Bruselj, 29.9.2025

COM(2025) 538 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o dejavnostih mreže EURES v obdobju 2022-2024





Predloženo na podlagi člena 33 Uredbe (EU) 2016/589



Vsebina

1    Povzetek    

2    Uvod    

3    Mobilnost delovne sile v Evropi in mreža EURES    

4    Pregled ključnih dejavnosti    

4.1    Podporne storitve za delavce in delodajalce    

4.2    Viri in upravljanje    

4.3    Medsektorska podpora Evropskega urada za usklajevanje    

4.4    Dejavnosti, ki jih vodi Evropska komisija    

5    Priporočila iz prejšnjega poročila    

5.1    Napredek pri ključnih priporočilih    

5.2    Preostala področja za nadaljnje ukrepanje    

6    Priporočila    

6.1    Priporočila za države, ki sodelujejo v mreži EURES    

6.2    Priporočila za Evropski urad za usklajevanje    

6.3    Ključne ugotovitve za Komisijo    

7    Sklepne ugotovitve    

Povzetek

To dveletno poročilo vsebuje pregled dejavnosti mreže EURES med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2024, kot je določeno v členu 33 Uredbe (EU) 2016/589. Glavni cilj mreže EURES je podpirati pravično mobilnost delovne sile znotraj EU, in sicer s prizadevanji osebja mreže EURES in prek Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (v nadaljnjem besedilu: portal EURES).

Leta 2024 je mreža EURES obeležila 30. obletnico, in sicer s komunikacijsko kampanjo in obsežnimi dogodki za ozaveščanje, ki so potekali tako v živo kot tudi prek spleta po vsej Evropi.

V obdobju poročanja je osebje mreže EURES obdelalo 474 711 prijav za zaposlitev in 663 878 prostih delovnih mest ter organiziralo 20 166 dogodkov. Te dejavnosti so bile osredotočene na zagotavljanje splošnih podpornih storitev iskalcem zaposlitve in delodajalcem ter ciljno usmerjenih storitev v zvezi z vajeništvi, pripravništvi, pomočjo po začetku zaposlitve in programi mobilnosti.

Kljub znatnim naložbam v razvoj portala, da bi ta ostal ustrezno orodje za povezovanje ljudi in delovnih mest ter zagotavljanje informacij o mobilnosti, se je število iskalcev zaposlitve, registriranih na portalu EURES, v obdobju poročanja zmanjšalo, portal EURES in njegove funkcije za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih pa so premalo izkoriščene. Število zasebnih organizacij v mreži se je le zmerno povečalo, saj je bilo spodbujanje širitve mreže EURES na nove člane ali partnerje omejeno.

Za okrepitev učinka mreže EURES in obravnavo obstoječih izzivov bi bilo treba v okviru mreže razmisliti o naslednjih ukrepih:

·razširjanje in diverzifikacija mreže – sodelujoče države 1 bi morale dejavno vključevati nove člane in partnerje, da bi zagotovile bolj dinamično in vključujočo mrežo EURES,

·čim večja učinkovitost portala EURES in njegove uporabe v mreži s sistematičnim povezovanjem portala z obstoječimi instrumenti, na primer z razvojem novih funkcij za podporo Evropskim spletnim dnevom zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: E(O)JD), celovitim izvajanjem pobude za sinergije med mrežo EURES in Europassom, ciljno usmerjenimi programi mobilnosti in čezmejnimi partnerstvi ter z zagotavljanjem boljše kakovosti podatkov za povezovanje življenjepisov in prostih delovnih mest,

·zagotavljanje prilagodljivosti spremembam na trgu dela: da bi mreža EURES ostala ustrezna in učinkovita, je treba njene storitve prilagoditi trenutnemu pomanjkanju delovne sile in spretnosti, spreminjajočim se potrebam po spretnostih, digitalizaciji in zelenemu prehodu.

Uvod

Mreža EURES, ki je bila vzpostavljena leta 1994, je mreža za sodelovanje, ki jo sestavljajo Evropska komisija, Evropski organ za delo (v nadaljnjem besedilu: ELA), nacionalne javne službe za zaposlovanje ter drugi člani in partnerji v državah EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem in v Švici. Podpira pravično mobilnost delovne sile z zagotavljanjem informacij in služb za zaposlovanje iskalcem zaposlitve in delodajalcem, hkrati pa krepi sodelovanje in izmenjavo informacij v okviru mreže.

Uredba (EU) 2016/589 o mreži EURES je okrepila mrežo: (i) s povečanjem preglednosti povpraševanja in ponudbe na evropskem trgu dela; (ii) z razširitvijo objav delovnih mest na portalu EURES tako, da vključujejo tudi vajeništva in pripravništva; (iii) z izboljšanjem povezovanja življenjepisov in prostih delovnih mest; (iv) s standardizacijo storitev za iskalce zaposlitve in delodajalce ter (v) z razširitvijo mreže in uvedbo evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (v nadaljnjem besedilu: ESCO) za opis poklicev, spretnosti in kompetenc v življenjepisih in prostih delovnih mestih. Ta prizadevanja so podprta s šestimi izvedbenimi sklepi za zagotovitev enotne uporabe uredbe v vseh državah, ki sodelujejo v mreži EURES.

Mreža EURES je v obdobju 30 let postala ključni del podporne strukture trga dela EU, saj omogoča pravično mobilnost ter izboljšuje socialno in gospodarsko uspešnost. Storitve mreže EURES se zagotavljajo prek mreže več kot 1 000 svetovalcev po vsej Evropi in prek portala EURES, ki iskalcem zaposlitve in delodajalcem zagotavlja spletna orodja. Operativno mrežo sestavljajo nacionalni uradi za usklajevanje, ki so običajno povezani z javnimi službami za zaposlovanje ali ministrstvi za delo, Evropski urad za usklajevanje, ki ga od leta 2021 upravlja ELA, ter drugi člani in partnerji, kot so zasebne službe za zaposlovanje in socialni partnerji. Nacionalni uradi za usklajevanje so skupaj z Evropsko komisijo in ELA člani skupine za usklajevanje mreže EURES, ki nadzoruje delovanje in dejavnosti mreže.

Namen tega poročila je zagotoviti pregled dejavnosti, ki jih je mreža EURES izvajala med julijem 2022 in junijem 2024, ter predstaviti ključna priporočila za izboljšanje učinkovitosti mreže EURES pri podpiranju pravične in učinkovite mobilnosti delovne sile po vsej Evropi.

Podatki, navedeni v tem poročilu, so bili zbrani pri nacionalnih uradih za usklajevanje in združeni s strani Evropskega urada za usklajevanje. Del podatkov izhaja iz poročil o sistemih upravljanja uspešnosti mreže EURES, medtem ko je Evropski urad za usklajevanje poročal o dejavnostih na svoji ravni. Nekatera spoznanja temeljijo tudi na ugotovitvah iz poročila o oceni Evropskega organa za delo, objavljenega maja 2025 2 .

Mobilnost delovne sile v Evropi in mreža EURES

Mobilnost delovne sile med državami članicami EU še naprej narašča. Po podatkih z dne 1. januarja 2023 je 10,1 milijona državljanov EU (starih od 20 do 64 let) živelo v državi članici, ki ni država njihovega državljanstva, kar je 2 % več kot leto prej. Število čezmejnih delavcev se je povečalo za približno 3 %, in sicer na 1,83 milijona, število napotitev (ocenjeno na podlagi števila izdanih obrazcev PD A1 3 ) pa se je leta 2023 povečalo na 5,5 milijona. Če te podatke združimo, lahko izračunamo, da ima več kot 8 % plačanih delovnih mest v EU čezmejno razsežnost. Število čezmejnih selitev se povečuje še hitreje: leta 2023 se je 738 000 državljanov EU in Efte vrnilo v državo, katere državljani so, potem ko so živeli v tujini (6 % več kot leto prej), 976 000 pa se jih je preselilo v drugo državo EU/Efte, tj. državo, katere državljani niso, kar je 14 % več kot leto prej 4 .

Medtem so se učinki mreže EURES v zadnjih letih zmanjšali. Mreža EURES je leta 2018 olajšala posredovanje 84 580 zaposlitev, leta 2019 pa posredovanje 83 360 zaposlitev, medtem ko je bilo v letnih poročilih o mobilnosti delovne sile znotraj EU ocenjeno, da se je leta 2018 zaradi dela iz ene v drugo državo članico EU preselilo 880 000 oseb, leta 2019 pa 825 000 oseb. Tako so posredovanja zaposlitev v okviru mreže EURES leta 2018 predstavljala 9,6 % preseljenih oseb, ki so bile aktivne na trgu dela, leta 2019 pa 10,1 %. V letih 2021, 2022 in 2023 (med pandemijo COVID-19 in po njej) je mreža EURES olajšala posredovanje 53 200, 48 731 oziroma 48 129 zaposlitev v primerjavi s številom preseljenih oseb iz EU, ki so bile v tem času aktivne na trgu dela, in sicer 650 000, 713 000 oziroma 976 000 zaposlitev. To pomeni, da se je delež posredovanj zaposlitev v EU v okviru mreže EURES 5 v teh letih zmanjšal na 8,2 % (2021), 6,8 % (2022) in 4,9 % (2023).

Digitalizacija storitev mreže EURES, zlasti na portalu EURES, se prav tako sooča z velikimi izzivi. Statistični podatki za leto 2024 kažejo, da je osebje mreže EURES kljub naložbam v izboljšave portala, razvoj vsebin in prizadevanja za promocijo pregledalo le približno 3 % življenjepisov na portalu. Na portalu je več kot 1,1 milijona življenjepisov iskalcev zaposlitve, ki so izrazili pripravljenost za zaposlitev v drugi državi, vendar se njihovi profili ne uporabljajo dejavno, zaradi česar iskalci zaposlitve in delodajalci zamujajo priložnosti.

Nasprotno pa predstavljajo Evropski spletni dnevi zaposlovanja (E(O)JD)  6 primer pobude, ki pridobiva pomen in prinaša dodano vrednost, saj ponazarjajo uspešno čezmejno sodelovanje, kjer države skupaj organizirajo in izvajajo te dogodke. Platforma E(O)JD se je izkazala za zelo dragocen vir za mrežo, saj poleg individualizirane neposredne podpore, ki jo svetovalci nudijo iskalcem zaposlitve in delodajalcem, prispeva k ugledu mreže EURES kot ponudnika visokokakovostnih storitev. Portal EURES pa še ni povezan z E(O)JD, zato se sinergije, ki bi jih bilo mogoče doseči z boljšim povezovanjem teh dveh instrumentov mreže EURES, še ne izkoriščajo.

Ankete, intervjuji in študija primera EURES kažejo, da je več skupin deležnikov zaskrbljenih glede operativne učinkovitosti mreže 7 . Potrebna je poglobljena analiza, da bi razumeli, kako osebje mreže EURES izvaja povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, če ne prek portala. Opredelitev alternativnih metod, na katere se zanašajo, bo pripomogla k oceni, ali so te prakse učinkovitejše in ali bi bilo treba vire prerazporediti za boljšo podporo osrednjim ciljem mreže EURES. Evropski urad za usklajevanje bi moral ponovno uvesti sistem za spremljanje dejavnosti na portalu in njihovih rezultatov.

Pregled ključnih dejavnosti

1.1Podporne storitve za delavce in delodajalce 

Dejavnosti povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter posredovanja zaposlitev

Osebje mreže EURES je med julijem 2022 in junijem 2024 obdelalo 474 711 prijav za zaposlitev, kar pomeni povečanje v primerjavi s 445 206 prijavami v prejšnjem obdobju poročanja. V istem obdobju je bilo obdelanih 663 878 prostih delovnih mest, kar pomeni zmanjšanje v primerjavi s 718 168 obdelanimi prostimi delovnimi mesti v prejšnjem obdobju. V okviru mreže EURES je bilo organiziranih skupaj 20 116 dogodkov, od tega je bilo 70 % osredotočenih na zagotavljanje informacij iskalcem zaposlitve in delodajalcem, 8 % na zaposlovanje, 22 % pa jih je združevalo zaposlitvene in informativne dejavnosti. V obdobju poročanja je bilo skupaj posredovanih 93 785 zaposlitev, kar pomeni povečanje v primerjavi s 85 780 v prejšnjem obdobju. Kar zadeva upravljanje računov, je bilo v obdobju poročanja ustvarjenih 3 643 novih računov. Poleg tega je bilo januarja 2024 v okviru čiščenja računov zaradi nedejavnosti odstranjenih 5 320 računov.

Informacije in usmeritve

Osebje mreže EURES je v obdobju poročanja zagotavljalo nabor storitev, vključno s svetovanjem v živo in prek spleta, podporo pri pripravi opisov prostih delovnih mest ter organizacijo delavnic. V tem obdobju je bilo zabeleženih 3 666 663 posameznih stikov z delavci in 383 325 stikov z delodajalci. Interakcije z delavci so bile večinoma osredotočene na posredovanje zaposlitev, kar je predstavljalo 43 % vseh stikov, medtem ko je bilo 47 % interakcij z delodajalci osredotočenih na zagotavljanje splošnih informacij o mreži EURES. Izrazit trend v obdobju poročanja je bil premik v izvoru stikov. Interakcije z delavci v državi so se povečale na 53 % vseh stikov v primerjavi s 44 % v prejšnjem obdobju poročanja. Podobno so se stiki z delodajalci znotraj iste države povečali na 79 %, kar odraža osredotočenost na zaposlovanje v domači državi.

Posebne podporne storitve

Pomoč po začetku zaposlitve je ostala prednostna naloga držav EURES, pri čemer je bila osredotočena na usmeritve glede davčnih vprašanj, socialne varnosti, stanovanj in izobraževanja za družine. Nekatere države so svoja prizadevanja razširile s ponujanjem brezplačnih jezikovnih tečajev in orodij za e-učenje za spodbujanje dolgoročnega zadržanja in integracije mobilnih delavcev. V obdobju poročanja je bil dosežen napredek pri dejavnostih za podporo mladim, zlasti pri vajeništvih in pripravništvih. Preko portala EURES je bilo ponujenih 468 108 vajeništev in 27 364 pripravništev, kar predstavlja povečanje v primerjavi z 212 726 oziroma 17 001 v prejšnjem obdobju. Ena od pomembnih pobud je bila kampanja evropskega leta mladih 8 .

1.2Viri in upravljanje

Človeški viri

Osebje mreže EURES vključuje svetovalce, ki delajo v nacionalnih in regionalnih javnih službah za zaposlovanje in drugih organizacijah članicah ali partnericah mreže EURES. Med letoma 2022 in 2024 se je skupno število članov osebja mreže EURES nekoliko zmanjšalo, in sicer z 2 371 na 2 345, število zaposlenih s polnim delovnim časom pa se je prav tako zmanjšalo s 1 179 na 1 153. Ti podatki vključujejo tako svetovalce, ki za EURES delajo v nacionalnih ali regionalnih javnih službah za zaposlovanje kot tudi tiste, ki delajo v drugih organizacijah članicah ali partnericah mreže EURES.

Finančna sredstva

Sestava proračunov nacionalnih uradov za usklajevanje se med državami EURES razlikuje. Sedem držav je poročalo, da so prejele evropska sredstva (Češka, Italija, Ciper, Latvija, Islandija, Slovenija in Slovaška), 16 držav je prejelo le nacionalna sredstva (Belgija, Danska, Estonija, Irska, Španija, Francija, Hrvaška 9 , Lihtenštajn, Litva, Malta, Nizozemska, Norveška, Avstrija, Portugalska, Romunija, Finska in Švica), preostale države pa so poročale o mešanih modelih financiranja (Bolgarija, Nemčija, Grčija, Luksemburg, Madžarska, Poljska in Švedska).

Infrastruktura informacijske tehnologije

Države EURES so še naprej krepile svoje digitalne storitve in izboljševale interoperabilnost svojih platform, da bi olajšale prenos prostih delovnih mest in življenjepisov na portal EURES. Uvedba obvezne dvofaktorske avtentikacije leta 2022 je sprva povzročila zmanjšanje števila registriranih računov, vendar se je po ponovni uvedbi prostovoljne enofaktorske avtentikacije oktobra 2023 povprečni mesečni priliv povečal. Do konca junija 2024 je bilo na portalu EURES 114 408 registriranih računov, vključno s 109 521 iskalci zaposlitve in 3 246 direktorji podjetij.

Upravljanje in sodelovanje deležnikov

Sodelovanje deležnikov v mreži EURES vključuje nacionalne urade za usklajevanje, javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialne partnerje ter druge vladne in nevladne organizacije. Ključne interakcije potekajo na sestankih skupine za usklajevanje mreže EURES, dvostranskih srečanjih z nacionalnimi uradi za usklajevanje ter v formalnih delovnih skupinah za komuniciranje, usposabljanje in interoperabilnost. Evropski urad za usklajevanje je zagotovil tudi finančno in administrativno podporo za izmenjalna srečanja neposredno nadrejenih in koordinatorjev ter organiziral delavnice o temah, kot sta cikel priprave programov in sistem merjenja uspešnosti. Poleg tega je Evropski urad za usklajevanje podpiral izmenjave med člani skupine za usklajevanje mreže EURES z vzpostavitvijo in usposabljanjem za uporabo CIRCABC 10 kot sodelovalne platforme, ki temelji na informacijski tehnologiji. V anketi, v kateri je bilo ocenjeno sodelovanje nacionalnih uradov za usklajevanje z nacionalnimi socialnimi partnerji, in na dvostranskih spletnih sestankih s socialnimi partnerji na ravni EU je bila poudarjena pripravljenost nacionalnih uradov za usklajevanje za okrepljeno sodelovanje, pri čemer se je spodbujala dejavna udeležba socialnih partnerjev na sestankih Evropskega urada za usklajevanje.

Komuniciranje v državah EURES

V obdobju poročanja je bilo organiziranih skupaj 20 451 dogodkov, ki so dosegli 648 019 udeležencev. To pomeni povečanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (12 887 dogodkov in 537 696 udeležencev). Eden od najbolj prepoznavnih dogodkov je bila kampanja mreže EURES za mlade v letih 2022 in 2023. Kampanja s proračunom v višini 146 000 EUR je dosegla 20,5 milijona prikazov na družbenih medijih. V okviru kampanje ob 30. obletnici mreže EURES je Evropski urad za usklajevanje sodeloval tudi pri kampanji Komisije za evropsko leto spretnosti. Kampanja je vključevala ukrepe in gradiva na evropski in nacionalni ravni. V prvem polletju leta 2024 je bilo zabeleženih 566 dogodkov s 47 190 udeleženci, pri čemer je v dejavnostih kampanje sodelovalo vseh 31 držav. Do septembra 2024 so objave kampanje na družbenih medijih dosegle 41 milijonov ljudi, ustvarile 120 milijonov prikazov in dosegle 23 milijonov ogledov videoposnetkov, obiskanost portala EURES pa se je povečala za 20 %. Skupni proračun kampanje v prvi polovici leta 2024 je znašal 1,2 milijona EUR.

1.3Medsektorska podpora Evropskega urada za usklajevanje

Usklajevanje, upravljanje in finančna sredstva

Evropski urad za usklajevanje še naprej nadzoruje in lajša cikel priprave programov ter usklajuje dejavnosti nacionalnih uradov za usklajevanje po vsej mreži. Kot glavni forum za upravljanje mreže se je skupina za usklajevanje mreže EURES sestala sedemkrat, da bi usmerjala dejavnosti in obravnavala strateške prednostne naloge. Poleg tega so potekala priložnostna srečanja za razpravo o ključnih temah, vključno z načrtovano strategijo EURES za obdobje 2025–2030, pobudami za mlade, pomanjkanjem delovne sile in razvojem v zvezi s portalom EURES. Ta srečanja so imela ključno vlogo pri spodbujanju strateškega usklajevanja in zagotavljanju učinkovitega sodelovanja po vsej mreži. Za delovanje mreže EURES je bilo v obdobju poročanja dodeljenih 19,49 milijona EUR iz proračuna ELA.

Upravljanje in razvoj portala EURES

Evropski organ za delo, v vlogi Evropskega urada za usklajevanje, ima vlogo sistemskega lastnika portala EURES, medtem ko tehnični razvoj in vzdrževanje portala še naprej upravlja Evropska komisija. Izvedena so bila dela za uskladitev portala s splošnim okvirom Evropske komisije za zasnovo in funkcionalnost, pri čemer so predvidene nadaljnje posodobitve. Prizadevanja za okrepitev zmogljivosti portala so vključevala izboljšanje kakovosti podatkov o prostih delovnih mestih in življenjepisih za nadgradnjo funkcij samodejnega povezovanja, ki temeljijo na sprejetju evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO). Na tem področju je bil dosežen določen napredek v več državah, ki sodelujejo v mreži EURES, ob stalni podpori Evropskega urada za usklajevanje, Komisije in nekaterih nacionalnih uradov za usklajevanje za izboljšanje kakovosti vzporejanja po vsej mreži. Platforma Evropski (spletni) dnevi zaposlovanja (E(O)JD) je v obdobju poročanja podprla 70 dogodkov, v katere so bili vključeni iskalci zaposlitve in delodajalci. Ti dogodki, organizirani s proračunom v višini 1,39 milijona EUR, so omogočili dragocene priložnosti za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter zaposlovanje za 105 198 udeležencev E(O)JD po vsej mreži.

Usposabljanje in poklicni razvoj

Akademija za usposabljanje EURES je v obdobju poročanja izvedla skupaj 154 usposabljanj, ki se jih je udeležilo 3 369 udeležencev, med katerimi so bili svetovalci mreže EURES in drugo osebje članov in partnerjev mreže EURES. Ta usposabljanja so zajemala različne teme, vključno z vzporejanjem s klasifikacijo ESCO, uporabo komunikacijskih orodij in uporabo portala EURES. Leta 2023 so bili uvedeni ukrepi za nadzor kakovosti, da bi se izboljšala izkušnja usposabljanja. Evropski urad za usklajevanje je vsakih šest mesecev pregledal 10 % usposabljanj, da bi zagotovil spoštovanje najvišjih standardov. Uvedene so bile tudi inovativne oblike usposabljanja z dogodki, kot je „EURES in Action“, s katerim je bila obeležena 30. obletnica mreže EURES. Ti dogodki so omogočili hibridno udeležbo in interaktivne dejavnosti za strokovni razvoj ter dodatno spodbujali sodelovanje in angažiranost v mreži.

Služba za pomoč uporabnikom

Služba za pomoč uporabnikom mreže EURES je v obdobju poročanja obravnavala skupaj 22 359 poizvedb uporabnikov, kar pomeni rahlo zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Leta 2023 je bila uvedena nova okvirna pogodba, s katero se je okrepila zmogljivost službe za pomoč uporabnikom, da bi učinkoviteje nudila pomoč iskalcem zaposlitve, delodajalcem in osebju mreže EURES.

Mreženje, izmenjava dobrih praks in vzajemno učenje

V okviru mreže EURES je bilo v obdobju poročanja organiziranih več dogodkov, s katerimi je bila poudarjena zavezanost mreže k sodelovanju in izmenjavi znanja. Med pomembnejšimi dogodki so bile delavnice vzajemnega učenja, okrogle mize o ciklu priprave programov ter predstavitev poročil o pomanjkanju in presežkih delovne sile. Ta prizadevanja so bila dopolnjena s partnerstvi z Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) ter Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), ki so bila osredotočena na izboljšanje vpogleda v mobilnost in nadgradnjo funkcionalnosti nadzorne plošče EURES. Mreža EURES je še naprej izkazovala svojo zavezanost spodbujanju čezmejnega sodelovanja s projekti tesnega sodelovanja, delavnicami strateškega predvidevanja in nacionalnimi dogodki, ki so imeli pomembno vlogo pri krepitvi sodelovanja in omogočanju izmenjave znanja po vsej mreži.

Dejavnosti komuniciranja

Mreža EURES je v obdobju poročanja znatno razširila svoj doseg s ciljno usmerjenimi kampanjami na družbenih medijih, ki jih je vodil Evropski urad za usklajevanje. S temi prizadevanji se je povečala prepoznavnost na platformah, pri čemer se je število sledilcev na Facebooku povečalo na več kot milijon, na LinkedInu na 437 027, na Twitterju/X na 71 053 in na drugih družbenih medijih (Instagram in YouTube) na 81 591 11 . Skupne kampanje so dodatno poudarile zavezanost mreže EURES k promociji njenih storitev. Mreža EURES je podprla pobude, kot je evropsko leto spretnosti, pri čemer je izkoristila partnerstva, spletne vplivneže in gradiva, ki se nanašajo na posamezno državo, da bi povečala učinkovitost in doseg teh kampanj. Posebej odmevna je bila kampanja ob 30. obletnici, kot je navedeno zgoraj.

Analiza mobilnosti delovne sile in trendov na trgu dela

V obdobju poročanja sta bili objavljeni poročili mreže EURES o pomanjkanju in presežkih delovne sile za leti 2022 in 2023. Ti poročili sta vključevali analize neravnovesij na trgu dela ter proučili možnosti za potencial čezmejnega usklajevanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter trende mobilnosti. Sodelovanje s Cedefopom in Eurofoundom je dodatno prispevalo k razvoju interaktivnih nadzornih plošč, s čimer sta se izboljšali dostopnost in uporabnost podatkov o trgu dela.

1.4Dejavnosti, ki jih vodi Evropska komisija 

Komisija je v obdobju poročanja spremljala izvajanje uredbe o EURES v državah članicah, tako da je vsem 27 državam članicam poslala dopise. V teh dopisih je opozorila na pomanjkljivo izvajanje nekaterih vidikov uredbe z namenom zagotavljanja popolne skladnosti z uredbo o EURES, in sicer glede postopkov sprejema, prenosa prostih delovnih mest in življenjepisov ter vzporejanja s klasifikacijo ESCO pri prenosu podatkov. Namen te pobude je bil zagotoviti dosledno izvajanje okvira mreže EURES po vsej EU. Komisija ostaja zavezana spremljanju teh področij in bo po potrebi izvedla nadaljnje ukrepe za odpravo morebitnih vrzeli ali težav v zvezi s skladnostjo, da bi izboljšala celovitost in učinkovitost mreže.

Poleg tega je Komisija na sestankih skupine za usklajevanje mreže EURES vsakih šest mesecev poročala o izvajanju in skladnosti z uredbo o EURES.

Komisija je zagotavljala dvostransko podporo državam EURES pri vzporejanju njihovih nacionalnih klasifikacij s klasifikacijo ESCO. V obdobju poročanja sta Litva in Avstrija zaključili vzporejanje svoje nacionalne klasifikacije poklicev s klasifikacijo ESCO, medtem ko delo v Lihtenštajnu še poteka. Poleg tega so Češka, Estonija in Avstrija že vzporedile ali začele z vzporejanjem svoje klasifikacije spretnosti s klasifikacijo ESCO.

Da bi državam EURES pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z izvajanjem klasifikacije ESCO v mreži EURES, sta Komisija in ELA 30. novembra in 1. decembra 2023 organizirala dvodnevno usposabljanje za tehnično osebje mreže EURES in javnih služb za zaposlovanje. Poleg tega je bil na usposabljanju mreže EURES, ki ga je 19. junija 2024 organiziral ELA, predstavljen seznam zelenih spretnosti klasifikacije ESCO.

Ključna pobuda jeseni 2024 je bil projekt sinergij med mrežo EURES in Europassom, ki vzpostavlja bolj usklajen pristop med obema evropskima portaloma. Namen projekta je povečati obseg storitev za iskalce zaposlitve z omogočanjem nemotenega prehajanja med portaloma in odpravo podvajanja storitev. Portal Europass bo postal osrednja vstopna točka za iskalce zaposlitve, saj jim bo omogočil ustvarjanje profila, oceno njihovih spretnosti, pridobivanje priporočil za delovna mesta in usposabljanja ter deljenje njihovega profila na portalu EURES.

Čezmejna partnerstva mreže EURES prejemajo podporo iz sklopa EaSI (Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije) ESS+. Kot je opredeljeno v členu 3 uredbe o EURES, so čezmejna partnerstva mreže EURES združenja članov ali partnerjev mreže EURES in, kjer je to ustrezno, drugih deležnikov zunaj mreže EURES, ki so vzpostavili regionalne strukture za dolgoročno sodelovanje na čezmejnih območjih, da bi ponujali storitve na področjih posredovanja zaposlitve, zaposlovanja in informacij za čezmejne delavce. V okviru čezmejnih partnerstev mreže EURES se je poročalo o skupaj 72 761 posameznih stikih z iskalci zaposlitve, 7 724 posameznih stikih z delodajalci in več kot 3 145 zaposlitvah v obdobju, ki ga zajema to poročilo. Dejavnosti čezmejnih partnerstev so bile osredotočene tudi na zagotavljanje informacij iskalcem zaposlitve in delodajalcem, najbolj obravnavane teme z obema skupinama pa so bile socialna varnost, posredovanja zaposlitve in splošna vprašanja o mreži EURES.

Čezmejna partnerstva dejavno prispevajo k uravnoteženju spretnosti in pomanjkanja delovne sile na svojih geografskih obmejnih območjih, pogosto z zelo inovativnimi ukrepi, kot je pobuda „Od stadiona do zaposlitve“, ki jo izvaja EURES-T Oberrhein/Rhin supérieur v Nemčiji, Franciji in Švici. Pobuda združuje delodajalce in iskalce zaposlitve, ki tekmujejo v športnem dogodku na stadionu ali v drugem športnem objektu. Na začetku udeleženci ne vedo, kdo je delodajalec in kdo iskalec zaposlitve. Delodajalci se predstavijo ob koncu dneva in opravijo razgovore z iskalci zaposlitve, ki jih želijo zaposliti. Iskalcem zaposlitve ni treba predložiti življenjepisa ali motivacijskega pisma. Prvi dogodek je potekal junija 2024, udeležilo pa se ga je 124 iskalcev zaposlitve in 18 delodajalcev, od MSP do velikih podjetij. Rezultati so bili zelo spodbudni, saj so vsi delodajalci razen enega zaposlili iskalce zaposlitve.

Ciljno usmerjeni program mobilnosti EURES (TMS) prav tako prejema podporo iz sklopa EaSI ESS+. Splošni cilj ciljno usmerjenega programa mobilnosti je pomagati iskalcem zaposlitve (zlasti mladim, brezposelnim in osebam iz ranljivih skupin) pri iskanju zaposlitve, pripravništva ali vajeništva v drugi državi članici EU, na Islandiji ali Norveškem ter pomagati delodajalcem (zlasti MSP), da zapolnijo prosta delovna mesta, ki jih je težko zapolniti, z zaposlovanjem delavcev iz druge države EU, Islandije ali Norveške. V obdobju poročanja so ukrep izvajale Nemčija, Italija in Švedska kot vodje konzorcijev, s čimer sta bila omogočena posredovanje 4 955 zaposlitev in podpora 402 MSP.

 Priporočila iz prejšnjega poročila 12

Mreža EURES deluje v jasno opredeljenem regulativnem okviru, ki določa njene predvidene funkcije, vloge, ki jih morajo izpolnjevati njeni člani, in storitve, ki jih morajo zagotavljati. Zadnje poročilo je vsebovalo več priporočil za zagotovitev skladnosti z uredbo o EURES in spodbujanje boljšega delovanja mreže.

1.5 Napredek pri ključnih priporočilih

Prizadevanja za povečanje števila življenjepisov, prenesenih na portal EURES, so bila uspešna, saj so zdaj vse države EURES v celoti povezane s samodejnim prenosom življenjepisov. S tem se zagotavlja nemoten in doslednejši pretok podatkov o iskalcih zaposlitve ter izboljšujejo zmogljivosti za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih vzdolž celotne mreže.

Dosežen je bil pomemben napredek pri izboljšanju orodij za spremljanje in poročanje, zlasti z razvojem in izvajanjem dobro delujočega spletnega programskega orodja. S tem se je poenostavilo zbiranje podatkov in poročanje, zmanjšalo upravno breme za nacionalne urade za usklajevanje in izboljšala splošna učinkovitost.

Poleg tega se zdi, da je Evropski urad za usklajevanje namenil zadostne človeške vire mreži EURES, s čimer se je okrepila njegova sposobnost podpiranja mreže, olajševanja usklajevanja in nadzora nad izvajanjem ključnih pobud.

1.6 Preostala področja za nadaljnje ukrepanje

Čeprav je bil dosežen napredek na področjih, zajetih v priporočilih iz prejšnjega poročila, še vedno obstajajo določeni izzivi pri zagotavljanju polne učinkovitosti mreže EURES.

Postopek vzporejanja s klasifikacijo ESCO je sicer tehnično vzpostavljen v skoraj vseh državah članicah, vendar se ne uporablja v celoti. Prosta delovna mesta in življenjepisi se pred pošiljanjem na portal EURES ne vzporejajo, kot je bilo predvideno, kar znatno spodkopava namen klasifikacije ESCO ter omejuje njen potencial za izboljšanje natančnosti povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter čezmejne interoperabilnosti. To vprašanje je nujno treba obravnavati, da bi v celoti izkoristili prednosti vključitve klasifikacije ESCO.

Podobno so sicer vse države vzpostavile sistem za sprejem novih članov in partnerjev, vendar vsi nacionalni uradi za usklajevanje ne delujejo aktivno pri širitvi mreže. V obdobju od 1. julija 2022 do 30. junija 2024 se je mreža povečala za 24 organizacij (18 partnerjev, 3 člane in 3 člane javnih služb za zaposlovanje), kar je pomenilo skupaj 271 sprejetih organizacij do 30. junija 2024 in 10-odstotno rast v primerjavi z 247 organizacijami 30. junija 2022. Za zagotovitev, da sistem za sprejem predstavlja nadaljnjo rast mreže, ter za zmanjšanje razlik v osredotočenosti, delovanju in razvoju med državami, ki sodelujejo s člani in partnerji, ter tistimi, ki ne sodelujejo, je potreben bolj ciljno usmerjen pristop.

Nazadnje so potrebna dodatna prizadevanja za izboljšanje sinergij med mrežo EURES in drugimi pobudami EU za mobilnost. To vključuje projekt sinergij med mrežo EURES in Europassom, pri katerem je prišlo do zamud, zato mu je treba nameniti dodatno pozornost, da se zagotovi uspešna izvedba te ključne pobude.

Priporočila

1.7 Priporočila za države, ki sodelujejo v mreži EURES

Izboljšanje kakovosti podatkov in uporabe portala EURES

Pomembno je, da države članice še naprej izboljšujejo kakovost podatkov z namenom povečanja učinkovitosti portala EURES. Jasne povratne informacije osebja mreže EURES Evropskemu uradu za usklajevanje glede potrebnih storitev imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da lahko v celoti izkoristijo storitve, ki so na voljo na portalu.

Izboljšanje dosega in sodelovanja v okviru mreže EURES

Nacionalni uradi za usklajevanje bi morali spodbujati ciljno usmerjene strategije ozaveščanja, da bi privabili nove člane in partnerje, pri čemer bi morali izpostaviti ključne koristi, kot so dostop do življenjepisov in prostih delovnih mest na portalu EURES, priložnosti za usposabljanje, mreženje ter uporaba logotipa mreže EURES kot priznanega znaka kakovosti. Poleg tega lahko člani in partnerji mreže EURES delujejo kot ambasadorji, tako da delijo pričevanja in zgodbe o uspehu za promocijo mreže. Za dodatno okrepitev sodelovanja bi morali svetovalci mreže EURES dejavno uporabljati portal, da bi čim bolj povečali njegov učinek pri podpori iskalcem zaposlitve in delodajalcem, člani mreže pa bi morali razmisliti o izkoriščanju interoperabilnosti, ki je na voljo prek izhodnega vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) za življenjepise in prosta delovna mesta. Mreža EURES bi morala proučiti tudi sinergije z drugimi ustreznimi lokalnimi mrežami.

Izboljšanje delovnih programov, usklajevanja s trgom dela in promocije dogodkov

Nacionalni uradi za usklajevanje bi morali izvajati priporočila iz ocen delovnih programov in poročil o dejavnostih 13 . Priprava programov, vključno z E(O)JD, bi morala temeljiti tudi na razumevanju razmer na trgu dela in nacionalnih potreb, pri čemer bi bilo treba poročila o pomanjkanju in presežkih uporabiti za razvoj ciljno usmerjenih projektov čezmejnega sodelovanja za posebne skupine uporabnikov, kot so določeni sektorji, poklici, mladi ali MSP itd. Za zagotovitev čim večjega dosega bi bilo treba nacionalne dogodke dejavno promovirati v razdelku o dogodkih na portalu EURES, mreža EURES pa bi morala še naprej izvajati ciljno usmerjene kampanje na družbenih medijih, ki jih vodi Evropski urad za usklajevanje.

1.8Priporočila za Evropski urad za usklajevanje 

Popolna skladnost z uredbo o EURES

Evropski urad za usklajevanje bi si moral še naprej prizadevati za zagotavljanje popolne skladnosti z uredbo o EURES in njenimi izvedbenimi sklepi v zvezi z vsemi njegovimi nalogami in odgovornostmi, določenimi v pravnem okviru mreže EURES. 

Zadostna sredstva in prizadevanja za podporo projektu sinergij med mrežo EURES in Europassom

Evropski urad za usklajevanje bi moral še naprej spodbujati sodelovanje v okviru mreže ter dodeliti zadostna sredstva in zagotoviti ustrezen čas za uspešno izvajanje projekta sinergij med mrežo EURES in Europassom. To vključuje uskladitev strategije portala EURES in drugih strateških okvirov s cilji te pomembne pobude, katere namen je izboljšati ter razširiti storitve za iskalce zaposlitve po vsej Evropi. Krepitev te sinergije je bistvena za izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in uspešnosti digitalnih orodij, ki podpirajo mobilnost delovne sile po vsej Evropi. 

Omogočanje učinkovitega povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, vmesnikov za aplikacijsko programiranje in dragocenega portala za mrežo

Komisija spodbuja Evropski urad za usklajevanje, naj nadaljuje tehnično delo, potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja orodja mreže EURES za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter učinkovite uporabe evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO) v ta namen. Evropski urad za usklajevanje naj sprejme dodatne proaktivne ukrepe za izboljšanje storitev za člane in partnerje mreže EURES, s posebnim poudarkom na izboljšanju uporabe digitalnih orodij. Razviti bi bilo treba uporabniku prijazen in popolnoma skladen vmesnik za aplikacijsko programiranje, ki bi osebju mreže EURES v njihovih ustreznih informacijskih okoljih omogočil boljšo uporabo prostih delovnih mest in življenjepisov na portalu ter ponudbo vmesnika za aplikacijsko programiranje novim članom in partnerjem. Krepitev digitalnega sodelovanja je bistvena za zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti mreže.

Spodbujanje tesnejšega sodelovanja s ključnimi deležniki, kot je skupina za usklajevanje mreže EURES, ter sprejetje pristopa, ki je bolj usmerjen k uporabniku, ne le pri oblikovanju storitev portala, temveč tudi pri razvoju horizontalnih podpornih storitev za mrežo, bi prispevalo k izboljšanju splošne učinkovitosti in uspešnosti mreže EURES.  

Poleg tega se spodbuja Evropski urad za usklajevanje, naj opredeli nabor ključnih splošnih ciljev za storitve na portalu in za dejavnosti mreže nasploh. Te cilje bi bilo treba uporabiti za določitev posebnih ciljev ter merjenje učinka in napredka pri doseganju teh ciljev. To bo olajšalo merjenje učinka in napredka pri doseganju teh posebnih ciljev ter presojo, ali je mogoče dejavnost opredeliti kot uspešno, pa tudi razpravo s člani mreže o tem, zakaj nekateri cilji niso bili doseženi.

1.9Ključne ugotovitve za Komisijo

Pojasnitev vlog in odgovornosti

Glede na to, da se v nekaterih primerih zdi, da so vloge in odgovornosti mreže EURES nejasne, se Komisijo spodbuja, naj ohrani odprto komunikacijo z Evropskim uradom za usklajevanje in člani mreže EURES, da bi zagotovila potrebna pojasnila. Poleg tega bi morala Komisija okrepiti svojo vlogo pri zagotavljanju skladnosti s pravnim okvirom mreže EURES, kot je opredeljeno v oddelku 4.4, s čimer bi olajšala dosledno uporabo in razumevanje tega okvira za vse vključene strani.

Zagotavljanje skladnosti in doslednosti

Komisija je dejavno spremljala in podpirala izvajanje uredbe o EURES v državah članicah. Da bi okrepila skladnost in zagotovila doslednost, bi morala nadaljevati izvajanje proaktivnih nadaljnjih ukrepov, vključno s strukturiranim poročanjem, ciljno usmerjeno dvostransko podporo in pobudami za usposabljanje. Krepitev sodelovanja pri izvajanju klasifikacije ESCO in odpravljanje vrzeli v skladnosti bosta dodatno prispevali k uspešnosti in celovitosti mreže EURES.

Krepitev sinergij in povečanje učinka

Ker Komisija nadzira finančne sheme za ciljno usmerjeni program mobilnosti in čezmejna partnerstva, bi večja osredotočenost na tesnejše sodelovanje med temi projekti in drugimi dejavnostmi mreže EURES, vključno s portalom, zagotovila večje sinergije, učinkovitost in vrednost za mrežo.

Projekt sinergij med mrežo EURES in Europassom bi moral še naprej ostati prednostna naloga, da se zagotovi nemoteno povezovanje med platformama ter izboljšajo dostopnost, preglednost in uporabnost orodij za mobilnost delovne sile.

Sklepne ugotovitve

Mreža EURES je v obdobju poročanja še naprej imela ključno vlogo pri podpiranju pravične in učinkovite mobilnosti delovne sile v Evropi. Mreža je olajšala posredovanje zaposlitev, okrepila svetovalne storitve za posameznike ter s svojimi različnimi dejavnostmi, vključno s komunikacijskimi kampanjami na ravni EU ter obsežnimi prizadevanji za ozaveščanje in sodelovanje, ki so okrepila njeno vlogo, pomagala ljudem pri iskanju zaposlitve prek meja.

Kljub temu še vedno obstajajo izzivi pri nadaljnjem uresničevanju potenciala portala EURES, optimizaciji njegovih digitalnih orodij ter izboljšanju sinergij med različnimi orodji mreže EURES in ustreznimi lokalnimi mrežami. Premalo izkoriščeni ključni digitalni viri, zlasti na področju povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, kažejo na potrebo po bolj strateškem pristopu za zagotovitev, da naložbe ustvarijo največjo dodano vrednost za iskalce zaposlitve, delodajalce ter člane in partnerje mreže EURES. Poleg tega počasno vključevanje novih članov in partnerjev v mrežo kaže na potrebo po dodatnih ciljno usmerjenih prizadevanjih za širitev in diverzifikacijo dosega mreže EURES. Oblikovati bi bilo treba namensko strategijo ozaveščanja in komuniciranja z jasno opredeljenimi cilji.

V prihodnje bodo stalna prizadevanja za izboljšanje sodelovanja, zagotavljanje popolne skladnosti in izkoriščanje digitalnih inovacij ključna za zagotovitev prilagoditve mreže EURES spreminjajočim se potrebam evropskega trga dela. Strukturni premiki, kot so digitalizacija, zeleni prehod in demografske spremembe, vplivajo na preoblikovanje povpraševanja po delovni sili in zahteve glede spretnosti v različnih sektorjih. Pomanjkanje delovne sile v številnih panogah, skupaj z neskladji med ponudbo spretnosti ter povpraševanjem po njih ter vrzelmi v kompetencah, poudarja potrebo po še bolj odzivnem in prilagodljivem okviru mobilnosti. Nadaljnja krepitev usklajenosti med portalom EURES, Europassom in klasifikacijo ESCO ter spodbujanje sinergij med portalom in orodji mreže EURES, kot so E(O)JD, ciljno usmerjeni program mobilnosti in čezmejna partnerstva, bosta okrepila sposobnost mreže za podporo delavcem in delodajalcem pri soočanju s temi prehodi.

Za dosego teh ciljev morajo Komisija, Evropski urad za usklajevanje in države, ki sodelujejo v mreži EURES, tesno sodelovati pri reševanju operativnih izzivov, izboljšanju strateške uporabe sredstev in zagotavljanju, da mreža EURES ostane ključen steber podpore mobilnosti delovne sile po vsej Evropi.

(1)

V tem poročilu „sodelujoče države“ ali „države EURES“ pomenijo 27 držav članic EU ter Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico.

(2)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2025%3A256%3AFIN&qid=1748264043103 .

(3)

Prenosni dokument, ki potrjuje, da je mobilni delavec v Evropski uniji ali državah Efte in Švici registriran v sistemu socialne varnosti države, ki ga je izdala.

(4)

  COM(2025) Letno poročilo o mobilnosti delovne sile znotraj EU za leto 2024 .

(5)

Delovni dokument služb Komisije o oceni Evropskega organa za delo, (COM 2025), str. 31.

(6)

Zaposlitveni dogodki, ki povezujejo iskalce zaposlitve in delodajalce, ob podpori svetovalcev mreže EURES in drugih strokovnjakov za zaposlovanje (glej: https://europeanjobdays.eu/sl).

(7)

Delovni dokument služb Komisije o oceni Evropskega organa za delo (COM 2025), Priloga V, str. 120/121.

(8)

Za več podrobnosti glej oddelek „Komuniciranje v državah EURES“ na str. 6.

(9)

V obdobju poročanja, od julija 2022 do junija 2023, je bil hrvaški nacionalni urad za usklajevanje financiran iz ESS+, od julija 2023 dalje pa iz nacionalnega proračuna.

(10)

https://circabc.europa.eu/ui/welcome.

(11)

Vključno z nacionalnimi računi EURES na podlagi podatkov ELA (2025), EURES v prvem polletju leta 2024.

(12)

  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dejavnostih mreže EURES v obdobju julij 2020–junij 2022 Predloženo na podlagi člena 33 Uredbe (EU) 2016/589 – Urad za publikacije EU . 

(13)

Poleg sistema merjenja uspešnosti je cikel priprave programov (tj. delovnih programov vseh držav EURES) glavno orodje za spremljanje letnih dejavnosti držav EURES. Vsak nacionalni urad za usklajevanje poroča o učinkih in rezultatih svoje nacionalne mreže EURES v letnem nacionalnem poročilu o dejavnostih na podlagi ciljev, določenih v njegovem nacionalnem delovnem programu. Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1256 so bile uvedene ureditve in predloge za cikel priprave programov.