EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 21.6.2021
COM(2021) 339 final
2021/0163(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško
{SWD(2021) 161 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 21.6.2021
COM(2021) 339 final
2021/0163(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško
{SWD(2021) 161 final}
2021/0163 (NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20 Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Izbruh COVID-19 negativno vpliva na gospodarstvo Slovaške. V letu 2019 je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP na prebivalca) Slovaške znašal 55 % povprečja EU. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2021 se je realni BDP Slovaške v letu 2020 zmanjšal za 4,8 %, za leti 2020 in 2021 pa se pričakuje, da bo skupno zmanjšanje znašalo 0,2 %. Že dlje prisotni vidiki, ki vplivajo na srednjeročno gospodarsko uspešnost, vključujejo zlasti koncentracijo gospodarske aktivnosti v tradicionalnih predelovalnih dejavnostih, za katere so značilne nizka stopnja inovacij in dodane vrednosti ter vrzeli v znanju in spretnostih, poleg tega pa veliko regulativno breme ter pomanjkljivosti v javni upravi in pravosodnem sistemu ovirajo zasebne naložbe.
(2)Svet je 9. julija 2019 in 20. julija 2020 v okviru evropskega semestra na Slovaško naslovil priporočila. Priporočil ji je zlasti, naj sprejme ukrepe, s katerimi se bo podprlo okrevanje gospodarstva, hkrati pa ohranjala dolgoročna fiskalna vzdržnost, okrepil odpornost sistema zdravstvenega varstva, izboljša kakovost in vključujočo naravo izobraževanja na vseh ravneh ter spodbuja pridobivanje znanj in spretnosti, ekonomsko politiko usmeri v naložbe za digitalni in zeleni prehod ter druga področja ob upoštevanju regionalnih razlik, izboljša učinkovitost in integriteto pravosodnega sistema za boj proti korupciji in pranju denarja ter zagotovi kakovostne javne storitve in ugodno poslovno okolje. Komisija je ocenila napredek pri izvajanju teh priporočil za posamezno državo ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost in ugotovila, da je bil dosežen znaten napredek v zvezi s priporočilom o sprejetju vseh potrebnih ukrepov za učinkovit odziv na pandemijo in priporočilom o zagotavljanju ustreznega nadomestila dohodka.
(3)[Svet je v svojem priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja državam članicam euroobmočja priporočil, naj ukrepajo, tudi z načrti za okrevanje in odpornost, da bi med drugim zagotovile naravnanost politike, ki podpira okrevanje, ter dodatno izboljšale zbliževanje, odpornost ter trajnostno in vključujočo rast. Svet je v svojem priporočilu priporočil tudi, naj se okrepijo nacionalni institucionalni okviri, zagotovi makrofinančna stabilnost, dokonča EMU in okrepi mednarodna vloga eura.] [Če priporočilo Sveta ne bo sprejeto do sprejetja izvedbenega sklepa Sveta, bo uvodna izjava črtana.]
(4)Slovaška je 29. aprila 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Načrt je bil predložen po postopku posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom. Prevzemanje odgovornosti za načrte za okrevanje in odpornost na nacionalni ravni je temelj za njihovo uspešno izvajanje ter trajen učinek na nacionalni ravni in verodostojnost na evropski ravni. Komisija je na podlagi člena 19 navedene uredbe ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.
(5)Načrti za okrevanje in odpornost bi morali slediti splošnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241, in instrumenta EU za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 2 , da bi se s prispevanjem k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241 podprlo okrevanje po krizi zaradi COVID-19 ter spodbujala ekonomska, socialna in teritorialna kohezija Unije.
(6)Izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost bo pomenilo usklajena prizadevanja za naložbe in reforme po vsej Uniji. Z usklajenim in hkratnim izvajanjem teh reform in naložb ter izvajanjem čezmejnih projektov se bodo te reforme in naložbe vzajemno krepile in ustvarile pozitivne učinke prelivanja po vsej Uniji. Zato bo približno tretjina učinka mehanizma na rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah posledica prelivanja iz drugih držav članic.
Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom
(7)V skladu s točko (a) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.1 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.
(8)Načrt, v katerem je podan uravnotežen sklop reform in naložb za odpravljanje posledic pandemije COVID-19 in spopadanje z glavnimi strukturnimi socialno-ekonomski in okoljskimi izzivi Slovaške, je namenjen doseganju kohezijskih ciljev in prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241. V njem je predstavljen širok nabor ukrepov za inovativno gospodarstvo, ki podpirajo gospodarsko rast, zlasti z vlaganjem v zeleni in digitalni prehod, pa tudi v izobraževanje ter znanja in spretnosti. Splošni cilj je doseči trajnostno rast in v prihodnost usmerjeno preobrazbo slovaškega gospodarstva in družbe ter s tem povečati kakovost življenja. Načrt je osredotočen na pet ključnih področjih in sicer na zeleno gospodarstvo, izobraževanje, znanost in inovacije, zdravje ter javno upravo in digitalizacijo. V načrtu je za vseh pet ključnih področij izrecno in dosledno pojasnjeno, kako prispevajo k šestim stebrom. S takim pristopom se lažje zagotovi, da se vsak steber celovito obravnava.
(9)Zeleni prehod in digitalna preobrazba gospodarstva sta temeljna elementa v zasnovi načrta. Zelene reforme in naložbe v načrtu so namenjene povečanju virov obnovljive energije in njihovi vključitvi v omrežje, izboljšanju energijske učinkovitosti stavb in njihove prijaznosti do okolja, povečanju deleža trajnostnih načinov prevoza in razogljičenju industrijskih procesov, kar bo prispevalo k doseganju ciljev v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in zmanjševanjem onesnaženosti zraka. Predvidene so tudi pomembne reforme in naložbe za povečanje odpornosti krajine in ekosistemov na podnebne spremembe, poudarek pa je na oživitvi vodotokov. Digitalne reforme in naložbe bi morale z zagotavljanjem podpore na področjih z največjimi naložbenimi vrzelmi omogočiti modernizacijo Slovaške. To vključuje zlasti digitalizacijo javnih storitev in šol, razvoj digitalnih spretnosti in znanj ter podporo inovacijam.
(10)V načrtu so predstavljeni ciljno usmerjeni ukrepi politike, ki so pomembni za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Predvideva se, da se bosta inovacijski potencial in rast produktivnosti povečala z ukrepi za izboljšanje raziskovalnega, razvojnega in inovacijskega ekosistema, poslovnega okolja, kakovosti in ustreznosti visokega šolstva ter rezultatov izobraževanja, vključno z reformo šolskih učnih načrtov in boljšim usposabljanjem učiteljev. Položaj malih in srednjih podjetij bi se moral okrepiti zaradi močne rasti povpraševanja, ki jo bodo spodbudile naložbe, podprte z načrtom, pa tudi zaradi ciljno usmerjene pomoči za inovacije in digitalizacijo. V načrtu so opredeljeni socialno-ekonomski izzivi, pomembni za socialno in teritorialno kohezijo, ter ustrezni ukrepi za spopadanje z njimi. Cilj načrta je zlasti okrepiti vključevanje otrok s posebnimi učnimi potrebami in otrok iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, vključno z Romi, v izobraževalni sistem. Vprašanja kohezije in regionalnih razlik se obravnavajo z ambiciozno reformo bolnišnične oskrbe in ukrepi za digitalizacijo javne uprave. Poleg tega se pričakuje, da bo načrt pripomogel k izboljšanju zdravja ter gospodarske, socialne in institucionalne odpornosti. Na področju zdravstvenega varstva je v načrtu predstavljen celovit sklop reform in naložb, namenjenih izboljšanju odpornosti, učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti slovaškega zdravstvenega sistema. Naložbe so usmerjene predvsem v bolnišnično oskrbo, dolgotrajno oskrbo, duševno zdravje in primarno zdravstveno varstvo. Pričakuje se lahko, da bodo naložbe v sisteme zgodnjega opozarjanja in infrastrukturo izboljšale zmogljivost odzivanja na krize. Ravno tako se pričakuje, da bo Slovaška zaradi pokojninske reforme postala manj ranljiva za tveganja glede vzdržnosti. Politike za naslednjo generacijo so zajete zlasti v celovitem svežnju ukrepov za izboljšanje izobraževanja na vseh stopnjah, in sicer od predšolske do visokošolske ravni.
Obravnava vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo
(11)V skladu s točko (b) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.2 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.
(12)Za priporočila v zvezi s takojšnjim odzivom fiskalne politike na pandemijo se lahko šteje, da ne spadajo v obseg načrta za okrevanje in odpornost Slovaške, ne glede na dejstvo, da se je Slovaška v letih 2020 in 2021 na splošno ustrezno in zadostno odzvala na takojšnjo potrebo gospodarstva po podpori s fiskalnimi sredstvi v skladu z določbami splošne odstopne klavzule. Poleg tega priporočilo za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2020 ni več relevantno zaradi izteka ustreznega proračunskega obdobja in uporabe splošne odstopne klavzule iz Pakta za stabilnost in rast marca 2020 v okviru krize zaradi pandemije.
(13)Načrt vključuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkovitemu reševanju vseh ali znatnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opisanih v priporočilih za posamezne države, ki jih je Svet v letih 2019 in 2020 naslovil na Slovaško v okviru evropskega semestra, zlasti v zvezi z vključujočim izobraževanjem, javnim upravljanjem ter naložbami v zeleni in digitalni prehod, ki so usmerjene v povečanje produktivnosti in bodo pripomogle tudi k zmanjševanju regionalnih razlik.
(14)Izziv, kako pospešiti zeleni in digitalni prehod, se ustrezno rešuje s sklopom ukrepov, vključenih v načrt Slovaške za okrevanje in odpornost. Za obvladovanje dolgoletnih izzivov na področju izobraževanja, otroškega varstva, zdravstvenega varstva ter raziskav, razvoja in inovacij so ravno tako predvideni celoviti ukrepi, s katerimi naj bi se odpravile najresnejše pomanjkljivosti, kot so slaba kakovost in ne dovolj vključujoča narava izobraževanja, razdrobljenost pri usklajevanju politik na področju raziskav, razvoja in inovacij, nezadostno javno-zasebno sodelovanje ter nizka raven uspešnosti raziskav, razvoja in inovacij. Dodatni ukrepi, ki so v načrtu predlagani za izboljšanje pravosodnega sistema, javnega naročanja in boja proti pranju denarja, bi lahko prispevali k učinkovitemu reševanju številnih temeljnih izzivov. Poleg tega se za več reform pričakuje, da bodo izboljšale dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti
(15)V skladu s točko (c) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.3 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost Slovaške, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19, s čimer bo okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.
(16)Glede na simulacije Komisije bi se lahko BDP Slovaške zaradi načrta v obdobju 2021–2026 v povprečju povečal za 1,3 % do 1,8 % 3 . Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost naj bi znatno prispevalo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest na Slovaškem. Javne naložbe, ki so vključene v načrt, bi morale kratko- do srednjeročno spodbuditi agregatno povpraševanje in izboljšati ciklični položaj slovaškega gospodarstva ter s tem ublažiti negativne gospodarske učinke krize zaradi COVID-19. S tega vidika je zlasti koristno, da so naložbe osredotočene na gradbene in prenovitvene projekte ob popolnem spoštovanju načela, da se ne škoduje bistveno, saj je pandemija slovaški gradbeni sektor močno prizadela.
(17)Srednje- do dolgoročno se pričakuje, da bodo naložbe skupaj z načrtovanimi reformami prispevale k reševanju sedanjih izzivov za potencial rasti in olajšale prehod države na bolj diverzificiran ekonomski model z večjim poudarkom na dejavnostih z višjo dodano vrednostjo. To bi moralo pomagati slovaškemu gospodarstvu pri ohranjanju konkurenčnosti in odpornosti ter prilagajanju industrijskim trendom avtomatizacije in digitalnih sprememb. Na podlagi tega se pričakuje, da bo izvajanje načrta za okrevanje in odpornost povečalo potencialni BDP in trajno vplivalo na gospodarsko uspešnost Slovaške. Ta dolgoročni učinek izhaja pretežno iz ukrepov, ki spodbujajo dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij, kot je reforma upravljanja raziskav, razvoja in inovacij, ki je namenjena izboljšanju usklajevanja in financiranja. Izhaja pa tudi iz ukrepov za dvig ravni človeškega kapitala, povečanje delovne sile in izboljšanje njene strukture z vidika znanj in spretnosti z razširitvijo predšolskega izobraževanja, reformo šolskih učnih načrtov in izboljšanjem kakovosti in ustreznosti visokega šolstva, pri čemer naj bi se s temi ukrepi povečala produktivnost na Slovaškem.
(18)Z načrtom naj bi se zmanjšale socialna neenakost in ozemeljske razlike znotraj države. V primerjavi z zahodom Slovaške dosegata vzhodni in osrednji del države večinoma slabše rezultate v zvezi z različnimi medsebojno povezanimi kazalniki trga dela in socialnimi kazalniki, kot so delež visoko usposobljenih delavcev, dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost mladih ter delež otrok, vpisanih v predšolske ustanove. Izzivi v zvezi z neenakostmi v izobraževanju naj bi se obravnavali z reformo šolskih učnih načrtov za spodbujanje ključnih kompetenc ter digitalnih spretnosti in znanj ter z vzpostavitvijo sistema izobraževalnih podpornih ukrepov. Ker so rezultati izobraževanja pri učencih močno odvisni od njihovega socialno-ekonomskega ozadja, so v načrt vključene reforme, usmerjene v večjo dostopnost in kakovost predšolske vzgoje in varstva, izboljšanje svetovalnih storitev, zmanjševanje segregacije in odpravo dvoizmenskega pouka v šolah. S temi reformami naj bi se zmanjšalo zgodnje opuščanje šolanja, zlasti med prikrajšanimi učenci in dijaki, kar bo prispevalo k večji družbeni mobilnosti in enakim možnostim. S celovitimi reformami visokega šolstva in naložbami vanj naj bi se izboljšala njegova kakovost in ustreznost, in sicer s spremembo sistemov upravljanja, financiranja, akreditacije in znanstvenega ocenjevanja. Z razvojem formalnih storitev dolgotrajne oskrbe, vključno z vrtci, bi se morala zmanjšati nesorazmerna obremenitev družin, zlasti žensk, ki skrbijo za vzdrževane osebe, in se jim omogočiti udeležba na trgu dela. Te politike so v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic.
(19)Dostopnejša oskrba na področju duševnega zdravja je v skladu s strategijo deinstitucionalizacije. Poleg tega so osredotočenost na zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu in v skupnosti, krepitev paliativne oskrbe in obravnavanje razdrobljenega upravljanja tega sektorja pomembni koraki za spodbujanje dostopa do cenovno ugodnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe. Posodobitev bolnišničnega omrežja bi morala prispevati k povečanju kakovosti in stroškovne učinkovitosti zdravstvenih storitev, hkrati pa izboljšati njihovo dostopnost tudi v manj razvitih regijah. To bi bilo treba doseči tudi z naložbami, namenjenimi izboljšanju dostopnosti storitev primarnega zdravstvenega varstva v regijah z manjšo pokritostjo z njimi. Infrastrukturne naložbe, povezane z zelenim prehodom, zlasti program prenove stavb, bi v gradbenem sektorju na Slovaškem morale ustvariti nove zaposlitvene možnosti, vključno z delovnimi mesti za nizko usposobljene delavce.
Načelo, da se ne škoduje bistveno
(20)V skladu s točko (d) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.4 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 4 (načelo, da se ne škoduje bistveno).
(21)Slovaška je na podlagi tehničnih smernic Evropske komisije za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), za vse ukrepe, ki so vključeni v načrt, izvedla celovito oceno skladnosti s tem načelom. V odziv na morebiten škodljiv okoljski vpliv vseh zadevnih ukrepov so na voljo ustrezna zagotovila in blažilni ukrepi, zagotovljeni s postopki spremljanja. Ti blažilni ukrepi se kažejo v mejnikih in ciljih v zvezi z razogljičenjem industrije, prenovo stavb, vključno z zamenjavo kotlov, vodno energijo, uporabo biomase, naložbenimi shemami za raziskave, razvoj in inovacije ter finančnimi instrumenti za podporo inovacijam.
Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo
(22)V skladu s točko (e) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.5 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 43 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunanih v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2021/241 so v načrtu za okrevanje upoštevane informacije iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za leto 2030.
(23)Reforme in naložbe v obnovljive vire energije, namenjene zlasti večji vključenosti obnovljivih virov energije v omrežje, naj bi skupaj z ambicioznim programom prenove stavb na podlagi visokih standardov energijske učinkovitosti in ob podpori sheme za razogljičenje industrije pomagale Slovaški pri doseganju ciljev glede razogljičenja do leta 2030 in omogočile prehod na krožno gospodarstvo. Celovit sveženj reform in naložb v promet bi moral podpreti elektromobilnost, javni potniški prevoz in intermodalni prevoz blaga. To naj bi spodbudilo splošni ekosistem mobilnosti, kar bi moralo koristiti slovaškemu gospodarstvu.
(24)Reforme in naložbe, povezane s prostorskim načrtovanjem, varstvom narave in gospodarjenjem z vodami, naj bi pomagale obravnavati izzive, s katerimi se Slovaška sooča pri prilagajanju podnebnim spremembam ter varstvu vodnih virov, narave in biotske raznovrstnosti.
Prispevek k digitalnemu prehodu
(25)V skladu s točko (f) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.6 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 21 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunanih v skladu z metodologijo iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241.
(26)V načrtu je predstavljen ambiciozen sveženj ukrepov, ki zajema digitalno preobrazbo slovaškega gospodarstva in družbe. Ukrepi na področju izobraževanja postavljajo v središče digitalne spretnosti in znanja ter združujejo revidirane učne načrte, usposabljanje učiteljev in naložbe v digitalno opremo šol ter digitalizacijo v visokem šolstvu. Hkrati načrt vključuje razvoj strategije za digitalne spretnosti in znanja, namenjene odraslim vseh starosti, da se zagotovi njihova vključitev v družbo, ki se spreminja zaradi procesa digitalizacije. Z načrtom se uvajajo tudi ukrepi za oblikovanje učinkovitega modela upravljanja digitalne preobrazbe. To bi moralo spodbuditi razvoj digitalnega ekosistema in posledično koristiti gospodarstvu na splošno. Podpora podjetjem pri digitalizaciji, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, bi morala z racionalizacijo proizvodnih procesov in uvedbo inovativnih tehnologij omogočiti ohranjanje njihove konkurenčnosti.
(27)Kakovost in dostopnost rešitev e-uprave bi se morali izboljšati zaradi nove digitalne platforme za zagotavljanje javnih storitev, ki so osredotočene na uporabnika, ter učinkovitejšega upravljanja virov informacijske tehnologije v javni upravi. Slovaška namerava razvoj digitalnih javnih storitev dopolniti z okrepitvijo in standardizacijo kibernetske varnosti v vseh sektorjih javne uprave. Digitalni prispevek načrta se krepi tudi s sodelovanjem v štirih večdržavnih digitalnih projektih, vključno z vzpostavitvijo vozlišč za digitalne inovacije in pridružitvijo projektu evropskega visokozmogljivostnega računalništva.
Trajen učinek
(28)V skladu s točko (g) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.7 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Slovaško.
(29)Načrt Slovaške zajema obsežen sklop strukturnih reform, za katere se pričakuje, da bodo imele trajen učinek na številnih področjih politike ter na javno upravo in institucije. Trajen učinek naj bi imele zlasti reforme pravosodja ter reforme za boj proti korupciji in pranju denarja, zato je pomembno, da sta njihova vsebina in izvajanje v skladu z zahtevami prava EU o neodvisnosti sodstva. V celotnem procesu reform je še posebej pomembno ustrezno sodelovanje sodstva, deležnikov in civilne družbe. Poleg tega se bo s prizadevanji za digitalizacijo v najrazličnejših institucijah in javni upravi strukturno povečala učinkovitost in izboljšala kakovost javnih storitev. S celovitim svežnjem reform na vseh ravneh izobraževanja bi se moral izboljšati nabor znanj in spretnosti prebivalstva. Z reformami zdravstvenega in socialnega varstva naj bi se izboljšala učinkovitost in uspešnost zdravstvenega sistema, kar bi moralo posledično prispevati k izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva in zmanjšanju razlik v rezultatih na področju zdravja med posameznimi socialno-ekonomskimi skupinami.
(30)Naložbeni ukrepi naj bi podprli in okrepili pozitiven učinek strukturnih reform iz načrta Slovaške za okrevanje in odpornost. Zaradi obsežnih naložb za posodobitev železniškega sistema bi moralo več potnikov izbrati ta trajnostni način prevoza, kar bi pripomoglo k zelenemu prehodu in podprlo regionalno kohezijo. Zelene naložbe v industrijo, vključno s proizvodnjo energije, bi morale prispevati k razogljičenju tega sektorja in čistejšemu zraku na Slovaškem. Ambiciozen program za energijsko učinkovitost bo skupaj z reformo ravnanja z gradbenimi odpadki omogočil prenovo stavbnega fonda, kar bo imelo trajen učinek na zmanjšanje emisij v tem ključnem sektorju in izboljšalo njegovo krožnost. Reforme zdravstvenega varstva so podprte z naložbami v bolnišnice in druge ustanove za oskrbo. Naložbe spodbujajo tudi reforme izobraževalnega sistema, na primer z zagotavljanjem digitalne opreme, usposabljanjem učiteljev, odpravljanjem ovir v stavbah srednjih šol in univerz ter gradnjo novih vrtcev. Namen programov štipendiranja in razvojnih programov je izboljšanje dostopa do visokošolskega izobraževanja in njegova internacionalizacija. Z obsežnim naložbenim programom bi se moral financirati tudi reformiran raziskovalni in inovacijski sistem, kar bo povečalo privlačnost Slovaške za podjetja in kvalificirane delavce ter ustvarilo znaten potencial za večjo diverzifikacijo gospodarstva s premikom k dejavnostim z višjo dodano vrednostjo. Trajen učinek načrta je mogoče okrepiti tudi s sinergijami med načrtom in drugimi programi, vključno s tistimi, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike, zlasti s temeljitim obravnavanjem globoko zakoreninjenih ozemeljskih izzivov in spodbujanjem uravnoteženega razvoja.
Spremljanje in izvajanje
(31)V skladu s točko (h) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.8 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki, ustrezne (ocena A).
(32)Slovaška vzpostavlja celovit sistem izvajanja, v katerem ima vodilno vlogo nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje, ki je odgovoren za doseganje mejnikov in ciljev ter vlaganje zahtevkov za izplačila. V ta namen bo lahko nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje od vseh udeleženih subjektov, tj. izvajalcev, posrednikov, upravičencev in drugih zadevnih oseb, zahteval informacije o stanju izvajanja reform in naložb, vključno z doseganjem ustreznih mejnikov in ciljev. Obseg in narava mejnikov in ciljev sta na splošno celovita in skladna. Časovni okvir mejnikov in ciljev je razumen, saj se bodo reforme izvajale predvsem v začetni fazi, kar bo zagotavljajo podlago za naložbe. Ocenjuje se, da so mejniki in cilji dobro zasnovani, zanje pa so predvideni zanesljivi kazalniki, ki zagotavljajo ustrezno spremljanje in vrednotenje med izvajanjem.
(33)Države članice bi morale zagotoviti, da se finančna podpora v okviru instrumenta sporoči in navede v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/241. V okviru instrumenta za tehnično podporo se lahko zahteva tehnična podpora za pomoč državam članicam pri izvajanju njihovega načrta.
Izračun stroškov
(34)V skladu s točko (i) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.9 Priloge V k navedeni uredbi je utemeljitev v načrtu o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim ekonomskim in socialnim učinkom.
(35)Slovaška je predložila trdne utemeljitve, dokaze in metodologijo za večino stroškov, nastalih zaradi načrta. Ocene stroškov, informacije in dokazila so bili predloženi v razmeroma velikem obsegu. Uporabljene metodologije se pogosto opirajo na primerljive projekte, ki so bili nedavno izvedeni na Slovaškem, med drugim tudi s financiranjem Unije. Kadar to ni bilo mogoče, so bile razen nekaj redkih izjem pogosto opravljene razumne in verjetne ocene z zanesljivimi izračuni na podlagi informacij drugih držav članic ali certificiranih in neodvisnih institucij. Referenčna merila za različne ocene stroškov temeljijo na razpoložljivih tržnih cenah. Slovaška je zagotovila potrditev ocen stroškov s strani neodvisnih organov le v omejenem obsegu, čeprav je bila enota za stroškovno učinkovitost (oddelek ministrstva za finance) navedena kot neodvisni organ za potrjevanje različnih komponent. Zaščitni ukrepi za zagotavljanje njene neodvisnosti so bili upravičeni.
(36)Pri omejenem številu ukrepov so cilji in referenčna merila za stroške manj jasni ali opisani razmeroma splošno ali pa temeljijo na slabo primerljivih informacijah ali informacijah, za katere je težje preveriti zanesljivost. Zaradi edinstvene narave naložb (na primer na področjih energije iz obnovljivih virov, raziskav, razvoja in inovacij ter digitalizacije) za nekatere ocene stroškov pogosto ni na voljo primerljivih referenčnih vrednosti za izračun. Ob upoštevanju pomanjkanja primerljivih praks in dejstva, da so metodologije od spodaj navzgor v veliki meri pojasnjene, je Slovaška v zadostni meri obrazložila in utemeljila te ukrepe.
(37)Partnerski sporazum in operativni program za programsko obdobje kohezijske politike 2021–2027 še nista dokončno oblikovana, zato razmejitev od drugih virov financiranja za projekte na podobnih področjih ni vedno jasna. Vendar se je Slovaška zavezala, da bo uvedla močne zaščitne ukrepe za preprečevanje dvojnega financiranja na strateški ravni in tudi na ravni projektov, na primer za financiranje različnih stroškov v okviru istega ukrepa. Poleg tega so ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost skladni z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerni s pričakovanim nacionalnim ekonomskim in socialnim učinkom.
Zaščita finančnih interesov Unije
(38)V skladu s točko (j) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.10 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, ter dodatni ukrepi iz tega sklepa ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru navedene uredbe, pri čemer se pričakuje, da bodo učinkovito preprečevale dvojno financiranje v okviru navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom EU, med drugim tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito financ Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta.
(39)Na splošno je opredelitev akterjev, odgovornih za nadzor in revizijo na Slovaškem, dobro pojasnjena, neodvisnost in ločitev nalog revizijskega organa pa jasno predstavljeni, vključno z določbami o njih v slovaški zakonodaji. Nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje je odgovoren za pripravo in vlaganje zahtevkov za izplačilo finančne podpore, izjave o upravljanju in povzetke revizij. Opredeljeni so tudi revizijski akterji ter njihovi odnosi in upravne zmogljivosti. Na voljo so bile dane izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za boj proti resnim nepravilnostim, in o tem, kdo je za te ukrepe odgovoren. Odgovorne osebe bodo opravile usposabljanje, zaščita prijaviteljev nepravilnosti pa je vključena v zakonodajo, pri čemer se pričakuje, da bo urad za prijavljanje nepravilnosti začel v celoti delovati do septembra 2021. S preverjanji upravljanja, ki jih izvajajo izvedbena ministrstva/organi, se ne bo ugotavljalo samo, ali ni resnih nepravilnosti, temveč tudi, ali so izpolnjeni mejniki in cilji. Ureditve in mehanizmi za zbiranje, shranjevanje in dajanje na voljo podatkov o končnih prejemnikih so pojasnjeni, obveznost vodenja evidenc, ki je zahtevana v točki (d) člena 22(2) Uredbe (EU) 2021/241, pa je naložena izvedbenim organom in upravičencem. Do prvega zahtevka za izplačilo bi moral biti vzpostavljen in začel delovati sistem repozitorijev za spremljanje izvajanja mehanizma. Sistem bi moral vključevati vsaj naslednje funkcije: (a) zagotavljanje zbiranja podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev ter (b) zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje dostopa do podatkov, ki so zahtevani v členu 22(2)(d)(i) do (iii) navedene uredbe. V ta namen bi bilo treba vključiti mejnik.
(40)Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje dvojnega financiranja so vključeni v celoti. Nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje si bo prizadeval za usklajevanje akterjev, ki sodelujejo pri izvajanju mehanizma. Iz načrta je jasno, da se bodo pristojni usklajevalni organi za mehanizem in sklade kohezijske politike povezali za preprečevanje dvojnega financiranja v fazi načrtovanja in izvajanja. Ureditve za preverjanje, ki je namenjeno preprečevanju dvojnega financiranja v fazi izvajanja, niso opisane zelo podrobno, vendar se je Slovaška zavezala, da bo uvedla močne zaščitne ukrepe za preprečevanje dvojnega financiranja na strateški ravni in tudi na ravni projektov. Načrt zagotavlja obsežne informacije o upravni zmogljivosti uprave za izvajanje in revizijo mehanizma za okrevanje in odpornost na Slovaškem. Poleg tega vključuje tudi obsežne informacije o pravnih pooblastilih različnih organov, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem načrta. Pravna podlaga pretežno temelji na zakonu o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki se še vedno pripravlja. To pomeni, da bodo natančna pooblastila in pristojnosti usklajevalnega organa in vseh drugih izvedbenih organov verjetno znani šele po sprejetju načrta. Zakon o mehanizmu za okrevanje in odpornost bo začel veljati do prvega zahtevka za izplačilo in se takrat ne bo bistveno razlikoval od opisa iz načrta. V ta namen bi bilo treba vključiti mejnik. Izpolnitev tega mejnika in mejnika iz zgornje uvodne izjave je predpogoj za vsa izplačila v okviru mehanizma (razen za izplačilo predhodnega financiranja).
Skladnost načrta
(41)V skladu s točko (k) člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.11 Priloge V k navedeni uredbi načrt v veliki meri (ocena A) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.
(42)V načrtu Slovaške za okrevanje in odpornost je predstavljen celovit sveženj reform in naložb, ki se vzajemno krepijo z močnimi prizadevanji za reforme. Načrt temelji na treh medsebojno povezanih stebrih inovativne, trajnostne in zdrave države ter petih ključnih področjih politike, ki se izvajajo z 18 komponentami. Sinergije so zagotovljene znotraj tematskih komponent, kot je izobraževanje, poleg tega pa tudi horizontalno med več komponentami, na primer z upoštevanjem zahtev glede energijske učinkovitosti pri prenovi javnih stavb ali digitalnem prehodu javne uprave. Naložbe v nove informacijske sisteme in podatkovna orodja so sistematično vključene. Reforme in naložbe v posameznih komponentah so med seboj v očitnem ravnovesju. Nekatere reforme, kot so revizija zakonodaje o javnih naročilih ali izboljšave poslovnega okolja in pravosodnega sistema, naj bi imele medsektorski učinek na učinkovitost porabe. Reforme, kot sta optimizacija bolnišničnega omrežja ter reforma upravljanja raziskav, razvoja in inovacij, se bodo izvajale predvsem v prvih letih, da se ustvarijo pogoji za učinkovite naložbe. Dopolnjevanje s podporo iz skladov kohezijske politike je očitno, predstavljeno za posamezne komponente in povzeto na ravni načrta, kolikor je to v tej fazi mogoče. Razmejitev ni vedno povsem jasna, saj partnerski sporazum in program še vedno nista dokončno oblikovana.
Enakost
(43)Načrt vključuje vrsto ukrepov, za katere se pričakuje, da bodo omogočili obravnavanje izzivov v državi na področju enakosti spolov in enakih možnosti za vse. V zvezi z enakostjo spolov je v načrtu predviden sistem zgodnjega opozarjanja za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja, ki nesorazmerno vpliva na ženske iz prikrajšanih okolij. Ta sistem vključuje možnost mentorstva in tutorstva. Za reševanje nezadostne razpoložljivosti vrtcev, ki vpliva na udeležbo žensk na trgu dela in na poznejšo šolsko uspešnost otrok, bi bilo treba uvesti zakonsko pravico do mesta v ustanovi na ravni predšolskega izobraževanja za otroke od tretjega leta starosti. Del načrta, ki obravnava vključujočnost izobraževanja, zajema reforme in naložbe za vzpostavitev sistema izobraževalnih podpornih ukrepov za učence s posebnimi učnimi potrebami, posodobitev programov za usposabljanje učiteljev, zmanjšanje segregacije v izobraževanju, spodbujanje storitev varstva in vzgoje predšolskih otrok v marginaliziranih romskih skupnostih ter izboljšanje dostopa do visokošolskega izobraževanja za prikrajšane študente. Položaj in potrebe invalidov so obravnavani v več delih načrta, med drugim tudi v zvezi s prenovo stavb in njihovo boljšo dostopnostjo, trajnostnim prometom, digitalizacijo ter socialno oskrbo in oskrbo na področju duševnega zdravja. Obravnavajo se tudi izzivi, s katerimi se soočajo starejši, zlasti s podporo za razvoj njihovih digitalnih spretnosti in znanj ter izboljševanjem kakovosti in dostopnosti sistema dolgotrajne oskrbe ter sistemov socialnega in zdravstvenega varstva. Načrt vključuje tudi horizontalni mehanizem za upoštevanje enakosti spolov in enakih možnosti za vse v fazi izvajanja.
Samoocena varnosti
(44)V načrtu Slovaške za okrevanje in odpornost je potrjeno, da naj bi bila samoocena varnosti naložb v digitalne zmogljivosti iz Uredbe (EU) 2021/241 sestavni del faze izvajanja ter vključena v analizo in načrtovanje za razvoj novih informacijskih sistemov. Slovaška namerava naložbe v digitalno povezljivost financirati iz drugih virov.
Čezmejni in večdržavni projekti
(45)V načrt je vključenih več čezmejnih projektov, ki so večinoma zasnovani za olajšanje digitalnega prehoda. Ti bi morali malim in srednjim podjetjem omogočiti, da izkoristijo storitve mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije. Drugi projekti med drugim vključujejo naložbe v visokozmogljivi računalnik, ki bo del projekta evropskega visokozmogljivega računalništva (EuroHPC), ter morebiten prispevek h kvantni komunikacijski infrastrukturi in infrastrukturi za blokovne verige EU za vzpostavitev čezmejnih povezav z vsemi sosednjimi državami članicami. Načrt vključuje ukrep za okrepitev elektroenergetske povezave z Madžarsko, kar bo omogočilo priključitev več domačih obnovljivih virov energije na domače omrežje. Načrt vključuje tudi podporo za zagotovitev večjega sodelovanja slovaških subjektov v projektih okvirnega programa EU za raziskave in inovacije, kar bi moralo spodbujati podjetja k izvajanju zelo inovativnih projektov, raziskovalcem in podjetjem pa omogočati dostop do mednarodnih konzorcijev, s čimer se bo spodbujala internacionalizacija.
Postopek posvetovanja
(46)Načrt vključuje povzetek posvetovalnega postopka, ki je bil izveden za njegovo pripravo in izvajanje. Priprave so se začele poleti 2020. Nacionalni integrirani načrt reform, ki je bil objavljen oktobra 2020 in pripravljen v sodelovanju z deležniki, je zagotovil analitično podlago za načrt. Od jeseni 2020 so priprave temeljile na proučitvi posvetovanj z večjim krogom deležnikov in širšo javnostjo. V standardiziranem medresorskem postopku posvetovanja je bilo prejetih skoraj 2 500 pripomb. Nacionalni organi so si prizadevali za razmislek o predlogih javnosti in deležnikov, ki so pogosto zadevali okoljska in podnebna vprašanja. Zaradi pandemije COVID-19 so bili javni dogodki v veliki meri organizirani prek spleta.
(47)V izvedbeni fazi načrta naj bi bil ustanovljen vladni svet za načrt, ki bo imel funkcijo posvetovalnega organa za zagotovitev strukturiranega dialoga s ključnimi deležniki. Za zagotovitev, da bodo ustrezni akterji prevzeli odgovornost, je ključnega pomena udeležba vseh zadevnih lokalnih organov in deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, skozi celotno obdobje izvajanja naložb in reform iz načrta.
Pozitivna ocena
(48)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila slovaški načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da načrt zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe v tem sklepu določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje načrta, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga za izvajanje načrta Unija da na voljo v obliki nepovratne finančne podpore.
Finančni prispevek
(49)Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Slovaške znašajo 6 575 000 000 EUR. Ker načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost višji od najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Slovaško, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost Slovaške, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za Slovaško.
(50)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je treba izračun najvišjega finančnega prispevka za Slovaško posodobiti do 30. junija 2022. Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) navedene uredbe za Slovaško dati na voljo znesek za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Po potrebi bi moral Svet po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka na predlog Komisije brez nepotrebnega odlašanja spremeniti ta sklep tako, da vanj vključi posodobljeni najvišji finančni prispevek.
(51)Podpora, ki se zagotovi, se financira z izposojanjem sredstev s strani Komisije v imenu Unije na podlagi člena 5 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 5 . Podpora bi morala biti izplačana v obrokih, ko Slovaška zadovoljivo izpolni ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.
(52)Slovaška je zaprosila za predhodno financiranje v višini 13 % finančnega prispevka. Ta znesek bi moral biti Slovaški na voljo pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom.
(53)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli drugega programa Unije poleg tistega iz Uredbe (EU) 2021/241 ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Sklep ne prevlada nad zahtevo, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost
Ocena načrta za okrevanje in odpornost Slovaške na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Finančni prispevek
1.Unija da Slovaški na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 6 328 586 359 EUR 6 . Znesek v višini 4 642 807 510 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Ob upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241, pri kateri se za Slovaško izračuna znesek, ki je enak ali višji od navedenega zneska, je na voljo dodaten znesek v višini 1 685 779 848 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023.
2.Komisija da Slovaški na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo. Znesek v višini 822 716 227 EUR se izplača kot predhodno financiranje in je enak 13 % finančnega prispevka. Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.
3.Predhodno financiranje se izplača pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom. Predhodno financiranje se obračuna tako, da se sorazmerno odšteje od plačila obrokov.
4.Izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Slovaška zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. S pridržkom začetka veljavnosti pravnih obveznosti iz odstavka 1 je za upravičenost do plačila mejnike in cilje treba doseči najpozneje do 31. avgusta 2026.
Člen 3
Naslovnik
Ta sklep je naslovljen na Slovaško republiko.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik