European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2023/1390

1.12.2023

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2023/1390)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Ştefăneşti“

PDO-RO-A1309-AM01

Datum obvestila: 25. september 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Vključitev novih krajev v geografsko območje proizvodnje

Razmejeno geografsko območje proizvodnje, navedeno v specifikaciji proizvoda, je bilo spremenjeno tako, da so bili dodani novi kraji v bližini, ki imajo podobne okoljske, talne in podnebne razmere kot kraji, ki so že zajeti v specifikaciji proizvoda. V teh krajih se tradicionalno proizvaja kakovostno vino z ZOP „Ştefăneşti“, kraji pa so navedeni v nacionalnih zakonodajnih aktih, ki se nanašajo na vinogradniški in vinski sektor.

Dodana so bila naslednja mesta/občine/vasi v okrožju Argeş:

—

mesto Costeşti – vasi Costești, Broşteni, Stârci, Smei, Podu Broşteni, Lăceni in Pârvu Roşu,

—

občina Lunca Corbului – vasi Lunca Corbului, Silişteni, Lăngești, Mârghia de Jos, Mârghia de Sus, Cătane, Cieşti in Pădureţi,

—

občina Suseni – vasi Suseni, Țuțuleşti, Odăeni, Strâmbeni, Cerşani, Burdeşti in Gălăeşeşti,

—

občina Buzoești – vasi Buzoeşti, Vulpeşti, Redea, Ioneşti, Tomşanca, Bujoreni, Şerboeni, Cornăţel, Curteanca, Podeni in Vlăduţa,

—

občina Negrași – vasi Negrași, Buta, Bârlogu in Mozacu.

V teh krajih so vinogradi, ki so vpisani v nacionalni register vinogradov. Na nacionalni ravni so bili označeni kot primerni za sajenje plemenitih sort vinske trte, ki so dovoljene na nacionalni ravni v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

Ker odlok št. 732/2005 ministra za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja o odobritvi seznama kontroliranih označb porekla, ki se v Romuniji uporabljajo za mirna vina, kakor je bil spremenjen, za ZOP „Ştefăneşti“ določa tudi uporabo podoznačbe porekla „Costești“ kot podoznačbe, ki se lahko doda označbi porekla „Ştefăneşti“, je treba navesti tudi to podoznačbo porekla, ki zajema kraje, dodane območju.

Podoznačba porekla „Costești“ je bila pomotoma izpuščena iz specifikacije proizvoda, ki je bila poslana Evropski komisiji pri vlogi za zaščito. Zato jo je zdaj treba dodati, da se uskladi z nacionalno zakonodajo o tej podoznačbi porekla, ki se lahko uporablja na nacionalni ravni, in da se izpolnijo zahteve proizvajalcev iz krajev, v katerih se lahko uporablja podoznačba porekla „Costești“.

Spremenjena sta bila poglavje III specifikacije proizvoda in točka 6 enotnega dokumenta.

2.   Navedba novih določb o označevanju

V specifikacijo proizvoda je bila dodana določba o označevanju – na etiketo za vina iz zgoraj navedenih krajev se lahko na željo proizvajalcev poleg obveznega imena „Ştefăneşti“ doda ime „Costești“, saj je „Costești“ (ime geografske enote, manjše od razmejenega območja s kontrolirano označbo porekla) v veljavni nacionalni zakonodaji navedeno kot podoznačba pri zaščiteni kontrolirani označbi porekla „Ştefăneşti“ (odlok št. 732/2005 ministra za kmetijstvo, kakor je bil spremenjen).

V preteklosti se je ime „Costești“ povezovalo z vinogradniško in vinarsko tradicijo, saj je bil tam ustanovljen in je deloval priznan vinarski konzorcij.

Z vključitvijo imena „Costești“ je specifikacija proizvoda usklajena z nacionalno zakonodajo, ki določa imena romunskih zaščitenih označb porekla (ZOP) za kakovostna vina.

V skladu s tem se lahko kontrolirani označbi porekla „Ştefăneşti“ na željo lokalnih proizvajalcev doda podoznačba „Costești“, kot je navedeno v nacionalni zakonodaji o uporabi kontrolirane označbe porekla „Ştefăneşti“.

Poleg tega se lahko kontrolirani označbi porekla „Ştefăneşti“ na željo proizvajalcev doda tudi ena od naslednjih označb posameznega vinorodnega kraja (geografske enote, manjše od razmejenega območja): FLORICA, IZVORANI, GOLEASCA, VĂLENI, DEALUL SCHITULUI, VRĂNEŞTI, GORGANU, TOPOLOVENI ali SILIŞTENI.

V skladu s tem sta bila spremenjena poglavje XII specifikacije proizvoda in točka 9 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

„Ştefăneşti“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

1.   Analitske in organoleptične lastnosti

KRATEK OPIS

Bela vina – mlada vina so zelenkasto rumene barve, po enem do dveh letih zorenja se njihova barva spremeni v pšenično, pri zrelih vinih v slamnato rumeno, rumeno z zelenkastimi odsevi, slamnato rumeno s svetlimi zelenkastimi odsevi, nekoliko rumenkasto do zlato rumeno, zlato rumeno in zelenkasto rumeno z zlatimi toni.

Vonj: subtilen in svež vonj, značilen za divje cvetje; cvetlični vonj, značilen za zrelo grozdje in sveže požeto pšenico, vonj zorečega grozdja, blag vonj cvetov vinske trte in bezgovih cvetov pri staranih vinih, cvetlični vonj in vonj po eksotičnem sadju (grenivki), nežen vonj vanilje, cvetočega sadovnjaka, obogaten z vonjem mandljev, svežega masla, z oljnatim, prijetno kiselkastim, žametnim, bogatim in skladnim značajem.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

15,00

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

11,00

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

200

2.   Analitske in organoleptične lastnosti

KRATEK OPIS

Rdeča vina – njihova barva sega od intenzivne, živahne, svetle granatno rdeče, rubinasto rdeče do svetlo rdeče, temno rdeče, rahlo agresivne barve, s staranjem dobijo opečnato rdečo barvo, ki sega od bledo rubinaste do intenzivne rubinasto rdeče, rubinasto rdeče do rahlo opečnato rdeče.

Vonj: od rdečega jagodičja do not vanilje in čokolade, kompleksen vonj, z notami zelenega popra, s staranjem se razvije vonj po črnem ribezu in slivah, intenziven vonj po gozdnih sadežih (borovnice, maline) in pridihi črnih češenj, vonj čokolade s pridihom cimeta, smole sadnih dreves in češenj.

Okus: dobro oblikovan, travnat, z močnimi tanini, vendar z dobro uravnano trpkostjo, pri zrelih vinih je žameten, z zorenjem in staranjem postane še bolj skladen, z jasno cvetico in izjemnim potencialom za staranje, zaokrožen, žameten, z aromo grenkih češenj in oljnat.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

15,00

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

11,00

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

20

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

150

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Enološki postopki

Posebni enološki postopek

Ni dodatnih določb.

5.2.   Največji donosi

1.   Potrgano ob polni zrelosti – riesling italian, fetească regală, burgund mare, merlot

10 000 kilogramov grozdja na hektar

2.   Potrgano ob polni zrelosti – sauvignon, chardonnay, fetească albă, pinot gris, pinot noir

8 000 kilogramov grozdja na hektar

3.   Potrgano ob polni zrelosti – muscat ottonel, tămaioasă romanească, cabernet sauvignon, fetească neagră

7 000 kilogramov grozdja na hektar

4.   Pozna trgatev – muscat ottonel, tămâioasă românească, cabernet sauvignon, fetească neagră, sauvignon, chardonnay, fetească albă, pinot gris

6 000 kilogramov grozdja na hektar

5.   Potrgano ob polni zrelosti – riesling italian, fetească regală, burgund mare, merlot

65 hektolitrov na hektar

6.   Potrgano ob polni zrelosti – sauvignon, chardonnay, fetească albă, pinot gris, pinot noir

52 hektolitrov na hektar

7.   Potrgano ob polni zrelosti – muscat ottonel, tămaioasă romanească, cabernet sauvignon, fetească neagră

47 hektolitrov na hektar

8.   Pozna trgatev – muscat ottonel, tămâioasă românească, cabernet sauvignon, fetească neagră, sauvignon, chardonnay, fetească albă, pinot gris

47 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Okrožje Argeş:

—

mesto Ştefăneşti – vasi Ştefăneşti, Valea Mare-Podgoria, Ştefăneştii Noi, Izvorani in Viişoara,

—

občina Călineşti – vasi Ciocăneşti, Văleni-Podgoria, Radu Negru, Vrăneşti, Gorganu, Călineşti, Râncăciov, Urlucea in Glodu,

—

mesto Topoloveni – vasi Ţigăneşti, Botârcani, Gorăneşti in Crinteşti,

—

občina Priboieni – vasi Priboieni, Valea Popii, Valea Mare, Piţoi in Sămăila,

—

občina Leordeni – vasi Leordeni, Cârciumereşti, Băila, Schitu-Scoiceşti, Glodu, Budişteni, Ciulniţa, Glâmbocata, Glâmbocata-Deal, Ciolceşti in Bantău,

—

občina Bogaţi – vasi Bogaţi, Glâmbocelu, Chiteşti in Glămbocel.

Kontrolirana označba porekla „Ştefăneşti“ s podoznačbo porekla „Costești“ ali brez nje za:

—

mesto Costeşti – vasi Costești, Broşteni, Stârci, Smei, Podu Broşteni, Lăceni in Pârvu Roşu,

—

občino Lunca Corbului – vasi Lunca Corbului, Silişteni, Lăngești, Mârghia de Jos, Mârghia de Sus, Cătane, Cieşti in Pădureţi,

—

občino Suseni – vasi Suseni, Țuțuleşti, Odăeni, Strâmbeni, Cerşani, Burdeşti in Gălăeşeşti,

—

občino Buzoești – vasi Buzoeşti, Vulpeşti, Redea, Ioneşti, Tomşanca, Bujoreni, Şerboeni, Cornăţel, Curteanca, Podeni in Vlăduţa,

—

občino Negrași – vasi Negrași, Buta, Bârlogu in Mozacu.

7.   Sorte vinske trte

Burgund mare N – grosser burgunder, blaufrankisch, kekfrankos, frankovka in limberger

Cabernet sauvignon N – petit vidure in burdeos tinto

Chardonnay B – gentil blanc in pinot blanc chardonnay

Fetească albă B – păsărească albă, poama fetei, mädchentraube, leanyka in leanka

Fetească neagră N – schwarze mädchentraube, poama fetei neagră, păsărească neagră in coada rândunicii

Fetească regală B – königliche mädchentraube, königsast, kiralyleanka, dănășană in galbenă de ardeal

Merlot N – bigney rouge in plant medoc

Muscat ottonel B – muscat ottonel blanc

Pinot gris G – affumé, grauer burgunder, grauburgunder, grauer mönch, pinot cendré, pinot grigio in ruländer

Pinot noir N – blauer spätburgunder, blauer burgunder, burgund mic, burgunder roter in klăvner morillon noir

Pinot noir N – spätburgunder in pinot nero

Riesling italian B – olasz riesling, olaszriesling in welschriesling

Tămâioasă românească B – busuioacă de moldova in muscat blanc à petit grains

Tămâioasă românească B – rumänische weihrauchtraube, tamianka in tămâioasă albă de drăgășani

8.   Opis povezave

8.1.   Povezava z razmejenim območjem

Vinogradi v okrožju Argeş se razprostirajo čez gričevnato območje vzhodne Oltenije, pri čemer več vinorodnih krajev, kot so Valea Mare-Podgoria, Izvorani, Viişoara, Leordeni in Costeşti na južnih pobočjih gričev z nadmorsko višino 250–300 metrov, leži na rjavih in sivih gozdnih tleh, srednjepodzolskih tleh ter glinastoilovičnih in rdečkasto rjavih gozdnih tleh, bogatih s kalcijem.

Najboljša vina se pridobivajo iz sort, kot so fetească albă, riesling italian, sauvignon in zlasti tămâioasă românească, medtem ko pri rdečih vinih izstopa sorta cabernet sauvignon.

Kakovost rdečih vin je enako odvisna od gojenih sort in naravnega okolja. Vino, pridobljeno iz sort fetească regală, riesling italian in aligoté, je znano in zelo cenjeno, rdeča vina iz krajev Valea Mare in Topoloveni, kot sta cabernet sauvignon ali burgund mare, pa so pridobila sloves zaradi lastnosti, ki jim jih daje naravno okolje.

Samostani in plemiške družine na tem območju so vlagali v razvoj vinogradništva, kar potrjuje obstoj vinogradov na tem območju, ki so bili v preteklosti znani kot Dealurile Piteștilor (griči mesta Pitești). Zapisi iz leta 1902 vsebujejo podrobnosti o tradiciji trgatve grozdja iz časa Constantina Brâncoveanuja in omembe drugih obdobij zgodovine, v katerih je opisano, kako je vojvoda Matej Basarab izdal odloke, da bi vinogradnikom pomagal pridelati dobre letine.

Moldavski kronist Miron Costin je v svojih delih hvalil vina iz vinogradov mesta Ștefănești, pri čemer je omenil: „mesto Pitești z znamenitimi vini“.

Leta 1635 je Paul Za'im v svojih zapisih o potovanju po romunskih deželah omenjal kakovostna vina iz Vlaške.

8.2.   Vzročna povezava med območjem in proizvodom

Kakovost rdečih vin je enako odvisna od gojenih sort in naravnega okolja. Vino, pridobljeno iz sort fetească regală, riesling italian in aligoté, je znano in zelo cenjeno, rdeča vina iz krajev Valea Mare in Topoloveni, kot sta cabernet sauvignon ali burgund mare, pa so pridobila sloves zaradi lastnosti, ki jim jih daje naravno okolje. Samostani in plemiške družine na tem območju so vlagali v razvoj vinogradništva, kar potrjuje obstoj vinogradov na tem območju, ki so bili v preteklosti znani kot Dealurile Piteștilor (griči mesta Pitești). Zapisi iz leta 1902 vsebujejo podrobnosti o tradiciji trgatve grozdja iz časa Constantina Brâncoveanuja in omembe drugih obdobij zgodovine, v katerih je opisano, kako je vojvoda Matej Basarab izdal odloke, da bi vinogradnikom pomagal pridelati dobre letine.

Moldavski kronist Miron Costin je v svojih delih hvalil vina iz vinogradov mesta Ștefănești, pri čemer je omenil: „mesto Pitești z znamenitimi vini“.

Leta 1635 je Paul Za'im v svojih zapisih o potovanju po romunskih deželah omenjal kakovostna vina iz Vlaške.

8.3.   Podrobnosti o človeških dejavnikih

Vinogradi, iz katerih se pridobiva grozdje za vina s kontrolirano označbo porekla „Ștefănești“, morajo biti vsaj 85-odstotno sortno čisti. V teh vinogradih lahko podlage drugih sort izhajajo izključno iz sort rodu Vitis vinifera. Grozdje takih sort je treba trgati ločeno od grozdja osnovne sorte, ki se uporablja za proizvodnjo vina s kontrolirano označbo porekla.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Tržni pogoji (označevanje)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na etiketi vina se lahko kontrolirani označbi porekla „Ştefăneşti“ doda podoznačba „Costești“, kot je navedeno v nacionalni zakonodaji, ki določa uporabo kontrolirane označbe porekla „Ştefăneşti“, odvisno od želja proizvajalcev na območju imena „Costești“ (razmejeno območje, manjše od območja ZOP), ki se lahko navede.

Kontrolirani označbi porekla „Ştefăneşti“ se lahko na željo proizvajalcev doda tudi ena od naslednjih označb posameznega vinorodnega kraja: FLORICA, IZVORANI, GOLEASCA, VĂLENI, DEALUL SCHITULUI, VRĂNEŞTI, GORGANU, TOPOLOVENI ali SILIŞTENI.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.onvpv.ro/sites/default/files/caiet_de_sarcini_doc_stefanesti_modif_cf_cererii_1011_20.05.2022_cf_raspuns_notif_com_20.09.2023_no_track_changes.pdf


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1390/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)