega dokladnega pokojninskega stebra za osebe po zakonsko določenem minimalnem številu let zaposlitve, 3) uvedba privzete možnosti za privzete prihranke in obstoječe strategije varčevanja na podlagi obstoječega stebra II.

2

18 – Zdrave, vzdržne in konkurenčne javne finance – Reforma 2: Uvedba zgornjih mej odhodkov

mejnik

Določitev zgornjih mej izdatkov v Zakonu 523/2004 o proračunskih pravilih

Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 523/2004 o proračunskih pravilih

 

 

 

Q4

2021

Začetek veljavnosti večletnih zgornjih mej za javne odhodke in njihovo izvajanje v programu stabilnosti 2022–2025 aprila 2022, da se zajame celoten proračunski cikel za leto 2023.

3

18 – Trdne, vzdržne in konkurenčne javne finance – Reforma 3: Reforma upravljanja javnih naložb

mejnik

uporaba metodologije za postopke za pripravo in prednostno razvrščanje naložb

 

Ocena projektov javnih naložb, izvedenih v skladu s sprejeto metodologijo

 

 

 

Q2

2026

Priprava in ocena vseh ustreznih javnih naložbenih projektov se izvajata v skladu z objavljeno metodologijo usklajevanja priprave in prednostnega razvrščanja. Oceno opravi ministrstvo za finance in se uporablja za vse nove naložbene projekte na nacionalni ravni nad 1 milijonom EUR, kot je razvidno iz dokumentacije izbranih projektov. Namen metodologije je vzpostaviti strukturo naložbenih projektov na sektorski ravni in povečati razmerje med stroški in koristmi za nove naložbene projekte.

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta Slovaške za okrevanje in odpornost znašajo 6 575 000 000 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1Prvi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo

mejnik

Sprostitev omejitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije v slovaškem elektroenergetskem sistemu

2

3 – Trajnostni promet – Reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa

mejnik

Naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture

3

3 – Trajnostni promet – Reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa

mejnik

Metodologija za izbiro, pripravo in izvajanje kolesarskih projektov

4

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 4: Reforma upravljanja univerz

mejnik

Reforma sistema upravljanja visokošolskih ustanov

5

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti

mejnik

Začeti z združevanjem univerz v večje enote

6

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Reforma 2: Reforma organizacije in financiranja neposlovnih raziskovalnih ustanov, zlasti slovaške akademije znanosti

mejnik

Reforma slovaške akademije znanosti (SaS)

7

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju

mejnik

Strategija za internacionalizacijo univerz

8

15 – Reforma pravosodja – Reforma 2: Boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti sodstva

mejnik

Sveženj zakonov za boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti pravosodnega sistema

9

15 – Reforma pravosodja – Reforma 1: Reforma mreže sodišč – Zakonodaja

mejnik

Opredelitev nove mreže sodišč

10

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Reforma 2: Posodobitev in krepitev zmogljivosti policije

mejnik

Izvajanje organizacijskih sprememb policije za povečanje učinkovitosti odkrivanja, preiskovanja in odkrivanja korupcije

11

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje

mejnik

Revizija in vzorčenje; kontrole: Pravna podlaga

12

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – Ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje

mejnik

Sistem repozitorijev RRP: informacije za spremljanje izvajanja RRP

13

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 4: Standardizacija tehničnih in postopkovnih rešitev kibernetske varnosti

mejnik

Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) 2021–2030

14

18 – Zdrave, vzdržne in konkurenčne javne finance – Reforma 2: Uvedba zgornjih mej odhodkov

mejnik

Določitev zgornjih mej izdatkov v Zakonu 523/2004 o proračunskih pravilih

 

 

Znesek obroka

458 277 000 EUR

1.2Drugi obrok (nepovratna podpora):

 

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

2 – Prenova stavb – Reforma 3: Ravnanje z gradbenimi odpadki

mejnik

Sprememba Zakona o odpadkih

2

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Seznam izbranih projektov za regiji Muránska Planina in Polonina

3

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah

mejnik

Uvedba opredelitve standarda za odpravo ovir, priprava priročnika za odpravo ovir in evidentiranje šolskih potreb na vseh ravneh izobraževanja

4

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 2: Uvedba sistema rednega ocenjevanja znanstvene učinkovitosti

mejnik

Opredelitev sistema rednega ocenjevanja znanstvene učinkovitosti, uvedenega z Zakonom št. 172/2005

5

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij

mejnik

Reforma upravljanja in podpore za raziskave, razvoj in inovacije.

6

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivališču in delovne zakonodaje

mejnik

Olajšanje vrnitve v državo in povečanje privlačnosti države za tujce z družinskimi vezmi

7

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivališču in delovne zakonodaje

mejnik

Shema, ki opredeljuje novo kategorijo prosilcev za nacionalni vizum (D).

8

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Reforma 2: Poenostavitev ureditve za priznavanje kvalifikacij in poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev

mejnik

Poenostavitev priznavanja izobrazbe in poklicnih kvalifikacij

9

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 1 Optimizacija bolnišnične mreže (ZN)

mejnik

Vzpostavitev bolnišnične mreže

10

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 2 Reforma priprave načrtov naložb v zdravstvo

mejnik

Prednostni naložbeni načrt v skladu z metodologijo vrednotenja naložb, ki jo je sprejelo Ministrstvo za zdravje

11

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 5 Reforma zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva za odrasle, otroke in mladino

mejnik

Novi zakon o vzpostavitvi mreže izvajalcev splošne oskrbe in uvedbi območij

12

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje

mejnik

Reforma nadzora nad socialnim varstvom

13

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 3: Reforma javnih naročil – prilagoditev zakonodaje

mejnik

Reforma Zakona o postopkih javnega naročanja

14

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Reforma 1: Učinkovitejši boj proti korupciji in preprečevanje pranja denarja

mejnik

Reforme za racionalizacijo in izboljšanje finančnih preiskav

15

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

mejnik

Oblikovanje podporne sheme za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

16

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter zagotavljanje tablic za starejše

cilj

Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovne digitalne spretnosti

 

 

Znesek obroka

 814 715 000 EUR

1.3Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo

mejnik

Reforma trga z električno energijo

2

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije

mejnik

Okvir za podporo naložbam v nove obnovljive vire energije

3

2 – Prenova stavb – Reforma 1: Uskladitev podpornih mehanizmov za prenovo družinskih hiš

mejnik

Izvedbeni načrt za spodbujanje zelene prenove družinskih hiš

4

2 – Prenova stavb – Reforma 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš

mejnik

Uvedba programov podpore za mobilizacijo prihrankov energije in zelene prenove

5

3 – Trajnostni promet – Reforma 3: Reforma intermodalnega tovornega prometa

mejnik

Koncept in pozivi k novim podpornim shemam

6

3 – Trajnostni promet – Reforma 4: Uvedba novih politik za dolgoročno spodbujanje alternativnih goriv v prometnem sektorju

mejnik

Nov sveženj ukrepov za spodbujanje alternativnih pogonov

7

4 – Razogljičenje industrije – Reforma 2: Konkurenčni sistem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji

mejnik

Sprejetje programa za industrijsko razogljičenje

8

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Reforma 1: Reforma prostorskega načrtovanja

mejnik

Reforma prostorskega načrtovanja

9

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke od petega leta starosti dalje in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje

cilj

Stopnja vpisa v predšolske šole za otroke, stare pet let

10

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 1: 1. Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke od petega leta starosti dalje in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje

mejnik

Uvedba pravnih sprememb obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje.

11

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 2: Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela upravičenih podpornih ukrepov na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja

mejnik

Sprejetje zakona o ponovni opredelitvi pojma posebnih izobraževalnih potreb in priprava spremljevalnega metodološkega gradiva za pedagoško osebje, specializirano osebje in vodstvene delavce šol.

12

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 6: Kompenzacijski ukrepi za ublažitev posledic pandemije v izobraževanju za osnovnošolce in srednješolce

cilj

Število učencev, ki se udeležujejo učnih programov

13

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Naložba 1: podpora strateškemu razvoju univerz

mejnik

Sklenjena sta bila vsaj 2 razpisa za podporo strateškemu razvoju univerz.

14

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 1: Sprememba financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvajanju

mejnik

Uvedba pogodb o izvajanju

15

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 2: Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja uspešnosti

cilj

Število izvedenih vrednotenj

16

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 3: Nov pristop k akreditaciji visokošolskega izobraževanja

cilj

Delež univerz, ki se prijavijo za preverjanje skladnosti notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov s standardi

17

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij

mejnik

Oblikovanje splošne nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije

18

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT

mejnik

Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa

19

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni

mejnik

Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju med podjetji, akademiki in organizacijami na področju raziskav in razvoja ter bonom

20

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 3: Odlična znanost

mejnik

Objava razpisov za podporo odličnim raziskovalcem

21

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

mejnik

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda

22

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

mejnik

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalnega prehoda

23

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam

mejnik

Uvedba in izvajanje finančnih instrumentov za podporo inovacijam

24

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – Ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje

mejnik

Zmanjšanje tveganja pri izvajanju z ustanovitvijo usklajevalnega, finančnega in izvajalskega organa (NIKA) za instrument za okrevanje in odpornost

25

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – obnova voznega parka

cilj

Nakup novih vozil (10 % voznega parka) električnih in hibridnih vozil

26

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 3: Sodelovanje v čezmejnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

cilj

Število vozlišč za digitalne inovacije na Slovaškem/Evropskega vozlišča za digitalne inovacije, ki vzpostavlja mrežo

27

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere

mejnik

Naložbeni načrt za prednostne življenjske razmere

28

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 3: Upravljanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe

mejnik

Akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za leta 2023–2026

29

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 6: Strateški pristop k izobraževanju o digitalnih znanjih in spretnostih v sodelovanju s predstavniki ključnih deležnikov

mejnik

Nacionalna strategija za digitalne spretnosti

 

 

Znesek obroka

 814 715 000 EUR.

1.4Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

3 – Trajnostni promet – Reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa

mejnik

Sprememba Zakona o železnicah in z njim povezanih predpisov o parametrih prometne infrastrukture

2

3 – Trajnostni promet – Reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa

mejnik

Nov zakon o javnem potniškem prevozu

3

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 2: Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela upravičenih podpornih ukrepov na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja

mejnik

Začetek veljavnosti nove opredelitve pojma posebnih izobraževalnih potreb

4

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja– Reforma 3: Reforma sistema svetovanja in preprečevanja ter zagotavljanje sistemskega zbiranja podatkov na področju spodbujanja duševnega zdravja za otroke, učence in študente

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja celovit sistem svetovanja

5

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, katerih cilj je: • Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, katerih cilj je: • razširitev možnosti za pridobitev nižje srednješolskega izobraževanja v nižjem sekundarnem poklicnem izobraževanju (VET) optimizacija programov NSOV v odziv na potrebe trga dela in ponudba programov NSOV glede na izobraževalne potrebe ciljne skupine učencev

6

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 1: Reforma izobraževalne vsebine in oblike – reforma učnih načrtov in učbenikov

mejnik

Odobritev končne različice novega učnega načrta za vse osnovne in nižje srednje šole, organizirane v večletnih izobraževalnih ciklih

7

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev na nove vsebine in oblike poučevanja

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za izboljšanje kakovosti znanj in spretnosti učiteljskega in strokovnega osebja ter njihovo motiviranje za vseživljenjsko poklicno izpopolnjevanje

8

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 7: Podpira enotni sistem nepovratnih sredstev za razvoj podeželja

mejnik

Zasnova novega informacijskega sistema D za ocenjevanje shem nepovratnih sredstev

9

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 4 Optimizacija akutne zdravstvene mreže in nova opredelitev nujne zdravstvene oskrbe

mejnik

Sprememba zakona o mreži Optimalnih reševalnih vozil in nova opredelitev nujne zdravstvene oskrbe

10

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma vključevanja in financiranja dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva

mejnik

Nov zakonodajni okvir za dolgoročno zdravstveno varstvo in paliativno oskrbo

11

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja

mejnik

uvedba novih orodij za zmanjšanje regulativnega bremena: – izvajanje pravila „1in–2 out“ – uvedba naknadne ocene obstoječih uredb (zakonodajnih in nezakonodajnih gradiv) – uvedba zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem zakonodaje

12

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 3: Reforma javnega naročanja – digitalizacija postopkov javnega naročanja

mejnik

Digitalizacija postopkov javnega naročanja prek enotne elektronske platforme.

13

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 2: Reforma insolvenčnega okvira – prilagoditev zakonodaje

mejnik

Reforma insolvenčnega okvira

14

15 – Reforma pravosodja – Reforma 1: Reforma mreže sodišč – Zakonodaja

mejnik

Uvedba nove mreže sodišč

15

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Reforma 3: Optimizacija kriznega upravljanja

mejnik

Začetek veljavnosti optimiziranega kriznega upravljanja

16

18 – Zdrave, vzdržne in konkurenčne javne finance – Reforma 1: Izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema

mejnik

Reforma pokojninskega sistema

 

 

Znesek obroka

 923 828 000 EUR.

1.5Peti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

2 – Prenova stavb – Reforma 2: Povečanje preglednosti in poenostavitev odločitev slovaškega odbora za spomenike

mejnik

Metodologije za postopek odločanja slovaškega odbora za spomenike

2

3 – Trajnostni promet – Reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa

mejnik

Izvajanje optimiziranega voznega reda železniškega prometa

3

4 – Razogljičenje industrije – Reforma 1: Prenehanje proizvodnje električne energije iz premoga v elektrarni Nováky in preoblikovanje regije Zgornja Nitra

mejnik

Prehod s premoga v regiji Zgornja Nitra

4

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Reforma 2: Reforma ohranjanja narave in gospodarjenja z vodnimi viri na podeželju

mejnik

Učinkovitejša uporaba naravovarstvenih ukrepov v pokrajinah na zaščitenih območjih in oživitev vodotokov

5

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Nepremičninska poravnava z zasebnimi lastniki zemljišč (na zemljišču, naseljenem v ha)

6

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 5: Podpora za odpravo segregacije šol

mejnik

Sprejetje zakonodajnih sprememb, ki uvajajo opredelitev v šolah v zakonodajo, in razvoj metodološkega gradiva za izvajanje odprave segregacije

7

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev na nove vsebine in oblike poučevanja

cilj

Odstotek učiteljev, usposobljenih zlasti za pripravo novega učnega načrta, vključujoče izobraževanje in digitalne spretnosti

8

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 1: Spremembe financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvedbi javnega naročila

cilj

Pogodbe o izvajanju, podpisane z javnimi univerzami (v odstotkih)

9

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 1: Podporna orodja in pomoč za povratnike, visokokvalificirane delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane ter tuje visokošolske študente, ki študirajo na Slovaškem

cilj

Število točk „vse na enem mestu“ za vključevanje na Slovaškem

10

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 3 Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic

mejnik

Ustanovitev osrednjega organa za upravljanje bolnišnic z organizacijskega, operativnega in ekonomskega vidika

11

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 3 Digitalizacija v zdravstvu

cilj

Navigacijski sistem za zdravljenje atrijske fibrilacije v 3 ustanovah za bolezni srca in ožilja

12

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma vključevanja in financiranja dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva

mejnik

Objava koncepta financiranja socialnih storitev za javno razpravo

13

15 – Reforma pravosodja – Naložba 2: Podporni instrumenti za reformo mreže sodišč – Poslovni register in centralizirani sistem upravljanja sodstva

mejnik

Razvoj in predaja informacijskega sistema – poslovni register

14

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja

mejnik

Zagotavljanje potrebne infrastrukture za podporo boju proti pranju denarja in korupciji

15

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja

cilj

Preusposabljanje policistov v finančnih preiskavah in analitičnih dejavnostih

16

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere

mejnik

Načrt prednostnih življenjskih razmer

17

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 2: Centralno upravljanje virov IT

mejnik

Osrednja platforma za uporabo informacijskih virov (digitalni trg)

 

 

Znesek obroka

 923 828 000 EUR.

1.6Šesti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 3: Odlična znanost

cilj

Število podprtih odličnih raziskovalcev

2

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 2: Novo bolnišnično omrežje – Gradnja, rekonstrukcija in oprema

mejnik

Javni razpis za gradnjo in obnovo bolnišnic

3

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma 2: Ocena potreb po oskrbi

mejnik

Poenotenje sistema ocenjevanja

4

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma 3: Reforma nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje

cilj

Vzpostavitev enotnega nadzornega sistema s sedežem in 8 podružnicami

5

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

cilj

Povečanje zmogljivosti stanovanjskih storitev v skupnosti in zdravstvenih in socialnih zmogljivosti z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

6

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Izboljšanje zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

cilj

Povečanje zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

7

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Naložba 2: Digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti

cilj

V celoti deluje en sam, popolnoma digitaliziran postopek insolventnosti.

 

 

Znesek obroka

792 892 000 EUR.

1.7Sedmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

2 – Prenova stavb – Naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš

cilj

Število prenovljenih družinskih hiš, ki dosegajo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

2

2 – Prenova stavb – Naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama

cilj

Površina (m²) obnovljenih javnih zgodovinskih in spomenik zaščitenih stavb, ki dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije

3

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Sanacija vodotokov (v km obnovljenih vodotokov)

4

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike – Reforma učnih načrtov in učbenikov

cilj

Vzpostavitev mreže regionalnih podpornih centrov

5

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Naložba 1: Digitalna infrastruktura v šolah

cilj

Povečanje deleža šol z osnovno ravnjo digitalne opreme

6

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Naložba 2: Dokončanje šolske infrastrukture

cilj

Število šol z lastno knjižnico kot izobraževalnim centrom ali s posodobljeno knjižnico

7

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni

cilj

Število podprtih skupnih projektov in bonov

8

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

cilj

Število izbranih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda

9

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

cilj

Število projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, izbranih v okviru razpisov za obravnavo izzivov digitalne preobrazbe.

10

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 3: Štipendije za domače in tuje nadarjene študente

cilj

Število dodeljenih štipendij za nadarjene študente.

11

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 5: Obnova voznega parka za prevoz z reševalnimi vozili

cilj

Nakup vozil

12

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Naložba 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja

mejnik

Zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike

13

15 – Reforma pravosodja – Naložba 1: Reforma mreže sodišč – Reorganizacija sodišč – Obnova stavb

cilj

Obnovljena površina sodnih zgradb (v m²) 

14

15 – Reforma pravosodja – Naložba 1: Reorganizacija sodišč – gradnja/javno naročanje novih stavb

cilj

Površina stavb sodišča, zgrajenih ali kupljenih (v m²) 

15

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – Usposabljanje in oprema

cilj

Izvajata se usposabljanje in oprema, povezana z reformo policije.

16

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – Obnova stavb

mejnik

Obseg prenovljene tlorisne površine policijskih stavb za zmanjšanje energetske intenzivnosti stavb (v m²)

17

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – Novi informacijski sistem za registracijo tujih rezidentov (IS ECU)

mejnik

Elektronizacija postopkov za izdajo dovoljenj za prebivanje za poenostavitev postopkov za javnost

18

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – Vzpostavitev skupnih storitvenih centrov

cilj

Vzpostavitev skupnih storitvenih centrov.

19

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

mejnik

Platforma za razvoj in zagotavljanje prednostnih življenjskih razmer

20

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 2: Digitalna preobrazba opravljanja javnih storitev

cilj

Digitalna preobrazba oddelkov za javno upravo

21

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 3: Sodelovanje v čezmejnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

mejnik

Razvoj in izgradnja superračunalnika za nacionalni superračunalniški center

22

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 3: Sodelovanje v čezmejnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

cilj

Sodelovanje v večdržavnih digitalnih projektih iz vnaprej določenega sklopa

23

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

cilj

Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

24

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov

cilj

Število zavarovanih informacijskih sistemov v okolju javne uprave

 

 

Znesek obroka

 792 892 000 EUR.

1.8Osmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

3 – Trajnostni promet – Naložba 2: Spodbujanje čistega potniškega prometa

cilj

Število dobavljenih čistih potniških tirnih vozil (tehtano)

2

4 – Razogljičenje industrije – Naložba 2: Zagotavljanje delovanja slovaškega okoljskega inšpektorata v povezavi z razogljičenjem

mejnik

Naložbe za povečanje zmogljivosti slovaškega inšpektorata za okolje

3

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F

cilj

Delež programov nižjega sekundarnega poklicnega izobraževanja (NSOV), optimiziran v odziv na potrebe trga dela

4

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Naložba 1: Odpravljanje ovir v šolskih stavbah

cilj

Odprava arhitekturnih ovir večjih srednjih šol

5

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 1: Podporna orodja in pomoč za povratnike, visokokvalificirane delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane ter tuje visokošolske študente, ki študirajo na Slovaškem

cilj

Število tujcev, ki uporabljajo informacijski center IOM za migracije

6

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 3 Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic

cilj

Število bolnišnic, vključenih v centralni sistem upravljanja

7

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 4 Gradnja in rehabilitacija reševalnih postaj (storitve reševanja)

cilj

Število zgrajenih ali obnovljenih reševalnih postaj

8

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Reforma 1: Usklajeno medresorsko sodelovanje in urejanje

mejnik

Ustanovitev dveh usklajevalnih teles za duševno zdravje

9

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 6: Vzpostavitev zbirke psihodiagnostičnih metod

cilj

Število registriranih in standardiziranih psihoagnostičnih metod

10

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 8: Usposabljanje osebja na področju duševnega zdravja

cilj

Število delavcev v zdravstvenem sektorju, usposobljenih na področju duševnega zdravja

11

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Razširitev in obnovitev zmogljivosti za oskrbo po zdravljenju in nego

cilj

Razširitev in obnova ponudnikov zdravstvene nege na domu (kazalnik: število podprtih ponudnikov)

12

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Podaljšanje in obnovitev zmogljivosti za paliativno oskrbo

cilj

Razširitev in obnova mobilnega omrežja za hospice (kazalnik: število novih in obnovljenih ponudnikov)

13

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja

mejnik

Pravilo 1 IN–2, predhodno vrednotenje za preprečevanje čezmernega prenašanja in naknadne ocene obstoječe ureditve

14

15 – Reforma pravosodja – Naložba 2: Podporni instrumenti za reformo mreže sodišč – Poslovni register in centralizirani sistem upravljanja sodstva

mejnik

Razvoj in predaja IS – Centralizirani sistem za upravljanje pravosodja

15

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

cilj

Število razvitih in uvedenih rešitev e–uprave

16

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov

mejnik

Varnostne revizije aplikacij v okolju javne uprave

 

 

Znesek obroka

 400 083 000 EUR.

1.9Deveti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Nepremičninska poravnava z zasebnimi lastniki zemljišč (na zemljišču, naseljenem v ha)

2

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 5: Podpiranje odprave segregacije v šolah

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajne opredelitve segregacije v šolah

3

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke od petega leta starosti dalje in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje

cilj

Število novozgrajenih zmogljivosti

4

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 2: Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela upravičenih podpornih ukrepov na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja

cilj

Število usposobljenih učiteljev in specializiranega osebja

5

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 5: Podpiranje odprave segregacije v šolah

cilj

Odstotek šol, ki uporabljajo standarde za odpravo segregacije, ki izhajajo iz sprejete metodologije

6

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike – Reforma učnih načrtov in učbenikov

cilj

Osnovne šole, ki izvajajo nov učni načrt (v odstotkih)

7

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike – Reforma učnih načrtov in učbenikov

cilj

Uvedba spletnega matura (končni izpit za diplomante višjega sekundarnega izobraževanja)

8

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju

cilj

Število podprtih projektov za spodbujanje ali razvoj internacionalizacije univerz in raziskovalnih ustanov

9

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 1 Optimizacija bolnišnične mreže (ZN)

cilj

Delež obnovljenih bolnišnic (pooblaščenih v okviru splošnih in specializiranih bolnišnic) v okviru nove bolnišnične mreže

10

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 1 Podpora odprtju novega osnovnega zdravstvenega varstva

cilj

Število ambulant primarnega zdravstvenega varstva, podprtih s pilotnim programom

11

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 2 Novo bolnišnično omrežje – Gradnja, rekonstrukcija in oprema

cilj

Postelje, ki so na voljo v nadgrajenih bolnišnicah 

12

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 3 Digitalizacija v zdravstvu

cilj

Število bolnišnic, povezanih s centralnim sistemom ERP

13

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 2: Vzpostavitev centrov za pridržanje

cilj

Zmogljivost centrov za pridržanje pacientov

14

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 3: Izgradnjo psihosocialnih centrov; Naložba 4: Dokončanje mreže vmesnih psihiatričnih objektov; Naložba 5: Ustanovitev specializiranih centrov za motnje avtističnega spektra

cilj

Število ustanovljenih centrov za duševno zdravje v skupnosti

15

12 – Humanitarno, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – Naložba 7: Humanizacija institucionalnega psihiatričnega varstva

cilj

Zmogljivost pacientov v pretvorjenih prostorih v ustanovah za psihiatrično nego.

16

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Podaljšanje in obnovitev zmogljivosti za paliativno oskrbo

cilj

Razširitev in obnova zmogljivosti za paliativno oskrbo na domu (kazalnik: število ustvarjenih in obnovljenih ležišč)

17

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma vključevanja in financiranja dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva

mejnik

Nov sistem financiranja socialnih storitev – uvedba osebnega proračuna

 

 

Znesek obroka

 203 679 000 EUR.

1.10Deseti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Naložba 1: Izgradnja novih obnovljivih virov električne energije

cilj

Zmogljivost novih obnovljivih virov energije

2

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Naložba 2: Posodobitev obstoječih obnovljivih virov električne energije (repowering)

cilj

Obnovljena zmogljivost obnovljivih virov energije

3

1 – Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – Naložba 3: Povečanje prožnosti elektroenergetskih sistemov za večje vključevanje obnovljivih virov energije

cilj

Skupno povečanje zmogljivosti naprav za povečanje prožnosti energetskih sistemov

4

2 – Prenova stavb – Naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš

cilj

Število prenovljenih družinskih hiš, ki dosegajo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

5

2 – Prenova stavb – Naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama

cilj

Površina (m²) obnovljenih javnih zgodovinskih in spomenik zaščitenih stavb

6

3 – Trajnostni promet – Reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa

cilj

Število okrožij, v katerih je vzpostavljena tarifna integracija, ki omogoča potovanje z več načini javnega prevoza ali prevozniki na vozovnico

7

3 – Trajnostni promet – Naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture

cilj

Dolžina nove kolesarske infrastrukture (km)

8

3 – Trajnostni promet – Naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture

cilj

Dolžina čiste železniške infrastrukture za potniški promet, obnovljene ali nadgrajene (v km utežena)

9

3 – Trajnostni promet – Naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture

cilj

Dolžina odpremljenih odsekov železniških prog (km)

10

3 – Trajnostni promet – Naložba 3: Razvoj intermodalnega tovornega prometa

cilj

Število intermodalnih prevoznih enot, nabavljenih v ekvivalentu dvajset čevljev

11

3 – Trajnostni promet – Naložba 4: Podpora razvoju infrastrukture za vozila na alternativna goriva

cilj

Število delujočih polnilnih postaj ali črpalnih postaj za vodik.

12

4 – Razogljičenje industrije – Naložba 1: Delovanje industrijskega sistema za razogljičenje

mejnik

Zaključek izvajanja projektov razogljičenja industrije, ki se sofinancirajo iz sklada RRF

13

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

cilj

Sanacija vodotokov (v km obnovljenih vodotokov)

14

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – Naložba 2: Zaključek šolske infrastrukture

cilj

Odprava šol z dvojno izmeno

15

8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti

mejnik

Zaključek postopka združitve raziskovalnih enot 

16

8 – povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – Naložbe1: podpora strateškemu razvoju univerz

cilj

obnovljeno univerzitetno območje in kraj bivanja s prihranki primarne energije za več kot 30 % (v m²)

17

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 3: Odlična znanost

cilj

Število podprtih odličnih raziskovalcev

18

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT

cilj

Finančna podpora za vloge in sodelujoče projekte v programih Obzorje Evropa v okviru razpisov, financiranih iz sklada za okrevanje.

19

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za redke bolezni

cilj

Število podprtih skupnih projektov in bonov

20

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

cilj

Število zaključenih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda

21

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

cilj

Število zaključenih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe

22

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij – Naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam

cilj

Število podjetij, podprtih s finančnimi instrumenti

23

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 2: Krepitev odnosov z diasporo, podpora državljanskim pobudam

cilj

Število podprtih dogodkov za krepitev odnosov z diasporo

24

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju

cilj

Meseci podprtih štipendijskih programov za tujo mobilnost

25

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

cilj

Povečanje zmogljivosti stanovanjskih storitev v skupnosti in zdravstvenih in socialnih zmogljivosti z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

26

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

cilj

Povečanje zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

27

13 – Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo – Naložba 2: Razširitev in obnovitev zmogljivosti za oskrbo po zdravljenju in nego

cilj

Ustvarjanje postelj po oskrbi z rekonstrukcijo obstoječih akutnih in kroničnih postelj (kazalnik: najmanjše število obnovljenih postelj za oskrbo po zaprtju)

28

15 – Reforma pravosodja – Naložba 2: Digitalizacija in analitične zmogljivosti

cilj

Posodobitev računalniške opreme sodišča za sodno osebje

29

15 – Reforma pravosodja – Naložba 2: Digitalizacija in analitične zmogljivosti

mejnik

Vzpostavitev analitične podporne platforme za dostop do sodne prakse na sodiščih

30

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – Avtomatiziran sistem za odkrivanje cestnoprometnih prekrškov

mejnik

Avtomatizacija sistema za odkrivanje prometnih prekrškov v polnem obratovanju

31

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema – vzpostavitev mreže integriranih varnostnih centrov

cilj

Izgradnja in operacionalizacija integriranih varnostnih centrov

32

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema – prenova gasilskih postaj

cilj

Posodobitev gasilskih postaj

33

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – vzpostavitev platforme za specializirano usposabljanje

cilj

Avtomatizirano specialistično usposabljanje za vse nove zaposlene za prvi stik

34

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

cilj

Število razvitih in uvedenih rešitev e–uprave

35

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 2: Digitalna preobrazba opravljanja javnih storitev

cilj

Digitalna preobrazba oddelkov za javno upravo

36

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

cilj

Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

37

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 5: Hitra nepovratna sredstva – hekatoni

cilj

Število organiziranih hitrih dogodkov v zvezi z nepovratnimi sredstvi – hekatoni

38

17 – Digitalna Slovaška – Reforma 5: Izboljšanje usposabljanja, znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti

cilj

Število zaposlenih na področju informacijske tehnologije v javni upravi, usposobljenih za kibernetsko varnost

39

17 – Digitalna Slovaška – Naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter zagotavljanje tablic za starejše

cilj

Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovne digitalne spretnosti

40

18 – Zdrave, vzdržne in konkurenčne javne finance – Reforma 3: Reforma upravljanja javnih naložb

mejnik

uporaba metodologije za postopke za pripravo in prednostno razvrščanje naložb

 

 

Znesek obroka

 203 677 359 EUR.

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1. Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta Slovaške za okrevanje in odpornost se izvaja v skladu z naslednjimi ureditvami:

Slovaška republika za zagotovitev natančno opredeljenih nalog, pristojnosti in pooblastil pripravlja poseben zakon o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter o spremembi nekaterih zakonov („Zakon o mehanizmu za okrevanje in odpornost“ ali „Zakon o RRF“). Zakon naj bi med drugim urejal izbor upravičencev in njihove odgovornosti, način izvajanja finančnih popravkov in nepravilnosti, nasprotja interesov in obdelavo osebnih podatkov. Prav tako naj bi uvedel ukrepe za zaščito finančnih interesov Evropske unije na ravni vsakega subjekta, vključenega v izvajanje. Ureja spremljanje doseganja mejnikov in ciljev ter sistem zbiranja podatkov, ki zajema dejanske lastnike.

Nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje (NIKA) je točka „vse na enem mestu“ za izvajanje slovaškega načrta za okrevanje in odpornost. Usklajuje in usmerja izvajanje ter izvaja preglede izvršiteljev oporoke, posrednikov in upravičencev. Odgovoren je za spremljanje in ocenjevanje izvajanja načrta in doseganja mejnikov ter za zagotavljanje podatkov, zbranih na zahtevo, Komisiji.

2. Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje (NIKA) je kot osrednji usklajevalni organ za slovaški načrt za okrevanje in odpornost ter njegovo izvajanje odgovoren za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Zlasti deluje kot usklajevalni organ za spremljanje napredka pri mejnikih in ciljih, spremljanje in po potrebi izvajanje nadzornih in revizijskih dejavnosti ter za zagotavljanje poročanja in zahtevkov za plačila. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljnih vrednostih, ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. Do 30. septembra 2022 naj bi se kodiranje podatkov izvedlo z uporabo informacijskega sistema, imenovanega ISPO.

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Slovaška po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Slovaška zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.