|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/1723 |
7.8.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/1723
z dne 6. avgusta 2025
o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) in zlasti člena 7 Uredbe,
po posvetovanju z državami članicami,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Začetek
|
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 9. decembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom sladke koruze s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
|
(2) |
Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 25. oktobra 2024 vložilo združenje Association Européenne des Transformateurs de Maïs Doux (v nadaljevanju: združenje AETMD ali pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
1.2 Registracija
|
(3) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/309 z dne 14. februarja 2025 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka. |
1.3 Zainteresirane strani
|
(4) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je izrecno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe ter znane uvoznike in trgovce o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju. |
|
(5) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Po začetku je potekalo zaslišanje z združenjem European Federation of the Trade in Dried Fruit, Edible Nuts, processed fruit & vegetables and processed fishery products (v nadaljnjem besedilu: FRUCOM) ter njegovima nacionalnima članskima združenjema Waren-Verein der Hamburger Börse e.V. (v nadaljnjem besedilu: Waren-Verein) in Nederlandse Vereniging voor de Handel in Gedroogde Zuidvruchten, Specerijen en Aanverwante Artikelen (v nadaljnjem besedilu: NZV) ter predstavniki več članic uvoznic. |
1.4 Pripombe glede začetka preiskave
|
(6) |
Komisija je prejela pripombe glede začetka preiskave od Kitajske zbornice za uvoz in izvoz živil, domačih pridelkov in živalskih stranskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CFNA) ter od združenja Waren-Verein. |
|
(7) |
Zbornica CFNA je izrazila kritiko, da obdobje preiskave pritožbe ni bilo posodobljeno bliže datumu predložitve. Trdila je, da bi lahko bila slika škode zaradi znatnih sprememb na trgu EU v obdobju od drugega četrtletja 2024 do konca leta 2024 drugačna kot v obdobju preiskave. Nadalje je menila, da sta Tajska in LRK edini večji proizvajalki in izvoznici sladke koruze ter da bi lahko tajski tržni delež prevzel uvoz iz LRK, če bi bil uvoz iz Tajske omejen s protidampinškimi ukrepi. Poleg tega je zbornica CFNA trdila, da je bilo povečanje uvoza iz LRK v letu 2022 morda posledica nepredvidenih dogodkov, kot so (1) naravne nesreče in poplave na Tajskem, zaradi katerih sta se zmanjšali proizvodnja koruze in zadostna dobava, (2) slaba letina v Evropi zaradi suhih podnebnih razmer, zlasti v Franciji, ter (3) vojna v Ukrajini, ki je morda povzročila zvišanje stroškov energije proizvajalcev sladke koruze in zmanjšanje dobave sladke koruze. Zbornica CFNA je nadalje menila, da se je leta 2022 vzorec izvoza iz LRK spremenil zaradi velikega naročila podjetja Lidl. Menila je, da je slaba letina v Evropi morda vplivala na dobavo sladke koruze v Evropi in da so kupci, kot je podjetje Lidl, morda ustvarili zaloge, da bi preprečili nezadostno dobavo. |
|
(8) |
Komisija zbornico CFNA opozarja, da je bilo obdobje preiskave opredeljeno v skladu s členom 6 osnovne uredbe in je zajemalo obdobje najmanj šestih mesecev neposredno pred začetkom postopka. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(9) |
V zvezi s trditvijo, da se je tržni delež uvoza iz LRK povečal zaradi uvedbe protidampinških ukrepov na uvoz iz Tajske, Komisija zbornico CFNA opozarja, da ti ukrepi veljajo že od leta 2009. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(10) |
Zbornica CFNA ni predložila nobenih dokazov v podporo trditvi, da je bila sprememba izvoza posledica zgolj velikega naročila prodajalca na drobno Lidl. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(11) |
Zbornica CFNA je trdila tudi, da se v pritožbi ni dokazala znatna škoda, ki naj bi jo utrpela industrija Unije, in navedla, da povečan uvoz iz LRK ni negativno vplival na razvoj pritožnika v smislu proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, zalog in prodajnih cen. |
|
(12) |
Glede na oceno informacij iz pritožbe, ki jo je opravila Komisija, je bilo dovolj dokazov o obstoju znatne škode, da je bil začetek preiskave upravičen. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(13) |
Zbornica CFNA je nadalje trdila, da uvoz iz LRK ni edini vzrok za škodo, povzročeno pritožniku, pri čemer se je sklicevala na dejavnike, opisane v uvodni izjavi 6. Opozorila je na protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom sojinih beljakovin s poreklom iz LRK (4), v kateri je Komisija ugotovila, da dejstvo, da dvigi cen sovpadajo s slabo finančno uspešnostjo industrije Unije, kaže na nestabilnost trga surovin, ki je bila glavni vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, kar je prekinilo vzročno zvezo med kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zbornica CFNA je navedla, da je položaj v zvezi s to preiskavo podoben. |
|
(14) |
Po mnenju Komisije nobena od drugih zgoraj navedenih možnih razlag ne ovrže sklepa, da so v pritožbi obstajali zadostni dokazi o škodi, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije, zato je bil začetek protidampinškega postopka upravičen. |
|
(15) |
Združenje Waren-Verein je zaprosilo za podaljšanje obravnavanega obdobja za oceno učinka slabih pridelkov v letu 2020. Zahtevalo je tudi, naj se upoštevajo drugi enkratni učinki, kot so prevozni in valutni pogoji, ki so bili ugodni za odločitve o nakupu. |
|
(16) |
V pritožbi je bila analizirana pozitivna vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo industriji Unije, in sicer z analizo trendov obsega uvoza, prodajnih cen Unije v obravnavanem obdobju ter glavnih kazalnikov škode v obravnavanem obdobju. Dokazati je bilo mogoče, da obstaja pozitivna vzročna zveza, pa tudi to, da noben drug dejavnik ni zmanjšal te vzročne zveze. V tej fazi je Komisija menila, da so dokazi iz pritožbe v zvezi z vzročnostjo razumni, pri čemer se sklicuje na oddelek 5 v nadaljevanju o vzročnosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(17) |
Nazadnje je zbornica CFNA od Komisije zahtevala, naj uporabi pravilo nižje dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Trdila je, da v pritožbi niso bili predloženi specifični dokazi o obstoju izkrivljanja na trgu surovin. |
|
(18) |
Pritožnik je predložil verodostojne in ustrezne dokaze, da so bile ob začetku preiskave izpolnjene vse pravne zahteve za opustitev pravila nižje dajatve, vključno z dokazi o izkrivljanju na trgu jekla v LRK, ki bi lahko vplivalo na ceno pločevink iz jekla. Komisija je v tej fazi menila, da so dokazi iz pritožbe v zvezi z izkrivljanjem na trgu surovin razumni. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(19) |
Združenje Waren-Verein je oporekalo izbranemu datumu za začetek postopka, saj je bila zaradi njega omejena možnost zainteresiranih strani, da bi sodelovale v preiskavi. |
|
(20) |
Službe Komisije nimajo vpliva na odločitev industrije Unije o tem, kdaj vloži pritožbo. Ko je pritožba vložena, je Komisija pravno zavezana sprejeti odločitev o zadevi in obvestiti zadevne stranke v 45 dneh v skladu s členom 5(9) osnovne uredbe, bodisi z objavo obvestila v Uradnem listu v primeru začetka preiskave ali z obvestilom industriji Unije v primeru zavrnitve pritožbe. |
|
(21) |
V zvezi z izbiro vzorca proizvajalcev izvoznikov je združenje Waren-Verein zahtevalo, da se izvoznike izbere na reprezentativni podlagi. |
|
(22) |
Komisija je poudarila, da mora biti v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbira vzorca statistično utemeljena na osnovi informacij, ki so dostopne v času izbora, ali temeljiti na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na razpolago. |
|
(23) |
Združenje Waren-Verein je zahtevalo, da se izbor izdelka, zajetega v preiskavi, omeji na oznako TARIC 2005 80 00 , medtem ko oznaka TARIC 2001 90 30 10 ne bi smela biti vključena. |
|
(24) |
Komisija je ugotovila, da niso bili predloženi nobeni drugi dokazi, ki bi upravičili zahtevo za izključitev izdelka. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(25) |
Združenje Waren-Verein je poudarilo negativen vpliv stroškov prevoza in menjalnih tečajev na cene izdelkov ter zahtevalo, da se to upošteva pri izračunu normalne vrednosti. Poleg tega je izrazilo dvome o primerljivosti cen izdelkov, ki spadajo v opis izdelka, vendar se razlikujejo glede na velikost, končne potrošnike, embalažo ali pogoje dobave. |
|
(26) |
Komisija je v zvezi z vprašanji o primerljivosti cen združenju Waren-Verein zagotovila, da se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe primerjava med izvoznimi cenami in normalno vrednostjo opravi na isti ravni trgovanja in glede na prodajo, opravljeno v kolikor je mogoče istemu času, pri čemer se ustrezno upoštevajo druge razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. Po potrebi se lahko izvedejo prilagoditve, da se upoštevajo razlike v fizikalnih lastnostih, prevoznih pogojih, pakiranju, pretvorbi valut in drugih dejavnikih. |
|
(27) |
Združenje Waren-Verein je zahtevalo, da se med preiskavo upoštevajo interesi potrošnikov in trgovcev. Trdilo je, da se bodo cene sladke koruze v primeru uvedbe protidampinških dajatev verjetno zvišale v škodo potrošnikov. Združenje Waren-Verein je menilo, da glede na prihodnje slabe pridelke in druge nepredvidene dogodke v EU, ki vplivajo na uvoz, ukrepi ne bi smeli biti uvedeni. Trdilo je tudi, da so proizvajalci sladke koruze v EU gospodarsko dovolj močni in jih ni treba zaščititi s protidampinškimi ukrepi. |
|
(28) |
Komisija združenje Waren-Verein opozarja, da se ocena interesa Unije opravi v okviru preiskave in ne v fazi pritožbe. Stališča vseh strani so torej ocenjena v oddelku 7 te uredbe. |
1.5 Vzorčenje
|
(29) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Vzorčenje proizvajalcev Unije |
|
(30) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi ocenjenega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v EU v obdobju preiskave. Ta vzorec je zajemal dva proizvajalca Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot [29–38] % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in več kot [39–48] % ocenjene celotne prodaje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Glede vzorca Komisija ni prejela nobenih pripomb. Vzorec industrije Unije je bil zato potrjen. Vzorčenje nepovezanih uvoznikov |
|
(31) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
|
(32) |
Zahtevane informacije je predložilo šest nepovezanih uvoznikov, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza zadevnega izdelka v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Eden od vzorčenih uvoznikov je Komisijo obvestil, da ne želi več sodelovati in ne bo predložil izpolnjenega vprašalnika. Komisija se je zato odločila, da tega uvoznika nadomesti z drugim uvoznikom. Zainteresirane strani so bile o spremembi ustrezno obveščene. Glede prilagojenega vzorca ni bila prejeta nobena pripomba. Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov |
|
(33) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je kitajsko predstavništvo pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. |
|
(34) |
Triindvajset družb iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Dve od teh družb sta bili povezani, pri čemer ena ni bila proizvajalec izvoznik. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Glede izbire vzorca ni bila prejeta nobena pripomba, zato je Komisija vzorec potrdila. |
1.6 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
|
(35) |
Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. |
|
(36) |
Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju na trgu surovin na Kitajskem. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Kitajsko uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem. |
|
(37) |
Komisija je vprašalnike poslala pritožniku, proizvajalcem Unije, proizvajalcem izvoznikom ter znanim uvoznikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (5). |
|
(38) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb: Proizvajalci Unije:
Uvoznik:
Proizvajalci izvozniki v Ljudski republiki Kitajski: Sunflower Group,
Tongfa Group,
|
|
(39) |
Poleg tega je Komisija preverila makrovprašalnik, ki ga je predložil pritožnik AETMD v Parizu v Franciji. |
1.7 Uporaba člena 18 osnovne uredbe
|
(40) |
Komisija je kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe, kot je opisano v oddelku 3.2.1 v nadaljevanju. |
|
(41) |
V primeru skupine Sunflower Group je bila delno uporabljena določba člena 18 za vprašanja v zvezi z informacijami, predloženimi za izračun cen CIF in stroškov kredita, ki so relevantne za ugotovitve o izvoznih cenah, kot je opisano v oddelku 3.3 v nadaljevanju. |
|
(42) |
Prav tako je bila določba člena 18 delno uporabljena tudi v primeru skupine Tongfa Group za vprašanja v zvezi z informacijami, predloženimi za izračun cen CIF, ki so relevantne za ugotovitve o izvoznih cenah, kot je opisano v oddelku 3.4 v nadaljevanju. Poleg tega je bil člen 18 uporabljen za opredelitev ur dela, vključenih v izračun dela kot proizvodnega dejavnika, kot je opisano v oddelku 3.2.3.1 v nadaljevanju. |
1.8 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje
|
(43) |
Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
2. IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek v preiskavi
|
(44) |
Izdelka v preiskavi sta sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, ter sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen izdelkov pod tarifno številko 2006 , ki se trenutno uvrščata pod oznaki KN ex 2001 90 30 (oznaka TARIC 2001 90 30 10) in ex 2005 80 00 (oznaka TARIC 2005 80 00 10) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi). |
|
(45) |
Sladka koruza se uporablja za prehrano ljudi. Izdelek je običajno na voljo v pločevinkah, pa tudi v kozarcih, tetrapakih ali vrečkah. |
2.2 Zadevni izdelek
|
(46) |
Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). |
2.3 Podobni izdelek
|
(47) |
Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:
|
|
(48) |
Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
3. DAMPING
3.1 Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe
|
(49) |
Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(50) |
Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju (v nadaljnjem besedilu: sladka koruza). Ustrezne informacije je predložilo štirinajst proizvajalcev izvoznikov. |
|
(51) |
Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. |
|
(52) |
Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Turčijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države. |
|
(53) |
Komisija je 12. marca 2025 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki se uporabljajo za izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države, in sicer je kot primerne reprezentativen države določila Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Srbijo, Tajsko in Turčijo. |
|
(54) |
Komisija je 6. junija 2025 z drugim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Malezijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbo Fraser and Neave Holdings BHD, tj. proizvajalca v reprezentativni državi. |
|
(55) |
Komisija je sklenila, da se Kolumbija, Srbija in Turčija ne bi smele šteti za reprezentativne države, zlasti zato, ker niso bili na voljo ustrezni, javno dostopni finančni podatki o proizvajalcih izdelka v preiskavi in/ali podobnih izdelkov. Poleg tega se zdi, da Tajska ni primerna reprezentativna država v smislu člena 2(6a), točka (a), saj na cene uvoza sveže sladke koruze na Tajskem vplivajo izkrivljanja zaradi količine uvoza iz Kitajske. |
|
(56) |
Komisija Mehike ni predlagala za reprezentativno državo zaradi neobstoja podatkov o uvozu sveže sladke koruze, ki je glavni proizvodni dejavnik in predstavlja približno 50 % skupnih stroškov proizvodnje. |
|
(57) |
Komisija je ugotovila, da bi Malezija zagotovila ustrezno referenčno vrednost za najpomembnejša proizvodna dejavnika (sveža sladka koruza in pločevinke). Ugotovila je tudi, da je zaradi majhnih količin uvoza iz LRK na voljo ustrezna uvozna cena za svežo sladko koruzo. V zvezi s pločevinkami je Komisija ugotovila, da je bilo sicer 78 % količin pridobljenih iz LRK, vendar obstaja velika razlika v cenah med pločevinkami iz LRK in tistimi iz drugih virov (približno 14 CNY na kilogram oziroma 28 CNY na kilogram). Zaradi neobstoja dokazov, da je bila cena pločevink iz drugih virov izkrivljena, je Komisija predlagala, da se ta cena uporabi kot referenčna vrednost. Ugotovljeno je bilo, da kitajske cene niso vplivale na uvoz sladke koruze v pločevinkah iz drugih virov, količine in cene preostalega uvoza pa so ostale reprezentativne. Poleg tega so bili podatki o družbi Fraser and Neave Holdings BHD še posebno primerni kot vir podatkov o PSU-stroških in dobičku, saj je letno poročilo za leto 2024 zajemalo obdobje preiskave (od 30. oktobra 2023 do septembra 2024). |
|
(58) |
Komisija se je zaradi tega začasno odločila, da kot najustreznejšo reprezentativno državo izbere Malezijo. Pripombe zainteresiranih strani na prvo in drugo obvestilo, zlasti glede izbire reprezentativne države, so obravnavane v oddelku 3.2.2 v nadaljevanju. |
3.2 Normalna vrednost
|
(59) |
V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“. |
|
(60) |
Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški). |
|
(61) |
Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna. |
3.2.1 Obstoj znatnih izkrivljanj
|
(62) |
Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:
|
|
(63) |
Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. |
|
(64) |
Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil. |
|
(65) |
Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“. |
|
(66) |
Komisija je na podlagi te določbe pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (6) in vsebuje dokaze o znatnem poseganju države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot je jeklarski sektor). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili ob začetku preiskave vključeni v dokumentacijo, spodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v dokumentacijo preiskave. |
|
(67) |
Pritožnik je trdil, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ter da zato za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov. |
|
(68) |
Pritožnik se je v podporo temu stališču skliceval na dokaze iz poročila, zlasti glede izkrivljanj pri ključnih proizvodnih dejavnikih, kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo, ter glede ključnih surovin v proizvodnji konzervirane sladke koruze, kot sta jeklo in aluminij. Pritožnik je trdil, da obstajajo znatna izkrivljanja glede vseh točk iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. |
|
(69) |
Natančneje, pritožnik je trdil, da kitajska vlada kitajsko industrijo konzervirane sladke koruze, ki je sestavni del industrije konzerviranih živil, nadzoruje, spremlja in usmerja. Pritožnik je navedel več ukrepov politike, ki imajo naslednje posledice: kitajski proizvajalci upoštevajo ideologijo Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP); izvaja se izvozno usmerjen pristop, zlasti prek pobude En pas, ena pot; sektor je močno konsolidiran, pri čemer je na trgu prisotno le malo število akterjev; kitajski proizvajalec prejema državno podporo. |
|
(70) |
Pritožnik je kot najpomembnejše ukrepe nacionalne politike za doseganje navedenih ciljev navedel:
|
|
(71) |
Pritožnik je med pokrajinskimi in občinskimi ukrepi politike v podporo industriji konzerviranih živil navedel:
|
|
(72) |
Poleg tega je pritožnik opozoril, da kitajska vlada nadzor nad gospodarstvom ohranja tudi s svojo prisotnostjo v podjetjih v državni lasti in zasebnih družbah, prek odborov KKP v podjetjih ter z imenovanjem ključnih uslužbencev na vodstvenih položajih, ki običajno niso le člani KKP, temveč imajo tudi višje položaje v hierarhiji KKP (16). Pritožnik je to ponazoril s konkretnimi primeri proizvajalcev v sektorju, med katerimi je navedel naslednje:
|
|
(73) |
Pritožnik je prav tako navedel, da so izkrivljanja v sektorju izdelka v preiskavi posledica poseganja kitajske vlade v sektorje višje v prodajni verigi, zlasti v sektor surove koruze in jekla. |
|
(74) |
V zvezi z industrijo surove koruze je pritožnik navedel, da so izvozniki koruze v veliki večini podjetja v državni lasti, ki so po navedbah pritožnika orodje kitajske vlade za doseganje njenih političnih ciljev in prejemajo s tem povezano vladno podporo. |
|
(75) |
V zvezi z jeklarskim sektorjem je pritožnik opozoril, da so proizvajalci jekla na Kitajskem večinoma podjetja v državni lasti, pri čemer se je skliceval na prejšnje preiskave, v katerih je Komisija ugotovila obstoj izkrivljanj v tem sektorju (20). |
|
(76) |
Skratka, pritožnik je trdil, da so v sektorju sladke koruze prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. |
3.2.1.1
|
(77) |
Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (21). |
|
(78) |
Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za zagotavljanje njegove „konsolidacije in rasti“ (22). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. |
|
(79) |
Odličen primer je kitajsko pravo lastninskih razmerij, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (23). |
|
(80) |
Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. |
|
(81) |
S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. |
|
(82) |
Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Kitajske komunistične partije“ (24). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. |
|
(83) |
To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom ter močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga. |
|
(84) |
Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (25). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja. |
|
(85) |
Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. |
|
(86) |
Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov. |
|
(87) |
V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). |
|
(88) |
Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (26). |
|
(89) |
Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (27). |
|
(90) |
Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (28). |
|
(91) |
Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (29). |
|
(92) |
Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (30). |
|
(93) |
Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (31). |
3.2.1.2
|
(94) |
Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva. |
|
(95) |
Sladko koruzo večinoma proizvajajo zasebne družbe, kot so Sunflower Food Industry Xinfeng Co. Ltd (32), Zhangzhou Tongfa Food Industry Co. Ltd (33) ali Runfeng Food Co. Ltd (34). Sektor konzerviranih živil oskrbujejo tudi družbe, ki so delno v državni lasti, kot je skupina Hangzhou Wahaha Group (35) s 46-odstotnim državnim lastništvom (36). |
|
(96) |
Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v družbah v zasebni lasti (37), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politike. |
|
(97) |
Poleg tega za sektor sladke koruze velja več vladnih politik, kot so ključne politike za leto 2022, ki sta jih objavila ministrstvo za finance ter ministrstvo za kmetijstvo in podeželje: „[c]elostni razvoj kmetijske industrije. Usklajevanje ureditve in gradnje številnih nacionalnih sodobnih kmetijskih industrijskih parkov, koristnih in značilnih industrijskih grozdov ter močnih kmetijskih industrijskih občin. S poudarkom na zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti in učinkovite oskrbe s pomembnimi kmetijskimi proizvodi, predvsem rižem, pšenico in koruzo, […] vzpostaviti sodoben podeželski industrijski sistem, ki bo temeljil na močnih industrijskih mestih, industrijskih parkih kot gonilni sili in industrijskih grozdih kot hrbtenici, provincialnih, okrožnih in mestnih ureditvah ter usklajenem spodbujanju točk, linij in območij, da bi izboljšali kakovost in učinkovitost industrijskega razvoja kot celote“ (38). |
|
(98) |
Podobno so v 14. petletnem načrtu o spodbujanju modernizacije kmetijstva in podeželja določeni naslednji cilji: „[n]acionalna izgradnja industrijskega pasu za prehransko varnost: [n]a podlagi proizvodnje in dobave riža, pšenice, koruze, soje itd. usklajevati ureditev gradnje zmogljivosti na področju proizvodnje, predelave, skladiščenja in kroženja ter zgraditi industrijske pasove za varnost hrane […]“ (39). |
|
(99) |
Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (40). |
|
(100) |
Na primer, sektor konzerviranih živil pokriva kitajski nacionalni svet za lahko industrijo (v nadaljnjem besedilu: svet CNLIC) (41). V členu 2 statuta sveta CNLIC (42) je namen sveta CNLIC opisan kot „temeljito preučiti in izvajati duh pomembnih govorov generalnega sekretarja Ši Džinpinga“. Poleg tega člen 3 določa, da „svet CNLIC spoštuje splošno vodstvo Kitajske komunistične partije in v skladu z določbami statuta Kitajske komunistične partije vzpostavi organizacijo Kitajske komunistične partije, izvaja dejavnosti partije in zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije“ (43). |
|
(101) |
Svet CNLIC zagotavlja smernice sektorju (44) in tudi kitajskemu združenju industrije konzerviranih živil (45), zlasti glede dejavnosti za krepitev partije in oblikovanja politik. Svet CNLIC je leta 2022 priporočil, naj kitajsko združenje industrije konzerviranih živil „upošteva smernice za krepitev partije, usmerja industrijo, da bo neomajno poslušala partijo in ji zvesto sledila“ ter naj „podjetja spodbuja k razvijanju novih sort na podlagi […] konzervirane zelenjave“ ter „razvija, krepi in podpira podjetja, pa tudi razvija grozde v industriji konzerviranja“ (46). |
|
(102) |
Kitajsko združenje industrije konzerviranih živil v skladu s členom 4 svojega statuta (47) spoštuje splošno vodstvo [KKP], vzpostavi organizacijo [KKP] v skladu z določbami statuta [KKP] […], izvaja partijske dejavnosti in zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij. Subjekt, pristojen za registracijo in upravljanje tega združenja, je ministrstvo za civilne zadeve Ljudske republike Kitajske, subjekt, pristojen za krepitev partije, pa je partijski odbor komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti“. Združenje tudi „sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje“, ki jih zagotavljata ministrstvo za civilne zadeve in partijski odbor komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (48). Poleg tega člen 24 statuta kitajskega združenja industrije konzerviranih živil določa, da morajo predsednik, podpredsednik in generalni sekretar združenja „upoštevati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (49). Družbe Sunflower Food Industry Xinfeng Co. Ltd (50), Zhangzhou Tongfa Food Industry Co. Ltd. in Runfeng Food Co. Ltd. (51) so vse članice kitajskega združenja industrije konzerviranih živil (52). |
|
(103) |
Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati pod tržnimi pogoji. Javna in zasebna podjetja v sektorju morajo dejansko delovati pod nadzorom politik in po navodilih. |
3.2.1.3
|
(104) |
Kitajski vladi prisotnost države v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so dejansko pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve. |
|
(105) |
V skladu s kitajskim pravom gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (53)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. |
|
(106) |
Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (54), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (55). |
|
(107) |
Že leta 2018 so poročali o obstoju partijskih celic v 73 % od približno 2,57 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (56). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce. |
|
(108) |
Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (v nadaljnjem besedilu: smernice) (57), s katerim se je vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih še razširila. |
|
(109) |
V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[m]oramo nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog idejnih nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (58). |
|
(110) |
Čeprav med proizvajalci zadevnega izdelka ni bilo mogoče ugotoviti sistematičnega prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/funkcijami KKP, je preiskava potrdila, da KKP neposredno posega v njihovo upravljanje. Na primer, delovna skupina partije in generalna partijska podružnica gospodarske zbornice okrožja Pancheng Street na območju Nanjing Jiangbei (59), kjer ima sedež hčerinska družba Runfeng Food Co., svoje delo opisuje kot „[s]krbno upoštevanje glavne linije za krepitev partije, ki vodi delo gospodarske zbornice, […] sprejemanje številnih ukrepov, s katerimi se spodbujata tesno povezovanje dejavnosti krepitve partije in dela gospodarske zbornice. […] Generalna partijska podružnica gospodarske zbornice v okviru zagotavljanja storitev podjetjem redno organizira simpozije za ‚neposredno podporo podjetjem‘ in obiske za pomoč podjetjem, da bi se razširila in okrepila, ter je v tem procesu uspešno uvedla številne projekte […] in družbo Jiangsu Runfeng Food Co., Ltd. spodbudila k naložbi v izgradnjo celovitega parka za predstavitev industrije s centrom za sortiranje kmetijskih proizvodov“ (60). |
|
(111) |
Poleg tega zakon o spodbujanju gospodarstva zasebnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: zakon o zasebnem sektorju) določa, da „[z]asebne gospodarske organizacije in njihovi upravljavci podpirajo vodstvo [KKP] […], sledijo socialističnemu sistemu s kitajskimi značilnostmi in aktivno sodelujejo pri izgradnji socialistične moderne države“ (61). |
|
(112) |
Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih ter pri zagotavljanju surovin in vložkov imata še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (62). Prisotnost države v družbah v sektorju sladke koruze in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške. |
3.2.1.4
|
(113) |
Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralna, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. |
|
(114) |
Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (63). |
|
(115) |
Poleg tega zakon o zasebnem sektorju določa, da „država spodbuja oblikovanje skupine upravljavcev zasebnih gospodarskih organizacij, krepi ideološko in politično vodenje ter poudarja njihovo pomembno vlogo pri gospodarskem in družbenem razvoju; […] usmerja upravljavce zasebnih gospodarskih organizacij, da udejanjajo temeljne socialistične vrednote, so domoljubni in predani […] ter da postanejo odločni graditelji socializma s kitajskimi značilnostmi in promotorji modernizacije po kitajskem vzoru“, pa tudi, da „[z]asebne gospodarske organizacije in njihovi upravljavci […] sprejemajo vladni in družbeni nadzor pri opravljanju proizvodnih in poslovnih dejavnosti“ (64). |
|
(116) |
Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka. |
|
(117) |
Ključne politike ministrstva za finance ter ministrstva za kmetijstvo in podeželje za leto 2022 (glej uvodno izjavo 97) vsebujejo tudi naslednje določbe, ki vplivajo na delovanje sektorja: „[d]ržava bo še naprej izvajala politike, kot so subvencije za proizvajalce koruze in soje, subvencije za riž in spodbude za okrožja, ki pridelajo velike količine žita, da bi okrepila učinkovitost strukturne reforme na strani ponudbe v kmetijstvu in zagotovila nacionalno prehransko varnost“. Poleg tega dokument določa „[n]agrade za glavna okrožja pridelave semen. Razširil se bo obseg podpore za glavna okrožja pridelave semen riža, pšenice, koruze […] ter spodbujala se bosta preoblikovanje in posodobitev semenske industrije“ (65). |
|
(118) |
Cilj 14. petletnega načrta za spodbujanje modernizacije kmetijstva in podeželja (66) je „[i]zboljšati politike podpore za pridelavo žita. Stabilizirati subvencije za pridelovalce žita, izboljšati politiko najnižjih odkupnih cen za riž in pšenico ter politiko subvencij za proizvajalce koruze in soje. Izboljšati mehanizem nadomestil za interese glavnih območij pridelave žita in izboljšati sistem politike podpore za glavna okrožja pridelave žita“ (67). V skladu s 14. petletnim načrtom za razvoj sektorja sajenja na nacionalni ravni (68), „[b]omo v obdobju 14. petletnega načrta preučili možnosti za morebitno širitev, povečali proizvodne zmogljivosti, optimizirali strukturo, spodbujali diverzificiran razvoj in izboljšali zmogljivosti za zagotavljanje oskrbe“ (69). |
|
(119) |
Poleg tega je kitajsko združenje industrije konzerviranih živil „za izvajanje odločitev in smernic stranke in vlade (70)’’“ izdalo 14. petletni načrt za razvoj kitajske industrije konzerviranih živil (71), v katerem so določeni kvantitativni cilji, kot so „vzpostaviti tri predstavitvene baze za visokokakovostne surovine za konzervirana živila, vzpostaviti pet inovacijskih predstavitvenih enot, oblikovati en nov nacionalni grozd industrije konzerviranih živil, razviti deset vplivnih blagovnih znamk z velikim ugledom“, ter kvalitativni cilji, kot so „aktivno razvijati vrste konzerviranih živil, kot je zelenjava“ [in] „usmerjati kmetijska območja […] k razvoju zelenih in visokokakovostnih poljščin in pasem […] ter oblikovati ustrezne industrijske grozde“ (72). |
|
(120) |
Jiangxi je na ravni province izdal 14. petletni načrt za razvoj visokokakovostne predelovalne industrije, katerega cilj je „povečati in razširiti verigo živilske industrije, povečati dodano vrednost proizvodov [tako da] bo [do] leta 2025 obseg industrije predelave hrane v provinci dosegel 850 milijard juanov (RMB). […] v sektorju konzerviranega sadja in zelenjave [bomo] vzpostavili baze za predelavo zelenjave in sadja […] ter razširili in okrepili grozd za predelavo sadja in zelenjave v jugovzhodnem Fujianu“ (73). |
|
(121) |
Družba Sunflower Food Industry Xinfeng Co. Ltd se nahaja v Jiangxiju, Zhangzhou Tongfa Food Industry Co. Ltd pa v Fujianu. |
|
(122) |
Poleg tega si Heilongjiang v svojem 14. petletnem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj ter v perspektivah do leta 2035 prizadeva za „zmerno širitev gojenja prehrambnih poljščin z visokim donosom, kot je koruza, […] ter vzpostavitev nacionalne proizvodne baze za visokokakovostno koruzo in sojo“ (74). |
|
(123) |
Natančneje, Heilongjiang je za sektor zadevnega izdelka izdal razvojni načrt za industrijo predelave koruze (2021–2025) (75), v skladu s katerim provinca načrtuje, da bo „oblikovala in ustvarila skupino vodilnih in osrednjih podjetij, ki jih vodijo ‚10 milijard‘ vredna podjetja [RMB], da bi zagotovila glavno podporo za vzpostavitev sodobnega sistema industrije predelave koruze“ ter „[s]podbujala preoblikovanje in nadgradnjo podjetij, da bi postala boljša in močnejša, […] [s]podbujala podjetja za predelavo koruze, da pospešijo tehnološko preobrazbo, sprejmejo napredne in uporabne tehnologije ter postopke, odstranijo staro opremo, uvedejo in kupijo napredno opremo in proizvodne linije ter povečajo temeljno konkurenčnost“ (76). |
|
(124) |
Poleg tega je provinca Shandong leta 2024 začela „pilotni projekt“ za spodbujanje, posodobitev in razvoj industrije koruze (77), ki zagotavlja pomembno davčno podporo za raziskave in razvoj. |
|
(125) |
Podobno je provinca Jilin izdala posebne preferenčne politike, ki koristijo industriji zadevnega izdelka. V skladu s poročilom, objavljenim na spletišču province, „davčni urad province Jilin […] oblikuje in prilagaja seznam koristi politike ter seznam tem, na katere se je treba hitro odzvati. Podjetja imajo potrebe, davki se odzivajo. Na poti k nadgradnji industrije je na voljo dovolj orodij politike“ (78). |
|
(126) |
Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke višje v prodajni verigi. |
|
(127) |
Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo prosto delovanje tržnih sil. |
3.2.1.5
|
(128) |
V skladu z informacijami v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem. |
|
(129) |
Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (79). |
|
(130) |
Poleg tega so pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic še posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem (80). Vsa zemljišča so v lasti države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do rabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (81). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (82). |
|
(131) |
Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava, prava gospodarskih družb in prava lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega prava in prava lastninskih razmerij. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za kemijski sektor in torej sektor sladke koruze. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. |
|
(132) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega prava in prava lastninskih razmerij v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno. |
3.2.1.6
|
(133) |
Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala številnih temeljnih konvencij MOD, zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (83). |
|
(134) |
Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (84). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju. |
|
(135) |
Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, so zato običajno v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (85). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem. |
|
(136) |
Noben dokaz ni bil predložen o tem, da za sektor sladke koruze ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač ta sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem). |
3.2.1.7
|
(137) |
Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja. |
|
(138) |
Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (86), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (87), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada. |
|
(139) |
Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (88). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo. |
|
(140) |
Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh krovnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (89). Poleg tega je zdaj treba pri merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (90). |
|
(141) |
Družba Sunflower Food Industry Xinfeng Co. Ltd. je na primer pod nadzorom finančnega urada občine Ganzhou podpisala sporazum o sodelovanju s podružnico državne banke Jiujiang v Ganzhouju, da bi „podprli podjetje pri širitvi poslovanja, povečanju tržnega deleža in razvoju podjetja“ (91) . |
|
(142) |
Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (92). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (93). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu. |
|
(143) |
Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov. |
|
(144) |
Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, danih po referenčni ali nižji obrestni meri, je konec leta 2018 še vedno znašal najmanj eno tretjino vseh posojil (94). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (95). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala. |
|
(145) |
Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki. |
|
(146) |
Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh. |
|
(147) |
V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh. |
3.2.1.8
|
(148) |
Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II poročila. |
|
(149) |
Komisija je opozorila, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v oddelku 3.2.1.1. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce sladke koruze enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanja zato neposredno vplivajo na strukturo stroškov zadevnega izdelka. |
|
(150) |
Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. |
|
(151) |
Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delovno silo, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. |
|
(152) |
Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih protidokazov ali nasprotnih argumentov. |
3.2.2 Reprezentativna država
|
(153) |
Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:
|
|
(154) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 53 in 54, je Komisija objavila dve obvestili k spisu o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. V drugem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi obravnavati Malezijo, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(155) |
V prvem obvestilu je Komisija opredelila Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Srbijo, Tajsko in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se v njih proizvaja izdelek v preiskavi. |
|
(156) |
Združenje AETMD je trdilo, da je Komisija v prvem obvestilu navedla, da za Kolumbijo, Malezijo, Srbijo, Tajsko ali Turčijo niso bili na voljo vsi podatki v zvezi s proizvodnimi in prodajnimi dejavniki. Navedeno je bilo tudi, da so cene in stroški proizvodnih in prodajnih dejavnikov izkrivljeni. Zato je podprlo uporabo Mehike kot reprezentativne države. |
|
(157) |
Zbornica CFNA je trdila, da je Malezija primerna reprezentativna država, ker so bili na voljo podatki za družbo v isti splošni kategoriji kot zadevni izdelek, tj. proizvodnja in prodaja pakiranih živilskih izdelkov, vključno s konzerviranimi živili in pijačami. Zbornica CFNA je prav tako trdila, da bi bilo treba Tajsko, Kolumbijo in Turčijo izključiti iz predlaganih reprezentativnih držav zaradi velikih količin uvoza sveže sladke koruze iz Kitajske. Poleg tega je navedla, da bi bilo treba izključiti tudi Mehiko, saj ni uvažala velikih količin pločevink. |
|
(158) |
Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je treba za države, opredeljene kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, tj. Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Srbijo, Tajsko in Turčijo, dodatno preveriti, ali so podatki na voljo, zlasti finančni podatki proizvajalcev izdelka v preiskavi. |
|
(159) |
Za Kolumbijo, Srbijo in Turčijo je bilo ugotovljeno, da finančni podatki niso na voljo. |
|
(160) |
Za Malezijo je bilo ugotovljeno, da so za eno družbo (Fraser and Neave Holdings BHD) na voljo finančni podatki za celotno obdobje preiskave. |
|
(161) |
Za Mehiko je bilo ugotovljeno, da so za eno družbo (Grupo Herdez) na voljo takoj dostopni finančni podatki za leto 2023. |
|
(162) |
Za Tajsko je bilo ugotovljeno, da so za dve družbi (Chin Huay PCL in Sunsweet PCL) na voljo takoj dostopni finančni podatki za leto 2023. |
|
(163) |
Pripombe na prvo obvestilo sta predložila zbornica CFNA in združenje AETMD. |
|
(164) |
Zbornica CFNA je trdila, da je Malezija primerna reprezentativna država, ker so bili na voljo podatki za družbo v isti splošni kategoriji kot zadevni izdelek, tj. proizvodnja in prodaja pakiranih živilskih izdelkov, vključno s konzerviranimi živili in pijačami. |
|
(165) |
Komisija se je v drugem obvestilu strinjala z zainteresiranimi stranmi, da se Kolumbija, Srbija in Turčija v začasni fazi ne bi smele še naprej obravnavati kot reprezentativne države, ker nimajo na voljo takoj dostopnih finančnih podatkov. |
|
(166) |
Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Malezijo kot primerno reprezentativno državo in družbo Fraser and Neave Holdings BHD, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti. |
|
(167) |
Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Malezije kot reprezentativne države in družbe Fraser and Neave Holdings BHD kot proizvajalca v reprezentativni državi. |
|
(168) |
Skupina Tongfa Group je nasprotovala uporabi predlagane družbe (Fraser and Neave Holdings BHD) za podatke o PSU-stroških in dobičku, ker ne proizvaja izdelka v preiskavi. Namesto tega je skupina Tongfa Group predlagala proizvajalca sladke koruze na Tajskem. Komisija je ugotovila, da je bilo to v nasprotju s stališči skupine Tongfa Group glede prvega obvestila, v katerih je navedena skupina predlagala družbo Fraser and Neave Holdings BHD kot primerno družbo v reprezentativni državi. |
|
(169) |
Komisija te trditve ni mogla sprejeti, saj je bila Tajska že zavrnjena kot primerna reprezentativna država. Poleg tega družba Fraser and Neave Holdings BHD proizvaja izdelke v isti splošni kategoriji kot izdelek v preiskavi, tj. živila in pijače, vključno z izdelki v pločevinkah. |
|
(170) |
Za Malezijo je bilo ugotovljeno, da je iz LRK izviralo več kot 70 % uvoza pločevink in manj kot 15 % uvoza sveže sladke koruze. |
|
(171) |
Za Mehiko je bilo ugotovljeno, da v podatkovni zbirki GTA ni bil zabeležen uvoz sveže sladke koruze. Kar zadeva pločevinke, jih je bilo manj kot 20 % iz LRK. |
|
(172) |
Za Tajsko je bilo ugotovljeno, da sta skoraj ves uvoz sveže sladke koruze in več kot polovica uvoza konzerv izvirala iz LRK. |
|
(173) |
Združenje AETMD je trdilo, da je Komisija v prvem obvestilu za Malezijo in Tajsko navedla, da niso na voljo vsi podatki, povezani s proizvodnimi in prodajnimi dejavniki. Navedlo je tudi, da so cene in stroški proizvodnih in prodajnih dejavnikov izkrivljeni zaradi vpliva kitajskega uvoza. Zato je podprlo uporabo Mehike kot reprezentativne države. |
|
(174) |
Zbornica CFNA je trdila, da bi bilo treba Tajsko, Kolumbijo in Turčijo izključiti iz predlaganih reprezentativnih držav zaradi velikih količin uvoza sveže sladke koruze iz Kitajske. Poleg tega je navedla, da bi bilo treba izključiti tudi Mehiko, saj ni uvažala velikih količin pločevink. |
|
(175) |
Komisija je v drugem obvestilu navedla, da se Tajska v začasni fazi ne bi smela več šteti za reprezentativno državo zaradi velikih količin uvoza sveže sladke koruze in pločevink iz Kitajske, ki predstavljajo približno 75 % stroškov proizvodnje. |
|
(176) |
Komisija je prav tako navedla, da se Mehika ne bi več smela upoštevati za reprezentativno državo, ker v Mehiko ni uvoza glavne surovine (sveže sladke koruze). |
|
(177) |
Komisija je v drugem obvestilu navedla tudi, da ni dokazov, da bi cene uvoza pločevink iz Kitajske v Malezijo vplivale na cene drugega uvoza. Poleg tega je iz Kitajske izviralo manj kot 15 % uvoza sveže sladke koruze. |
|
(178) |
Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Malezijo kot primerno reprezentativno državo, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti. |
|
(179) |
Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede primernosti Malezije kot reprezentativne države. |
|
(180) |
Združenje AETMD je po izdaji drugega obvestila predložilo podatke o izvozu sveže sladke koruze iz ZDA v Mehiko. Trdilo je, da bi morala Komisija glede na te podatke kot reprezentativno državo namesto Malezije uporabiti Mehiko. Zbornica CFNA je v svojem ugovoru poudarila, da so bile te informacije podatki o izvozu, kar pomeni, da so bili potrebni dodatni stroški, da bi cene dosegale raven cen CIF za Mehiko z vključenimi dajatvami. Zbornica CFNA je izpodbijala tudi te podatke, saj je poudarila, da so bile zadevne količine omejene in zato cene niso bile reprezentativne. |
|
(181) |
Komisija je ugotovila, da je bila cena tega izvoza tako visoka, da ni bilo jasno, ali je na te cene vplival dejavnik izkrivljanja, niti ni bilo jasno, ali je izvoženi izdelek sploh primerljiv z izdelkom v preiskavi. |
|
(182) |
Zbornica CFNA je opozorila, da je v drugem obvestilu prišlo do neskladja glede vira pločevink, ki naj bi se uporabile, saj je v obvestilu predlagano, da se kot vir uporabi Mehika, čeprav je bila reprezentativna država Malezija. Zbornica CFNA je navedla, da je verjetno prišlo do napake. Ta pripomba je bila sprejeta, saj je bilo sklicevanje na Mehiko dejansko napaka. |
|
(183) |
Zbornica CFNA je navedla dodaten argument v zvezi z uporabo Malezije kot vira za pločevinke, saj je predlagala uporabo povprečne cene oznak 7310 21 91 in 7310 21 99 . Vendar je bila ta pripomba zavrnjena, saj se oznaka 7310 21 91 nanaša na pločevinke iz bele pločevine, oznaka 7310 21 99 pa na pločevinke iz drugih materialov. Zato se je Komisija odločila uporabiti izključno oznako 7310 21 91 , kot je prikazano v preglednici 1. |
|
(184) |
Zbornica CFNA in skupina Tongfa Group sta prav tako trdili, da je bila količina uvoza pločevink iz Mehike v absolutnem smislu premajhna in zato njena uvozna cena ni bila reprezentativna. Vendar te strani niso navedle, na katero oznako se nanaša njihova pripomba. Komisija je ugotovila, da pod oznako 7310 21 91 v Mehiko ni bilo uvoza pločevink. |
|
(185) |
Komisija je po izdaji drugega obvestila in pregledu pripomb zainteresiranih strani ugotovila, da je Malezija še vedno najprimernejši vir za določitev neizkrivljenih stroškov. To je bilo v veliki meri posledica razpoložljivosti neizkrivljenih referenčnih vrednosti za glavne proizvodne dejavnike (sveža sladka koruza in pločevinke). Poleg tega še vedno ni bilo na voljo ustreznih, neizkrivljenih in reprezentativnih podatkov za svežo sladko koruzo in pločevinke, uvožene v Mehiko. |
|
(186) |
Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Malezija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe. |
3.2.2.1
|
(187) |
Glede na zgornjo analizo Malezija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo. |
3.2.3 Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov
|
(188) |
Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu. |
|
(189) |
Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri nekaterih proizvodnih dejavnikih, zlasti surovinah. Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela (97) , (98) , (99) in energije (100) , (101) uporabila malezijske statistične podatke. |
|
(190) |
Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi. |
3.2.3.1
|
(191) |
Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri: Preglednica 1 Proizvodni dejavniki izdelka v preiskavi
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(192) |
Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je Komisija stroške, ki so jih imeli vzorčeni proizvajalci izvozniki, kot odstotek neposrednih stroškov proizvodnje. Metodologija je pojasnjena v uvodni izjavi 202. |
|
(193) |
Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (102). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.1 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. |
|
(194) |
Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 190. |
|
(195) |
Dajatve, ki se uporabljajo za uvoz proizvodnih dejavnikov v Malezijo, so bile po potrebi dodane. |
|
(196) |
Komisija je uvoženim cenam dodala odstotek za kritje prevoza proizvodnih dejavnikov od meje do sodelujočega proizvajalca izvoznika, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Ta dodatek je bil enak dejanskemu odstotku stroškov dobave surovin vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika. Komisija je menila, da bi se v okviru te preiskave ta metodologija lahko razumno uporabila kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe. |
|
(197) |
Malezijski statistični urad (103) objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Maleziji. Njegova poročila prikazujejo mesečne plače v proizvodnem sektorju. Povprečna mesečna vrednost v obdobju preiskave je bila ustrezno prilagojena za druge prispevke, tako da so bili prišteti prispevki v sklad za zaposlene (EPF) (13 %), prispevki za organizacijo za socialno varnost (SOCSO) (1,75 %), prispevki v sistem zavarovanja za primer brezposelnosti (EIS) (0,2 %) in prispevki v sklad za razvoj človeških virov (HRDF) (1 %) (104) , (105). |
|
(198) |
Komisija je uporabila statistične podatke o cenah električne energije, ki jih je objavila družba Tenaga Nasional Berhad (106). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v skupini porabe „tarifa E2 – industrijska tarifa srednje napetosti v konici/zunaj nje“ za konično porabo v kWh, 0,355 RM na kWh (0,548 CNY na kWh). |
|
(199) |
Ceno zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Maleziji objavlja malezijska komisija za energijo (Suruhanjaya Tenaga) (107). Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive podatke in jih indeksirala glede na inflacijo, da bi odražali ceno v obdobju preiskave. |
|
(200) |
Komisija je zato uporabila podatke o povprečnih cenah industrijskega plina, ki zajemajo obdobje preiskave, in sicer 1,79 CNY/m3. |
|
(201) |
V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. |
|
(202) |
Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje. |
|
(203) |
Komisija se je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička oprla na finančne podatke za družbo Fraser and Neave Holdings BHD, kot so bili objavljeni v njenem letnem poročilu za leto 2024 (brez prevoza), ki zajema obdobje preiskave. |
|
(204) |
Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. |
|
(205) |
Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.2.3. |
|
(206) |
V zvezi s skupino Sunflower Group je bila med preveritvenim obiskom prejeta revidirana različica stopenj porabe po vrstah izdelkov. |
|
(207) |
V zvezi s skupino Tongfa Group je bila med preveritvenim obiskom obravnavana metoda, uporabljena za razporeditev porabljenih ur dela na izdelek v preiskavi. Pojasnjeno je bilo, da je skupina Tongfa Group v obdobju preiskave proizvajala veliko izdelkov v pločevinkah. Komisija je med preveritvenim obiskom izpodbijala metodo, uporabljeno za razporeditev stopenj porabljenih ur dela za proizvodnjo izdelka v preiskavi v primerjavi z drugimi izdelki, ker je ta temeljila le na podatkih v preglednicah, ki niso pomenili preverljivega sistema, saj jih ni bilo mogoče navzkrižno preveriti z evidencami drugih družb. Poleg tega je skupina, pristojna za zadevo, vprašala, zakaj skupina Tongfa Group za delo ni uporabila istega ključa za dodelitev, kot je bil uporabljen za druge proizvodne dejavnike (npr. energijo), torej deleža obsega izdelka v preiskavi v celotnem obsegu proizvodnje družbe. Komisija je zato v skladu s členom 18 osnovne uredbe izdala dopis, s katerim je skupino Tongfa Group obvestila o svojem predlogu, da se porabljene ure dela določijo na podlagi razpoložljivih dejstev. |
|
(208) |
Skupina Tongfa Group je odgovorila, da je v zvezi z vprašanjem dela in vsemi vidiki preiskave sodelovala po svojih najboljših močeh. Želela je, da se jo obravnava kot v celoti sodelujočo stran. |
|
(209) |
Čeprav Komisija skupino Tongfa Group še vedno šteje za sodelujočo stran v tej preiskavi, vztraja, da bi se moral uporabljati člen 18, saj družba Tongfa ni predložila potrebnih informacij v zvezi z izračunom ur dela. V skladu s tem bi bilo treba ure dela izračunati na podlagi razpoložljivih dejstev. Zato so bile v tej fazi porabljene ure dela izračunane z uporabo razmerja med obsegom proizvodnje izdelka v preiskavi in skupnim obsegom proizvodnje vseh izdelkov. |
|
(210) |
Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija uporabila splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške, dobiček in amortizacijo, kot so navedeni v uvodni izjavi 203. Določeni so bili na podlagi računovodskih izkazov družbe Fraser and Neave Holdings BHD, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.2. |
|
(211) |
Komisija je nato neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala splošne stroške proizvodnje in amortizacijo, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 192, je to skupaj predstavljalo približno 6 % neposrednih stroškov proizvodnje vsake vzorčene družbe. Vsaki vzorčeni družbi je bil razkrit izračun uporabljenih odstotkov splošnih stroškov. |
|
(212) |
Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške ter dobiček družbe Fraser and Neave Holdings BHD. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 17 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 19 %. |
|
(213) |
Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. |
3.3 Izvozna cena
|
(214) |
Kar zadeva skupino Sunflower Group, je proizvajalec izvoznik izvažal v Unijo bodisi neposredno neodvisnim strankam v Uniji bodisi prek nepovezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije. |
|
(215) |
Kar zadeva skupino Tongfa Group, je proizvajalec (Zhangzhou Tongfa Foods Industry Co., Ltd; v nadaljnjem besedilu: družba ZT) najprej prodal zadevni izdelek povezanemu trgovcu (Fujian Tongfa Foods Group Co., Ltd – v nadaljnjem besedilu: skupina FT). Družba FT je zadevni izdelek nato prodajala v Unijo bodisi neposredno neodvisnim strankam v Uniji bodisi prek nepovezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije. |
|
(216) |
Izvozna cena obeh skupin je bila dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
3.4 Primerjava
|
(217) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
3.4.1 Prilagoditve normalne vrednosti
|
(218) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 210, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške (brez prevoznih stroškov) in dobiček, ki so se šteli za razumne za navedeno raven trgovine. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne. |
3.4.2 Prilagoditve izvozne cene
|
(219) |
Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške notranjega prevoza, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške. |
|
(220) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški in stroški pakiranja. |
|
(221) |
V zvezi s skupino Tongfa Group, katere celotna prodaja v Uniji je bila izvedena prek povezanega trgovca na Kitajskem (skupina FT), je bila izvozna cena prilagojena, da bi se zajeli PSU-stroški ter dobiček povezanega trgovca v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Vir in višina teh stopenj sta bila razkrita zadevni stranki. |
|
(222) |
V zvezi s skupino Sunflower Group je bila med preverjanjem obravnavana metoda, uporabljena za izračun stroškov kredita. Družba je uporabila obrestne mere kitajskega sistema deviznega trgovanja (108). Skupina, pristojna za zadevo, je med preverjanjem poudarila, da te obrestne mere niso ustrezne, saj niso v skladu z obrestnimi merami, ki jih komercialne banke zaračunavajo za komercialna posojila. Zato je skupina, pristojna za zadevo, družbo pozvala, naj pregleda raven obrestne mere za izračun stroškov kredita. Vendar skupina Sunflower Group ni predložila potrebnih revidiranih podatkov v zvezi z obrestnimi merami. |
|
(223) |
Komisija je zato v skladu s členom 18 osnovne uredbe izdala dopis, s katerim je skupino Sunflower Group obvestila o svojem predlogu, da se stroški kredita določijo na podlagi razpoložljivih dejstev. |
|
(224) |
Skupina Sunflower Group je odgovorila, da je uporabila devizne tečaje, ki so ji bili takrat na voljo, in da bi morali, če bi Komisija uporabila druge devizne tečaje, ti razumno odražati razmere v zvezi z mednarodnimi trgovinskimi transakcijami. |
|
(225) |
Komisija je zato vztrajala, da je treba za izračun stroškov kredita uporabiti člen 18, kar pomeni, da je treba stroške kredita izračunati na podlagi razpoložljivih dejstev. Stroški kredita so bili tako izračunani z uporabo obrestnih mer Ljudske banke Kitajske. Navedene obrestne mere bolj razumno odražajo obrestne mere, ki se uporabljajo za komercialna posojila. |
|
(226) |
Izvoz obeh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v Unijo je bil opravljen na podlagi FOB (franko na ladijski krov). Zato se je med preverjanjem obravnavala metodologija, uporabljena za izračun cen CIF, tako da so bili dodani stroški čezmorskega prevoza in zavarovanja. Ugotovljeno je bilo, da sta obe družbi občutno podcenili cene čezmorskega prevoza. Zato je skupina, pristojna za zadevo, od družbe zahtevala, naj pregleda raven prevoznin, uporabljenih pri izračunu cen CIF. Vendar vzorčeni proizvajalci izvozniki niso predložili niti potrebnih revidiranih podatkov o cenah čezmorskega prevoza niti ocenjenih cen CIF. |
|
(227) |
Komisija je zato v skladu s členom 18 osnovne uredbe obema skupinama poslala dopis, s katerim jima je predlagala, da se cene čezmorskega prevoza določijo na podlagi razpoložljivih dejstev, ker so bili predloženi podatki napačni ali zavajajoči in ker družba v vsakem primeru ni predložila potrebnih informacij v roku, ki ga je določila Komisija. |
|
(228) |
Skupina Sunflower Group je odgovorila, da je stopnje, ki jih je uporabila, pridobila od stranke in da so zajemale 15-dnevno obdobje v juliju 2024. Skupina Sunflower Group se zato ni strinjala, da so bile informacije napačne ali zavajajoče. Vendar je preiskava pokazala, da so prevoznine v obdobju preiskave znatno nihale in da so bile v 15-dnevnem obdobju julija 2024 zelo visoke. Komisija je menila, da teh cen čezmorskega prevoza ni primerno uporabiti za celotno obdobje preiskave, in ugotovila, da je bilo zavajajoče, da je skupina Sunflower Group predložila takšne informacije in trdila, da bi bilo treba te cene uporabiti za celotno obdobje preiskave. |
|
(229) |
Skupina Tongfa Group je na dopis v skladu s členom 18 odgovorila, da je sodelovala po svojih najboljših močeh in da po njenem mnenju informacije, ki jih je predložila, niso napačne niti zavajajoče. Vendar je preiskava pokazala, da so bili predloženi podatki točni le za približno 70 % prodaje v Unijo po neto teži. Komisija je med preiskavo poudarila, da se pri preostalih 30 % prodaje v uporabljenem pristopu ni upošteval datum pošiljke, zato je bil pristop za navedeno prodajo očitno netočen. Zato je bilo primerno, da se prevoznine za 30 % prodaje Unije ponovno izračunajo. |
|
(230) |
Skupina Sunflower Group je predlagala, naj Komisija uporabi dejanske stroške čezmorskega prevoza, ki so jih imeli proizvajalci izvozniki v drugih protidampinških preiskavah. Vendar je bila ta trditev zavrnjena, saj so se stroški čezmorskega prevoza, ki jih je uporabila Komisija, nanašali na zadevni izdelek in so bili zato točnejši. |
|
(231) |
Komisija je zato menila, da bi bilo treba pri izračunu cen CIF uporabiti člen 18, kar pomeni, da bi bilo treba cene čezmorskega prevoza izračunati na podlagi razpoložljivih dejstev. Navedene cene čezmorskega prevoza so bile izračunane na podlagi povprečnih mesečnih podatkov štirih strank vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Navedene cene čezmorskega prevoza so se štele za ustrezne, saj so se nanašale na izvoz zadevnega izdelka iz Kitajske v Unijo v obdobju preiskave. |
|
(232) |
Zadevne cene so bile razkrite vzorčenim proizvajalcem. |
3.5 Stopnje dampinga
|
(233) |
Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(234) |
Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:
|
|
(235) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, pri čemer se niso upoštevale stopnje proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga in stopnjo de minimis. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 40 do 42, je Komisija člen 18 uporabila za omejeno število vprašanj v zvezi s podatki, ki jih je predložil vsak od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, in je podatke družb večinoma popravila, namesto da bi jih nadomestila z drugimi podatki. Uporaba člena 18 ni imela večjega vpliva na izračun normalne vrednosti. Zato je bilo po mnenju Komisije primerno, da stopnjo dampinga za druge sodelujoče družbe določi na podlagi stopenj dampinga, določenih za vzorčene proizvajalce izvoznike. |
|
(236) |
Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 48,1 %. |
|
(237) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata. |
|
(238) |
Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal več kot 90 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. |
4. ŠKODA
4.1 Merska enota
|
(239) |
Statistični podatki o uvozu so v Eurostatu (Comext) prikazani v neto teži, ki predstavlja težo zrn sladke koruze in tekočine. Zato se med to preiskavo kot merska enota uporablja neto teža. |
4.2 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(240) |
Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 11 proizvajalcev in skupin proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
|
(241) |
Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 259 400 ton. Komisija je navedeni podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so neposredne informacije vzorčenih proizvajalcev Unije in proizvajalcev Unije, ki so podprli pritožbo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, sta vzorčena proizvajalca Unije predstavljala več kot [29–38] % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
4.3 Potrošnja Unije
|
(242) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije ter podatkov Eurostata o uvozu. |
|
(243) |
Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način: Preglednica 2 Potrošnja Unije (v tonah neto teže)
|
||||||||||||||||||||||
|
(244) |
Celotna potrošnja Unije se je med letoma 2021 in 2022 povečala za 3 %, in sicer s približno 299 020 ton v letu 2021 na približno 327 620 ton v letu 2022. Med letoma 2022 in 2023 se je potrošnja zmanjšala za 4 odstotne točke na približno 295 208 ton. Do konca obdobja preiskave se je potrošnja dodatno zmanjšala za 8 odstotnih točk na 272 245 ton. |
4.4 Uvoz iz zadevne države
4.4.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države
|
(245) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata (Comext). Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi razpoložljivih podatkov Eurostata. |
|
(246) |
Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 3 Količina uvoza (v tonah neto teže) in tržni delež
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
(247) |
Obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju močno povečal. Medtem ko se je uvoz med letoma 2021 in 2022 povečal za 173 %, in sicer s približno 6 500 ton na 17 710 ton, je med letoma 2022 in 2023 poskočil za 446 odstotnih točk na 46 631 ton. Do konca obdobja preiskave se je uvoz nekoliko zmanjšal na približno 40 050 ton, vendar je ostal na zelo visoki ravni. |
|
(248) |
Tržni delež uvoza iz Kitajske se je razvijal podobno kot obseg uvoza, saj se je močno povečal z 2 % leta 2021 na 15 % v obdobju preiskave. |
4.5 Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(249) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata o EUR na tono (neto teža), navedenih v statistiki Comext. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo določeno na podlagi cen CIF za vzorčene proizvajalce izvoznike in preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. |
|
(250) |
Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 4 Uvozne cene (v tonah neto teže)
|
||||||||||||||||||||||
|
(251) |
Povprečna cena uvoza iz LRK se je med letoma 2021 in 2022 zvišala za 35 %, in sicer s 1 164 EUR na tono na 1 570 EUR na tono. Vendar so se te cene leta 2023 znižale za 25 odstotnih točk. V obdobju preiskave so bile cene samo 2 % višje kot leta 2021. Na splošno so uvozne cene ostale znatno nižje kot cene Unije, kot je prikazano v preglednici 8. |
|
(252) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:
|
|
(253) |
Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal občutno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen, in sicer med 7,2 % in 28,6 %. |
|
(254) |
Prilagoditve izvozne cene, kot so opisane v oddelku 3.4.2 zgoraj, se uporabljajo tudi za cene CIF, uporabljene v izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen. |
|
(255) |
Komisija je ne glede na ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen ugotovila, da je uvoz iz Kitajske oviral dvig cen industrije Unije, zlasti prek mehanizma razpisov, kot je pojasnjeno v oddelku 4.6.4 v nadaljevanju, ter povzročil znaten upad obsega prodaje in tržnega deleža proizvajalcev Unije. |
4.6 Gospodarski položaj industrije Unije
4.6.1 Splošne opombe
|
(256) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(257) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(258) |
Za trg sladke koruze sta med drugim značilna dva prodajna kanala, tj. prodaja pod lastno blagovno znamko proizvajalca in prodaja pod blagovno znamko prodajalca na drobno. Nižje prodajne cene blagovne znamke prodajalca na drobno konkurirajo uvozu iz Kitajske in so pod znatnim cenovnim pritiskom ter so v OP predstavljale približno 70 % prodaje v Uniji in [35–55] % za vzorčene proizvajalce Unije. Prodaja lastne blagovne znamke običajno povzroči višje prodajne stroške, običajno za trženje in oglaševanje, ter zahteva tudi višje prodajne cene. Dokazi, ki jih je zbrala Komisija, kažejo na obstoj cenovnega pritiska uvoza tudi v zvezi s tem drugim prodajnim kanalom. V bistvu kažejo na obstoj škode, ki jo je povzročil zadevni izdelek na splošno, ne glede na prodajni kanal. |
|
(259) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik in je zajemal podatke, ki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
|
(260) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
|
(261) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.6.2 Makroekonomski kazalniki
4.6.2.1
|
(262) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(263) |
Obseg proizvodnje se je med letoma 2021 in 2022 zmanjšal za 13 %, in sicer s približno 368 790 ton na 319 410 ton. Ta razvoj je mogoče povezati s slabo letino sladke koruze, opisano v uvodni izjavi 313, zaradi katere je bil obseg proizvodnje manjši. Leta 2023 se je obseg proizvodnje povečal za 15 odstotnih točk na približno 375 540 ton, kar je pomenilo okrevanje po slabi letini v Uniji. Vendar se je v obdobju preiskave obseg proizvodnje ponovno znatno zmanjšal, in sicer za 11 odstotnih točk na približno 333 970 ton, kar sovpada s povečanjem kitajskega uvoza. Skupno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %. |
|
(264) |
Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju postopno povečala za 8 % zaradi naložb, o katerih je bilo odločeno pred povečanjem kitajskega uvoza. Med letoma 2021 in 2022 se je zmogljivost povečala za 3 %, nato pa se je leta 2022 dodatno povečala za 3 odstotne točke in v obdobju preiskave še za dodatni 2 odstotni točki. |
|
(265) |
Izkoriščenost zmogljivosti je sledila gibanju obsega proizvodnje. Med letoma 2021 in 2022 se je izkoriščenost zmanjšala s 85 % na 71 %, nato pa se je povečala na 81 %. V obdobju preiskave se je izkoriščenost zmogljivosti ponovno zmanjšala na 71 %. |
4.6.2.2
|
(266) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(267) |
V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje Unije znatno zmanjšal, in sicer za 21 %. Med letoma 2021 in 2022 se je zmanjšal za 2 % s približno 284 880 ton na približno 279 280 ton. Leta 2023 se je prodaja znatno zmanjšala, in sicer za 13 odstotnih točk na približno 241 040 ton. Med preiskavo se je prodaja zmanjšala za dodatnih 6 odstotnih točk na približno 225 850 ton. |
|
(268) |
V smislu tržnega deleža se je obseg prodaje Unije zmanjšal s 95 % v letu 2021 na 91 % v letu 2022, kar pomeni 4-odstotno zmanjšanje. Leta 2023 se je tržni delež znatno zmanjšal na 82 %, kar je 14-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2021. V obdobju preiskave se je tržni delež nekoliko povečal za 1 odstotno točko na 83 %. |
|
(269) |
Zmanjšanje obsega prodaje v letu 2022 je mogoče povezati s slabo letino, omenjeno v uvodni izjavi 313, in zmanjšanim obsegom proizvodnje, navedenim v preglednici 5. Vendar je bilo glavno zmanjšanje obsega prodaje Unije v letu 2023 in v obdobju preiskave posledica prodora kitajskega uvoza na trg po cenah, ki so povzročile nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 253. |
|
(270) |
Na gibanje tržnega deleža v obravnavanem obdobju so vplivali isti dejavniki, glavna izguba tržnega deleža v letu 2023 pa je sovpadala s povečanjem tržnega deleža kitajskega uvoza. |
4.6.2.3
|
(271) |
Industrija Unije je v obravnavanem obdobju zaradi uvoza iz Kitajske izgubila 12 odstotnih točk tržnega deleža. Obseg prodaje se je znatno zmanjšal, in sicer za 21 %. Glavno izgubo tržnega deleža je mogoče pripisati uvozu iz Kitajske, saj je ta sovpadal s povečanjem kitajskega tržnega deleža, ki se je v obravnavanem obdobju znatno povečal z 2 % na 15 % in presegel zmanjšanje potrošnje Unije, ki se je zmanjšala za 9 %. Zato se kljub povečanju proizvodne zmogljivosti industrije Unije njena proizvodnja in obseg prodaje nista povečala. |
4.6.2.4
|
(272) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(273) |
Zaposlenost v industriji Unije se je v obdobju preiskave zmanjšala za 5 %, in sicer s približno 3 460 zaposlenih s polnim delovnim časom (ekvivalent polnega delovnega časa) v letu 2021 na 3 456 zaposlenih s polnim delovnim časom. Ta razvoj večinoma sledi trendu proizvodne zmogljivosti, prikazanemu v preglednici 5. |
|
(274) |
Ker so podatki o proizvodnji in zaposlenosti tesno povezani, je produktivnost, izražena v tonah na zaposlenega, v skladu s trendom obsega proizvodnje, prikazanim v preglednici 5. |
4.6.2.5
|
(275) |
Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten. |
|
(276) |
Sladka koruza je bila predmet prejšnje protidampinške preiskave. Dokončni protidampinški ukrepi za uvoz iz Tajske so bili uvedeni leta 2007 (109) in podaljšani po pregledih zaradi izteka ukrepa v letih 2013 (110) in 2019 (111). Po uvedbi ukrepov je industrija Unije lahko vsaj delno obnovila svojo dobičkonosnost in tržni delež. |
4.6.3 Mikroekonomski kazalniki
4.6.3.1
|
(277) |
Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 8 Prodajne cene v Uniji
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(278) |
Povprečna prodajna cena, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju zvišala za 42 %. Med letoma 2021 in 2022 se je povprečna prodajna cena zvišala za 13 %, in sicer s [1 302–2 028] EUR/tono na [1 473–2 294] EUR/tono. Leta 2023 se je povprečna prodajna cena zvišala za dodatnih 22 odstotnih točk na [1 754–2 732] EUR/tono. V obdobju preiskave se je povprečna prodajna cena dodatno zvišala za 7 odstotnih točk na [1 843–2 870] EUR/tono. |
|
(279) |
Ta navidezno pozitivni trend povprečnih prodajnih cen je treba obravnavati ob upoštevanju znatnega zvišanja stroškov, zlasti stroškov surovin, povezanih s sladko koruzo, pločevinkami in energijo. Kljub zvišanju prodajnih cen vzorčeni proizvajalci Unije niso mogli zvišati cen na dovolj visoko raven, da bi bila v celoti usklajena z zvišanjem stroškov. |
|
(280) |
Povprečni stroški na enoto za stroške prodanega blaga so se med letoma 2021 in 2022 zvišali za 15 %, in sicer s [1 146–1 784] EUR/tono na [1 323–2 059] EUR/tono. Leta 2023 so se stroški dodatno zvišali na [1 590–2 476] EUR/tono, kar pomeni dodatno zvišanje za 24 odstotnih točk v primerjavi z letom 2022. V obdobju preiskave so se povprečni stroški na enoto na tono povišali za 5 odstotnih točk, in sicer na [1 655–2 577] EUR/tono. Zato so povprečne uvozne cene v obravnavanem obdobju iz uvodne izjave 251 dosledno ostale pod povprečnimi stroški na enoto stroškov prodanega blaga. |
4.6.3.2
|
(281) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(282) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so se leta 2022 zvišali za 15 %, nato pa so se leta 2023 znižali za 13 %. V obdobju preiskave so se povprečni stroški dela na zaposlenega ponovno zvišali za 12 %. Zvišanje povprečnih stroškov dela je bilo povezano z zvišanjem minimalnih plač zaradi inflacije. |
4.6.3.3
|
(283) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 10 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(284) |
Med letoma 2021 in 2022 so se končne zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije zmanjšale za 4 %, in sicer z [72 917–113 542] na [70 300–109 467] ton. Vendar so se končne zaloge leta 2023 znatno povečale, in sicer za 27 odstotnih točk [89 648–139 596] ton, pri čemer so se v primerjavi z letom 2021 povečale še za dodatnih 32 odstotnih točk [112 712–175 509] ton. |
|
(285) |
Nižjo raven zalog v letu 2022 je mogoče povezati s slabo letino v Uniji. Čeprav je višjo raven zalog mogoče povezati s sezonskim učinkom ob koncu koledarskega leta, je bil znaten porast zalog v letu 2023 in OP jasna posledica povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske, kar kaže, da proizvajalci Unije niso mogli prodati svojih izdelkov. |
4.6.3.4
|
(286) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(287) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. |
|
(288) |
Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %. |
|
(289) |
Čeprav je bila industrija Unije v obravnavanem obdobju še vedno dobičkonosna, je bila ves čas pod ciljnim dobičkom v višini 14 %. Trend dobičkonosnosti bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju znatnega zmanjšanja obsega prodaje, manjše proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti in zaposlenosti, pa tudi znatnega zvišanja ravni zalog ter zapoznelega učinka razpisov in letnega trajanja pogodb. V bistvu je industrija Unije pozitivno raven dobičkonosnosti lahko ohranila, vendar na račun obsega prodaje. |
|
(290) |
Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Med letoma 2021 in 2022 se je denarni tok močno zmanjšal, in sicer za 184 %. Leta 2023 se je denarni tok dodatno zmanjšal za 225 odstotnih točk. V obdobju preiskave se je denarni tok povrnil na skoraj enako raven kot leta 2021. |
|
(291) |
Vzorčeni proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju še naprej izvajali naložbe, kar je razvidno iz zgornjih podatkov o naložbah. Naložbe so se povečale za 84 %, in sicer s [5 084 019–7 916 544] EUR v letu 2021 na [9 363 438–14 580 211] EUR v letu 2022. Leta 2023 so se naložbe povečale za 96 % na [14 746 664–22 962 663] EUR. V obdobju preiskave so se naložbe povečale za 38 % na [12 310 955–19 169 915] EUR. Naložbe so bile namenjene širitvi proizvodnih zmogljivosti, kot je opisano v preglednici 5, in zamenjavi opreme. Na splošno je industrija zelo kapitalsko intenzivna, saj so potrebne velike naložbe v proizvodne obrate. Industrija Unije je uspešno zbrala potrebni kapital. Vendar pa bodo v primeru, da ne bodo uvedeni ukrepi, ogrožene ne le prihodnje naložbe, temveč tudi prihodnost obstoječih proizvodnih načrtov. |
|
(292) |
Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Med letoma 2021 in 2022 se je zmanjšala za 12 %, in sicer s [17–27] % na [15–23] %. Leta 2023 se je donosnost naložb dodatno zmanjšala za 9 % na [14–21] %. V obdobju preiskave se je donosnost naložb dodatno zmanjšala za 3 % na [13–20] %. |
4.6.4 Analiza razpisov
|
(293) |
Izdelki pod blagovno znamko trgovcev na drobno so predstavljali približno 70 % celotne prodaje sladke koruze v Uniji v obravnavanem obdobju in približno [35–55] % prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije. Vsa sladka koruza blagovne znamke trgovca na drobno se v Uniji prodaja prek razpisnih postopkov. Med postopkom prodaje na podlagi razpisov proizvajalci Unije posredno konkurirajo kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki svoje izdelke prodajajo prek uvoznikov. Komisija je za pridobitev potrebnega vpogleda v trg sladke koruze od vzorčenih proizvajalcev in uvoznikov Unije zahtevala podrobne informacije o razpisih. Zahtevane so bile informacije o značilnostih razpisov, kot so postopek, časovni okvir in druge pomembne lastnosti. |
|
(294) |
V preiskavi se je pokazalo, da se lahko razpisi organizirajo v različnih oblikah, na primer prek spletnih platform ali prek elektronske pošte, telefona ali osebne komunikacije, odvisno od poslovnega in prodajnega modela pogajalskih strani. Pogajanja o razpisih potekajo med majem in avgustom posameznega leta za prodajo, ki zajema leto po pogajanjih. |
|
(295) |
Razpisni postopek poteka v več fazah. Najprej proizvajalci sladke koruze v Uniji od trgovcev na drobno zahtevajo informacije o potrebah po izdelkih pod lastno blagovno znamko in prodajo pod blagovno znamko prodajalca na drobno. Prodajalci na drobno sporočijo količine, ki jih potrebujejo. Prodajalec na drobno lahko začne pogovore o razpisu tudi tako, da se pozanima o razpoložljivih količinah, ki jih proizvajalci lahko prodajo trgovcem na drobno. Trgovci na drobno običajno začnejo razprave z več proizvajalci hkrati, vključno s proizvajalci iz Unije in zunaj Unije. V drugi fazi se proizvajalci sladke koruze odzovejo na povpraševanje trgovca na drobno, tako da predložijo ponudbe količin in ustrezne cene. V tretji fazi prodajalec na drobno in proizvajalci sladke koruze v Uniji ali uvozniki EU začnejo pogajanja, ki so običajno osredotočena na ceno sladke koruze. Za sladko koruzo pod lastno blagovno znamko se trgovci na drobno običajno pogajajo o ceni in ne o količini. V četrti fazi prodajalec na drobno odloči o razdelitvi količin med različne proizvajalce in dobavitelje sladke koruze, stranki pa skleneta prodajno pogodbo za prihodnje leto. V peti fazi po zaključku pogajanj proizvajalci sladke koruze iz Unije in zunaj nje v celotnem obdobju od septembra do avgusta dobavljajo dogovorjeno količino po dogovorjenih cenah. |
|
(296) |
Kitajski uvoz vpliva na pogajanja o razpisih, saj ovira možnost pogajanja o poštenih cenah in zmanjšuje število dobljenih razpisov. Zato so morali proizvajalci Unije zmanjšati obseg proizvodnje, industrija pa ima visoke stalne stroške, ki so ostali nespremenjeni, zato so se stalni stroški na enoto povišali. Kitajski uvoz je posredno vplival tudi na prodajo izdelkov lastne blagovne znamke, saj so potrošniki običajno občutljivi na cene in raje kupujejo cenejši izdelek blagovne znamke prodajalca na drobno, če je razlika v ceni v primerjavi z izdelki lastne blagovne znamke velika. Informacije, ki jih je predložil proizvajalec Unije, so potrdile tudi znatno zmanjšanje deleža razpisov, na katerih je zmagal. |
|
(297) |
Glede na naravo razpisov ter proizvodnega in prodajnega cikla sladke koruze je treba upoštevati tudi zapozneli učinek uvoza. Glede na to, da se pogajanja o razpisih nanašajo na naslednje leto, in sicer od septembra dalje, bo učinek na obseg in prodajne cene nastal šele v naslednjem letu. Zato učinek cenovnega pritiska, ki so ga kitajske cene povzročale v obdobju preiskave, še vedno ni v celoti viden, saj se bo po obravnavanem obdobju še naprej razvijal. Kot je opisano v uvodni izjavi 289, so se zaloge znatno povečale na račun obsega prodaje. |
4.7 Sklep o škodi
|
(298) |
Gospodarski položaj industrije Unije se je poslabšal na trgu, na katerem se je povpraševanje rahlo zmanjševalo. V obravnavanem obdobju se je potrošnja zmanjšala za 9 %, vendar se je tržni delež industrije Unije zmanjšal še bolj, in sicer s 95 % v letu 2021 na 83 % v obravnavanem obdobju. To je bilo povezano s cenovnim pritiskom, ki ga je povzročil kitajski uvoz, znatnim nelojalnim nižanjem prodajnih cen in v vsakem primeru oviranjem dviga cen, saj je bil kitajski uvoz stalno pod povprečnimi stroški na enoto prodanega blaga. Zaradi takega oviranja dviga cen industrija Unije svojih prodajnih cen ni mogla v celoti prilagoditi zvišanju cen surovin, zaradi česar se je zmanjšal dobiček, ki je bil v obravnavanem obdobju stalno pod ciljnim dobičkom, znatno pa se je zmanjšal tudi obseg prodaje. |
|
(299) |
Čeprav je gibanje prodajnih cen v obravnavanem obdobju kazalo pozitiven trend z 42-odstotnim zvišanjem, je bilo to povezano z znatno višjimi cenami glavnih surovin. Vendar zvišanje prodajnih cen ni omogočilo popolnega pokritja zvišanja cen surovin, kar se je odrazilo v 44-odstotnem povišanju povprečnih stroškov na enoto za stroške prodanega blaga in povzročilo 21-odstotni upad prodajnih količin. |
|
(300) |
Večina kazalnikov je pokazala negativen trend, saj se je dobiček zmanjšal za 21 %, denarni tok pa za 104 %. Obseg prodaje in proizvodnje ter izkoriščenost zmogljivosti so se v obdobju preiskave znatno zmanjšali, kar kaže na škodo v zvezi z obsegom. Kitajski uvoz je vplival na končne zaloge končnih izdelkov, ki so se znatno povečale, kar je negativno vplivalo tudi na denarni tok, posledično pa so se bistveno povišali stalni stroški. Cene kitajskega uvoza so bile stalno pod ravnjo povprečnih prodajnih cen industrije Unije in povprečnih stroškov na enoto stroškov prodanega blaga. Gibanje kitajskih uvoznih cen glede na vse večje količine in negativne kazalnike škode jasno potrjuje obstoj cenovnega pritiska. |
|
(301) |
Industriji Unije je v obravnavanem obdobju uspelo izvesti naložbe za razširitev proizvodnih zmogljivosti. Odločitve o izvedbi teh naložb so bile sprejete pred povečanjem kitajskega uvoza, prihodnje naložbe pa bi lahko bile ogrožene, če ukrepi ne bodo uvedeni. |
|
(302) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
5. VZROČNA ZVEZA
|
(303) |
Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih znanih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti znani dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost, zmanjšanje porabe in drugi dejavniki, vključno s slabo letino sladke koruze leta 2022 v EU, poplavami na Tajskem ter vplivom vojne v Ukrajini na stroške surovin in energije. |
5.1 Učinki dampinškega uvoza
|
(304) |
Kot je prikazano v preglednici 3, se je obseg dampinškega uvoza iz Kitajske znatno povečal s približno 6 480 ton leta 2021 na 40 050 ton v obdobju preiskave. V smislu tržnega deleža se je dampinški uvoz iz Kitajske povečal z 2 % v letu 2021 na 15 % v obdobju preiskave. |
|
(305) |
Povprečna cena kitajskega uvoza je bila vedno bistveno nižja od povprečne cene in povprečnih stroškov na enoto stroškov prodanega blaga industrije Unije. Med letom 2022 in obdobjem preiskave so se povprečne kitajske uvozne cene znatno znižale, in sicer za 33 %, nelojalno nižanje prodajnih cen pa je bilo potrjeno v uvodni izjavi 253. |
|
(306) |
Te ugotovitve so sovpadale s 12-odstotnim zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju, in sicer s 95 % v letu 2021 na 83 %. To zmanjšanje je preseglo 9-odstotno zmanjšanje potrošnje v obravnavanem obdobju. |
|
(307) |
Kitajski uvoz je imel znaten negativen učinek na obseg prodaje industrije Unije, ki se je leta 2023 in v obdobju preiskave občutno zmanjšal, kot je opisano v uvodni izjavi 266. Obseg proizvodnje se je v obdobju preiskave zmanjšal za 9 odstotnih točk. Hkrati se je zmanjšal tudi delež uspešnih razpisov industrije Unije, medtem ko so se zaloge (v absolutnem smislu ter tudi glede na proizvodnjo in prodajo) znatno povečale. Te trende, zlasti glede obsega prodaje in tržnih deležev, je mogoče povezati s škodo v zvezi z obsegom, ki jo je povzročil kitajski uvoz. |
|
(308) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 255, je uvoz iz Kitajske leta 2023 oviral dvig cen industrije Unije. Tako oviranje dviga cen je pomenilo, da so se stroški proizvajalcev Unije leta 2022 na enoto zvišali za več kot 30 %, leta 2023 pa še za dodatnih 13 % zaradi višjih stroškov surovin in energije, vendar proizvajalci Unije svojih prodajnih cen niso mogli v celoti prilagoditi zvišanju cen surovin. Zaradi tega oviranja dviga cen se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala. Čeprav je dobiček ostal pozitiven, je v obravnavanem obdobju ostal pod ciljnim dobičkom. Časovno sovpadanje poslabšanja gospodarskega položaja industrije Unije in znatne prisotnosti dampinškega uvoza iz Kitajske, ki je nelojalno nižal cene industrije Unije in oviral dvig cen na trgu Unije, potrjuje vzročno zvezo med njima. |
|
(309) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije. |
5.2 Učinki drugih dejavnikov
5.2.1 Uvoz iz tretjih držav
|
(310) |
Količina uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 12 Uvoz iz tretjih držav
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(311) |
Za uvoz iz Tajske se uporabljajo protidampinški ukrepi, kot je navedeno v uvodni izjavi 276. V obravnavanem obdobju se je raven uvoza nekoliko zmanjšala, in sicer s 4 345 ton v letu 2021 na 3 640 ton v obdobju preiskave. Posledično se je tržni delež zmanjšal z 1,4 % na 1,3 % in ostal na ravni, ki je na splošno nizka. Čeprav so bile cene uvoza iz Tajske nižje od cen industrije Unije, tajski uvoz ni mogel pridobiti dodatnega tržnega deleža. Zato se je štelo, da je njegov učinek omejen, če ne zanemarljiv, in Komisija je sklenila, da ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(312) |
Komisija je menila, da je bil uvoz iz drugih tretjih držav v celotnem obravnavanem obdobju na zelo nizki ravni. V obravnavanem obdobju se je tržni delež vseh drugih tretjih držav zmanjšal z 2,4 % leta 2021 na 2,2 % v obdobju preiskave. Povprečna raven cen je ostala pod ravnjo cen industrije Unije, čeprav se je v obravnavanem obdobju zvišala za 24 %. Čeprav Komisija ni mogla izključiti, da je navedeni uvoz prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, se je zaradi njegovega majhnega in stabilnega obsega učinek štel za omejenega, zato je sklenila, da ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.2.2 Nizek pridelek sladke koruze v EU leta 2022
|
(313) |
Zbornica CFNA in nepovezani uvoznik Otto Frank sta v svojih pripombah v zvezi s preiskavo menila, da je nizek pridelek sladke koruze v EU v letu 2022, ki ga je povzročila suša, prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(314) |
Otto Frank je menil, da je bil nizek pridelek sladke koruze v EU leta 2022, ki so ga povzročile obsežne suše, glavni dejavnik, ki je prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Uvoznik je pojasnil, da se je zaradi te slabe letine proizvodnja koruze v EU, vključno s sladko koruzo, leta 2022 zmanjšala za 28,9 % v primerjavi s prejšnjim letom in je bila 24,3 % pod petletnim povprečjem (112). Posledično so cene surovin strmo narasle (113). Otto Frank je menil, da so se po zvišanju ocen cen in tveganju nezadostne dobave s strani industrije Unije nekateri trgovci na drobno v EU odločili spremeniti svojo nabavno strategijo, tako da so sladko koruzo kupovali na Kitajskem namesto pri proizvajalcih Unije. Uvoznik je trdil, da bo leto z nizkim pridelkom vplivalo tudi na naslednje leto proizvodnje, saj morajo proizvajalci izpolniti pogodbe iz prejšnje sezone, ne da bi imeli presežke. Posledično se trgovci na drobno ob sklenitvi pogodb za leti 2023 in 2024 niso odločili, da bi ponovno naročili dobavo pri proizvajalcih Unije, in sicer zaradi negotovosti glede pridelka v letu 2023, vztrajno visokih cen surovin in prejšnje dobave iz Kitajske, ki je preprečila pomanjkanje ponudbe. Po znižanju cen surovin proti koncu leta 2023 ter okrevanju pridelka v letih 2023 in 2024 so po mnenju uvoznika kupci ponovno začeli kupovati sladko koruzo, proizvedeno v EU, povečanje kitajskega uvoza pa je uvoznik ocenil kot začasen premik. |
|
(315) |
Zbornica CFNA je trdila, da je bila nenadna sprememba uvoza iz Kitajske leta 2022 posledica velikega naročila podjetja Lidl, ki je predstavljalo približno 60 % celotnega kitajskega izvoza. |
|
(316) |
Komisija je ugotovila, da zbornica CFNA te trditve ni podrobneje opisala niti ni predložila dokazov v podporo tej trditvi. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
|
(317) |
Analiza obsega proizvodnje iz uvodne izjave 262 je pokazala, da se je obseg proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v letu 2022 zmanjšal. Vendar se je v naslednjem letu obseg proizvodnje povrnil na običajno raven, medtem ko je kitajski uvoz še naprej vstopal v Unijo po dampinških cenah. Čeprav ni mogoče izključiti, da je nizek donos sladke koruze prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, je bil omejen le na eno leto obravnavanega obdobja, zato se je štelo, da ni vplival na vzročno zvezo v takem obsegu, da ne bi bila resnična ali znatna. |
5.2.3 Poplave na Tajskem
|
(318) |
Zbornica CFNA je kot še en vzrok za škodo navedla pomanjkanje ponudbe, ki so ga povzročile poplave na Tajskem. |
|
(319) |
Komisija je ugotovila, da zbornica CFNA te trditve ni natančneje opredelila niti ni predložila dodatnih dokazov v podporo tej trditvi. |
|
(320) |
Čeprav so bile na Tajskem leta 2022 dejansko hude poplave, ki so negativno vplivale na kmetijski sektor in zlasti na proizvodnjo riža (114), so statistični podatki o uvozu, ki so opisani v preglednici 12 in prikazujejo raven uvoza sladke koruze s poreklom iz tretjih držav, pokazali, da raven uvoza sladke koruze iz Tajske ni bila negativno prizadeta. Nasprotno, uvoz iz Tajske med letoma 2021 in 2022 se je povečal s 4 345 ton na 4 863 ton, kar je 12-odstotno povečanje. Komisija zato poplav na Tajskem ni štela za vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.2.4 Zmanjšanje potrošnje
|
(321) |
Kot je opisano v uvodni izjavi 243, se je potrošnja Unije med letoma 2021 in 2022 povečala za 3 %, nato pa se je v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2021 znatno zmanjšala, in sicer za 9 %. Hkrati se je kitajski uvoz znatno povečal s 6 % leta 2022 na 16 % leta 2023, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 91 % na 82 %. |
|
(322) |
Čeprav bi zmanjšanje potrošnje lahko prispevalo k zmanjšanju proizvodnje in prodaje zaradi manjšega povpraševanja, je Komisija ugotovila, da je zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije sovpadalo s povečanjem tržnega deleža kitajskega izvoza. Zato po mnenju Komisije zmanjšanje potrošnje ni vplivalo na vzročno zvezo med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo v takem obsegu, da ne bi bila resnična ali znatna. |
5.2.5 Stroški surovin in energije
|
(323) |
Zbornica CFNA je menila, da bi vojna v Ukrajini proizvajalcem Unije lahko povzročila izzive v obliki višjih stroškov energije in težave z zanesljivostjo oskrbe. |
|
(324) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 280, so se povprečni stroški na enoto za stroške prodanega blaga leta 2022 zvišali za več kot 30 %, leta 2023 pa za dodatnih 5 %, predvsem zaradi zvišanja cen glavnih surovin, kot so energija, pločevinke in sladka koruza. Vendar industrija Unije zaradi cenovnega pritiska kitajskega uvoza ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem svojih stroškov, da bi ostala konkurenčna. |
|
(325) |
Čeprav ni bilo mogoče izključiti, da je zvišanje cen surovin prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, je Komisija menila, da to ni vplivalo na vzročno zvezo v takem obsegu, da ne bi bila resnična ali znatna. |
5.3 Izvozna učinkovitost industrije Unije
|
(326) |
Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 13 Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(327) |
Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 31 %. Prodajne cene tega izvoza so se v istem obdobju zvišale za 39 %. |
|
(328) |
Ob upoštevanju, da obseg izvoza predstavlja le približno 10 % obsega prodaje Unije ter da so bila gibanja prodaje in cen podobna gibanjem prodaje industrije Unije, je očitno, da izvozna učinkovitost industrije Unije ni ključen element pri splošni oceni njenega gospodarskega položaja. |
|
(329) |
Zato je Komisija sklenila, da izvozna učinkovitost industrije Unije ni povzročila znatne škode industriji Unije niti ni zmanjšala vzročne zveze z uvozom iz Kitajske. |
5.4 Sklep o vzročni zvezi
|
(330) |
Komisija je ugotovila vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske. Povečanje kitajskega uvoza v letu 2023 in v obdobju preiskave je sovpadlo s poslabšanjem položaja industrije Unije. Močno povečanje kitajskega tržnega deleža je povzročilo znaten upad prodaje proizvajalcev Unije v letu 2023 in v obdobju preiskave ter zmanjšanje obsega proizvodnje v obdobju preiskave. Hkrati se je raven zalog močno zvišala, razmerje uspešnih razpisov pa se je zmanjšalo. Trend teh kazalnikov obsega je pokazal jasno škodo v zvezi z obsegom. Kitajski uvoz se je prodajal po cenah, ki so povzročale znatno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije. Čeprav je dobičkonosnost ostala pozitivna, je ostala pod ciljnim dobičkom. |
|
(331) |
Drugi dejavniki, ki so bili preučeni, so bili uvoz iz drugih tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, poplave na Tajskem, zmanjšana poraba v Uniji in slaba letina sladke koruze v letu 2022. |
|
(332) |
Komisija je zato opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Ugotovljeno je bilo, da nobeden od dejavnikov, ne glede na to, ali se upoštevajo ločeno ali skupaj, ne vpliva na položaj industrije Unije v obsegu, ki bi zadostoval za izpodbijanje sklepa, da je uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo. |
|
(333) |
Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je predvsem posledica izgubljenih količin, povezanih s prodajo in proizvodnjo, izkoriščenostjo zmogljivosti ter višjimi ravnmi zalog. Hkrati so na industrijo Unije vplivale nizke uvozne cene, zaradi katerih so se nelojalno nižale prodajne cene Unije in zmanjševala raven dobičkonosnosti, ki je bila nenehno pod ciljnim dobičkom. |
6. STOPNJA UKREPOV
|
(334) |
Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije. |
|
(335) |
V tej zadevi so pritožniki trdili, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija v tej fazi preiskave ni sprejela nobene odločitve v zvezi z izkrivljanji na trgu surovin; sprejeta bo v sklepni fazi preiskave. |
6.1 Stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen
|
(336) |
Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljno ceno v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe. |
|
(337) |
Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %. |
|
(338) |
Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Ta osnovni dobiček je bil določen na podlagi dobičkonosnosti industrije Unije, za katero se je štelo, da bi bila dosežena, če ne bi bilo dampinškega kitajskega uvoza. Taka stopnja dobička je bila določena na 14 %. Ta raven dobičkonosnosti je bila potrjena že v prejšnji protidampinški preiskavi, v kateri se je obravnaval uvoz iz Tajske (115). |
|
(339) |
Na tej podlagi je Komisija neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička prištela stroškom proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. |
|
(340) |
Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države določila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. |
|
(341) |
Prilagoditve izvozne cene, kot so opisane v oddelku 3.4.2 zgoraj, se uporabljajo tudi za cene CIF, uporabljene v izračunih nelojalnega nižanja ciljnih cen. |
|
(342) |
Stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen za „druge sodelujoče družbe“ in za „ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz (glej uvodno izjavo 234).
|
6.2 Preučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije
|
(343) |
Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Glede na dokaze v pritožbi za pločevinke iz jekla, ki predstavljajo vsaj 17 % stroškov proizvodnje za zadevni izdelek, velja izvozni DDV v zadevni državi. |
|
(344) |
Komisija bo še naprej preiskovala domnevna izkrivljanja, da bi v sklepni fazi preiskave ocenila ustrezno raven ukrepov v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Zato je Komisija sklenila, da v tej fazi določi znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. |
|
(345) |
Za skupino Sunflower Group je zato začasna protidampinška dajatev določena na ravni stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen. |
|
(346) |
Zato je za skupino Tongfa Group začasna protidampinška dajatev določena na ravni ugotovljene stopnje dampinga. |
6.3 Sklep o stopnji ukrepov
|
(347) |
Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:
|
7. INTERES UNIJE
|
(348) |
Ker se je Komisija na tej stopnji odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na debelo in drobno, uporabnikov, potrošnikov in kmetov. |
7.1 Interes industrije Unije
|
(349) |
Industrijo Unije sestavlja 11 proizvajalcev ali skupin proizvajalcev, ki imajo približno 3 460 zaposlenih (ekvivalent polnega delovnega časa). Proizvajalci so razpršeni po vsej Uniji, pri čemer je več proizvajalcev na Madžarskem in v Franciji. |
|
(350) |
Glede na ugotovitve o znatni škodi industriji Unije bi uvedba ukrepov industriji Unije omogočila, da zviša svoje prodajne cene in izboljša dobičkonosnost v skladu s povišanjem stroškov ter ohrani konkurenčno raven na svojem trgu. Industrija Unije bi lahko poleg tega s povečanjem proizvodnje in obsega prodaje na trgu Unije ponovno pridobila izgubljeni tržni delež. Zaradi povečanega kitajskega uvoza proizvajalci Unije niso mogli prodati svojega obsega proizvodnje, zato so imeli leta 2023 in v obdobju preiskave visoko raven zalog. Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da proda obstoječe zaloge in tako zmanjša stalne stroške. |
|
(351) |
Če se ne uvedejo ukrepi, se bodo verjetno nadaljevali znatni negativni učinki na industrijo Unije, in sicer se bosta njena prodaja in obseg proizvodnje še naprej zmanjševala, ravni zalog pa zviševale. Še naprej bo oviran dvig cen, zato se bo dodatno poslabšal njen finančni in gospodarski položaj v smislu dobičkonosnosti in prihodnjih naložb, kar bo ogrozilo njeno prihodnost in zaposlovanje. |
|
(352) |
Zato je bilo sklenjeno, da so začasni ukrepi v interesu industrije Unije. |
7.2 Interes nepovezanih uvoznikov in trgovcev
|
(353) |
Na datum začetka je bilo vzpostavljenih 20 stikov z nepovezanimi uvozniki, trgovci in prodajalci na drobno. Kot je opisano v uvodni izjavi 32, je zahtevane informacije predložilo šest nepovezanih uvoznikov in trgovcev. Izbran je bil vzorec dveh nepovezanih uvoznikov, od katerih je en predložil izpolnjen vprašalnik, ki je bil preverjen. Sodelujoči uvoznik je v obdobju preiskave predstavljal približno [17–27] % uvoza sladke koruze. Zaslišanje je potekalo z združenjema uvoznikov FRUCOM in Waren-Verein. |
|
(354) |
Sodelujoči uvoznik je menil, da bodo maloprodajni izdelki sladke koruze iz LRK v primeru uvedbe ukrepov izginili s trga. Trdil je, da bodo uvozniki kratkoročno izgubili konkurenčnost, povezano s prodajo sladke koruze, ki ni iz EU, in zaradi pomanjkanja alternativnih virov dobave iz drugih tretjih držav. Posledično se bosta promet in dobiček zmanjšala, kar bi lahko vplivalo na raven zaposlenosti. |
|
(355) |
Glede na to, da je sladka koruza predstavljala razmeroma majhen delež prometa sodelujočega uvoznika in ob upoštevanju, da je število ekvivalentov polnega delovnega časa, neposredno povezanih s sladko koruzo, razmeroma majhno, se ocenjuje, da uvedba ukrepov na uvoznike ne bi nesorazmerno vplivala. Poleg tega je Komisija menila, da bo uvoznik pri prihodnjih prodajnih pogodbah lahko vsaj delno prenesel zvišanje cen na svoje stranke. |
|
(356) |
Sodelujoči uvoznik je poudaril potencialno eksistenčno grožnjo retroaktivnega pobiranja protidampinških dajatev. |
|
(357) |
Kot je opisano v uvodni izjavi 387, v tej fazi preiskave ni mogoče sprejeti odločitve o retroaktivnem pobiranju dajatev. |
|
(358) |
Če ukrepi ne bodo uvedeni, bodo uvozniki še naprej uvažali sladko koruzo iz LRK in jo prodajali prodajalcem na drobno, gostinskim obratom ali drugim uporabnikom. |
7.3 Interes prodajalcev na drobno in potrošnikov
|
(359) |
Na dan preiskave je Komisija stopila v stik z več prodajalci na drobno s sladko koruzo. Noben od njih ni želel sodelovati. Glede na posebnosti trga sladke koruze ukrepi vplivajo tudi na zasebne potrošnike in druge uporabnike sladke koruze, kot so gostinska podjetja. |
|
(360) |
V primeru uvedbe ukrepov se bodo zvišali nabavni stroški sladke koruze za prodajalce na drobno in druge uporabnike. |
|
(361) |
Sodelujoči uvoznik je kritično navedel, da bodo povprečne nabavne cene, ki jih zaračunavajo trgovci na drobno, povzročile zvišanje cen za zasebne potrošnike. Uvoznik je nadalje menil, da bo zvišanje cen, ki ga povzročajo cenovni pritiski zaradi višjih stroškov in cen hrane ter manjše pripravljenosti strank za porabo za prehrano zunaj doma, negativno vplivalo tudi na sektor gostinstva. Glede na to, da se sladka koruza v pločevinkah za gostinstvo v EU proizvaja le v majhnih količinah, bo glavna ponudba še naprej prihajala iz LRK po višjih cenah. |
|
(362) |
Če ukrepi ne bodo uvedeni, bodo prodajalci na drobno, zasebni potrošniki in drugi uporabniki verjetno imeli koristi od nižjih cen. |
|
(363) |
Komisija je menila, da sladka koruza predstavlja zelo majhen delež nakupovalne košarice potrošnikov. Morebitni vpliv uvedbe protidampinških dajatev na finančni položaj povprečnega potrošnika bo verjetno zanemarljiv. |
|
(364) |
Glede na nesodelovanje prodajalcev na drobno in drugih uporabnikov ter ob upoštevanju, da sladka koruza zajema le zanemarljiv delež njihove prodaje in da je prostor na policah v trgovinah omejen, se začasno sklene, da predlagani ukrepi nanje ne bodo bistveno vplivali. |
7.4 Interes dobaviteljev
|
(365) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 280, sta glavni surovini za sladko koruzo surova sladka koruza in pločevinke. Po začetku preiskave se je javilo eno združenje proizvajalcev pločevink. Poleg tega so pritožbo podprla združenja kmetov. |
|
(366) |
Če bodo uvedeni ukrepi, bodo dobavitelji sladke koruze lahko ohranili svoje poslovanje. |
|
(367) |
Če ne bodo sprejeti ukrepi, bodo dobavitelji verjetno prizadeti, če bodo morali proizvajalci sladke koruze v Uniji zmanjšati obseg proizvodnje. Ker so kmetje in proizvajalci pločevink tesno povezani s sektorjem sladke koruze, bo zmanjšana proizvodnja sladke koruze v Uniji zelo verjetno vplivala tudi na poslovanje dobaviteljev. |
|
(368) |
Sodelujoči uvoznik je izrazil kritiko, da v primeru uvedbe ukrepov ne bo nobenega zagotovila, da bodo zlasti glavni akterji na trgu prenesli svoj dodatni dobiček naprej. |
|
(369) |
Komisija je menila, da bodo dobavitelji bolj prizadeti, če ukrepi ne bodo uvedeni, saj bi izgubili določen delež svojih poslovnih dejavnosti. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(370) |
Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba ukrepov verjetno ne bo negativno vplivala na dobavitelje. |
7.5 Zmanjšanje konkurence na trgu Unije in nezadostna oskrba
|
(371) |
Sodelujoči uvoznik Otto Frank je v svojem odgovoru na vprašalnik izrazil kritično mnenje, da bo v primeru uvedbe ukrepov zaradi majhnega števila proizvajalcev v EU konkurenca verjetno omejena, ter opozoril, da lahko na trgu nastane oligopol. Poleg tega je tudi opozoril, da v primeru prihodnjih majhnih pridelkov ni mogoče zagotoviti razpoložljivosti sladke koruze v Uniji. |
|
(372) |
Sodelujoči uvoznik je nadalje menil, da poleg Kitajske nobena druga tretja država ne more izpolniti standarda kakovosti in cenovne konkurenčnosti, ki ju zahteva evropski trg. |
|
(373) |
Komisija je menila, da uvedba ukrepov ne bo preprečila dostopa uvoza, za katerega so bili ukrepi uvedeni, na trg Unije, temveč je namen ukrepov odpraviti učinek izkrivljenih tržnih pogojev, ki so nastali zaradi dampinškega uvoza. |
|
(374) |
V obdobju preiskave je industrijo Unije sestavljalo 11 proizvajalcev ali skupin proizvajalcev. Kot je prikazano v uvodni izjavi 262, je industrija Unije v obdobju preiskave poslovala precej pod svojo polno zmogljivostjo. Zato se šteje, da bo industrija Unije lahko povečala svoj obseg proizvodnje, preden bo dosegla kakršne koli omejitve zmogljivosti. Poleg tega so proizvajalci Unije zaradi uvoza iz Kitajske ustvarili visoke ravni zalog sladke koruze, ki so prav tako na voljo za prodajo. |
|
(375) |
Sodelujoči uvoznik je menil, da poleg Kitajske nobena druga tretja država ni sposobna izpolniti standarda kakovosti in cenovne konkurenčnosti, ki ju zahteva evropski trg. |
|
(376) |
Glede na zgornje navedbe, tržne deleže in število neodvisnih dobaviteljev zadevnega izdelka se zgoraj navedene trditve v zvezi z vprašanji konkurence zavrnejo. |
7.6 Sklep o interesu Unije
|
(377) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz sladke koruze s poreklom iz LRK ne bi bila v interesu Unije. |
8. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(378) |
Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije. |
|
(379) |
Za uvoz sladke koruze s poreklom iz Kitajske bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je stopnje škode in stopnje dampinga primerjala v uvodni izjavi 342. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode. |
|
(380) |
Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:
|
|
(381) |
Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz [zadevna država]“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve. |
|
(382) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“. |
|
(383) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(384) |
Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
9. REGISTRACIJA
|
(385) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. |
|
(386) |
Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza opustiti. |
|
(387) |
V tej fazi postopka še ni mogoče sprejeti odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov. |
10. OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI
|
(388) |
Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene. |
|
(389) |
Pripombe sta predložili skupini Sunflower Group in Tongfa Group. Po pripombah skupine Sunflower Group v zvezi s točnostjo izračunov za potrošno blago in stroške notranjega prevoza za določitev normalne vrednosti je Komisija popravila svoje izračune dampinga za obe skupini. Druge pripombe obeh skupin so se nanašale na metodologijo, uporabljeno za izračun dampinga, in bodo zato po potrebi obravnavane v sklepni fazi preiskave. |
11. KONČNA DOLOČBA
|
(390) |
Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
|
(391) |
Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz sladke koruze (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, ter sladke koruze (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov pod tarifno številko 2006 , ki se trenutno uvrščata pod oznaki KN ex 2001 90 30 (oznaka TARIC 2001 90 30 10) in ex 2005 80 00 (oznaka TARIC 2005 80 00 10), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
2. Stopnji začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljata za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:
|
Država porekla |
Družba |
Začasna protidampinška dajatev |
Dodatna oznaka TARIC |
||||
|
Ljudska republika Kitajska |
Sunflower Group:
|
37,5 % |
89SJ |
||||
|
|
Zhangzhou Tongfa Foods Industry Co., Ltd, Zhangzhou, Kitajska |
54,3 % |
89SK |
||||
|
|
Druge sodelujoče družbe iz Priloge |
48,1 % |
|
||||
|
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske |
54,3 % |
8999 |
3 Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina (zadevnega izdelka) v enoti, ki jo uporabljamo), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevni državi). Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske.
4. Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.
5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
1. Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje lahko preuči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.
Člen 3
1. Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/309.
2. Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili uvoženi v EU za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali zaključka tega postopka.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 6. avgusta 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C, C/2024/7407, 9.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/7407/oj).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/309 z dne 14. februarja 2025 o obvezni registraciji uvoza nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2025/309, 17.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/309/oj).
(4) Sklep Komisije 2012/343/EU z dne 27. junija 2012 o ustavitvi protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih proizvodov iz koncentriranih sojinih beljakovin s poreklom iz Ljudske republike, 2012/343/EU (UL L 168, 28.6.2012, str. 38) uvodne izjave 161–167, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2012/343/oj).
(5) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2762.
(6) Delovni dokument služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 10. april 2024 (SWD(2024) 91 final).
(7) Georgetown University Center for Security and Emerging Technology, prevod: osnutek 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj Ljudske republike Kitajske ter dolgoročne cilje za leto 2035, 13. maj 2021.
(8) Kitajsko združenje industrije konzerviranih živil, osnutek 14. petletnega načrta za razvoj industrije konzerviranih živil na Kitajskem.
(9) Kitajska vlada, mnenja centralnega komiteja Kitajske komunistične partije in državnega sveta o celovitem spodbujanju ključnih projektov za oživitev podeželja v letu 2023, 13. februar 2023.
(10) Kitajsko združenje industrije konzerviranih živil, triletni posebni akcijski načrt (2021–2023), 7. september 2021.
(11) Kitajska vlada, načrt province Guangdong za razvoj industrije predelave kmetijskih proizvodov (2018–2025), Yue Nong [2018] št. 195, 30. avgust 2018.
(12) Kitajska vlada, obvestilo generalnega urada ljudske vlade province Heilongjiang o izdaji triletnega akcijskega načrta za razvoj (2023–2025) za pospešitev spodbujanja visoke kakovosti industrije predelave kmetijskih proizvodov v provinci Heilongjiang.
(13) Kitajska vlada, obvestilo generalnega urada ljudske vlade province Heilongjiang o izdaji triletnega akcijskega načrta (2023–2025) za pospešitev visokokakovostnega razvoja industrije predelave kmetijskih proizvodov v provinci Heilongjiang, uredba [2023] št. 3, 25. junij 2023.
(14) Kitajska vlada, obvestilo generalnega urada ljudske vlade province Heilongjiang o izdaji več politik in ukrepov za podporo visokokakovostnemu razvoju industrije intenzivne predelave kmetijskih proizvodov v provinci Heilongjiang, uredbe vlade province Heilongjiang [2023] št. 4, 25. junij 2023.
(15) Kitajska vlada, izvedbena mnenja urada občinske ljudske vlade občine Suiha o pospeševanju visokokakovostnega razvoja industrije predelave kmetijskih proizvodov (2023–2025), Suizheng Banfa [2023] št. 24, 31. avgust 2023.
(16) Poročilo – poglavje 3, str. 55.
(17) 36 Krypton, pregled desetih glavnih življenjskih prelomnic Zong Qinghouja, 25. februar 2024.
(18) Huanlejia, Letno poročilo za leto 2022, april 2023, str. 8.
(19) Hebei Yaxiong Modern Agriculture Co. Ltd., navodila za javni prenos (osnutek izjave), junij 2017, str. 30 in 43.
(20) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/802 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Brazilije, uvodna izjava 75 (ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/802/oj); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/100 z dne 11. januarja 2023 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvodna izjava 58 (ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/100/oj).
(21) Poročilo – poglavje 2, str. 7.
(22) Poročilo – poglavje 2, str. 7–8.
(23) Poročilo – poglavje 2, str. 10 in 18.
(24) Glej: http://www.npc.gov.cn/zgrdw/englishnpc/Constitution/node_2825.html (dostop 10. junija 2025).
(25) Poročilo – poglavje 2, str. 29–30.
(26) Poročilo – poglavje 4, str. 57 in 92.
(27) Poročilo – poglavje 6, str. 149–150.
(28) Poročilo – poglavje 6, str. 153–171.
(29) Poročilo – poglavje 7, str. 204 in 205.
(30) Poročilo – poglavje 8, str. 207–208, 242–243.
(31) Poročilo – poglavje 2, str. 19–24, poglavje 4, str. 69, 99–100, poglavje 5, str. 130–131.
(32) Glej: http://en.tyhsp.cn/ (dostop 10. junija 2025).
(33) Glej: http://www.tfacan.com/page-10500.html (dostop 10. junija 2025).
(34) Glej: http://www.jsrunfeng.cn/ (dostop 10. junija 2025).
(35) Glej: https://www.wahaha.com.cn/#/Introduce (dostop 10. junija 2025).
(36) Glej: http://www.21jingji.com/article/20240718/herald/8041aff7549aaa03487bacb1128aa14f.html (dostop 10. junija 2025).
(37) Glej člen 33 statuta KKP in člen 19 kitajskega zakona o gospodarskih družbah. Glej poročilo – poglavje 3, str. 47–50.
(38) Glej: http://www.moa.gov.cn/gk/cwgk_1/nybt/202206/t20220610_6402146.htm, odstavek 20 (dostop 10. junija 2025).
(39) Glej: https://www.gov.cn/zhengce/content/2022-02/11/content_5673082.htm, oddelek II.6, okvir 2 (dostop 10. junija 2025).
(40) Poročilo – poglavje 2, str. 24–27.
(41) Glej: http://www.cnlic.org.cn/index.html (dostop 11. junija 2025).
(42) Glej: http://www.cnlic.org.cn/footers/footer-zc.html (dostop 11. junija 2025).
(43) Prav tam.
(44) Glej: http://www.cnlic.org.cn/LingDaoHuoDong/202206/t20220630_64680.html (dostop 11. junija 2025).
(45) Glej: http://www.topcanchina.com (dostop 10. junija 2025).
(46) Glej: http://www.cnlic.org.cn/LingDaoHuoDong/202206/t20220630_64680.html (dostop 11. junija 2025).
(47) Glej: http://www.topcanchina.com/xhjj/4095 (dostop 10. junija 2025).
(48) Prav tam.
(49) Prav tam.
(50) Glej: http://www.topcanchina.com/myxrhqy/16113 (dostop 10. junija 2025).
(51) Glej: http://www.topcanchina.com/myxrhqy/16123 (dostop 10. junija 2025).
(52) Glej: http://www.topcanchina.com/xhhydw/11568 (dostop 10. junija 2025).
(53) Poročilo – poglavje 3, str. 40.
(54) Glej na primer: Blanchette, J., „Xi's Gamble: Race to Consolidate Power and Stave off Disaster“ (Šijeva poteza: tekma za utrditev oblasti in preprečitev katastrofe), Foreign Affairs, zvezek 100, št. 4, julij/avgust 2021, str. 10–19.
(55) Poročilo – poglavje 3, str. 41.
(56) Glej: https://merics.org/en/comment/who-ccp-chinas-communist-party-infographics (dostop 10. junija 2025).
(57) Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje, na voljo na: www.gov.cn/zhengce/2020-09/15/content_5543685.htm (dostop 10. junija 2025).
(58) Financial Times (2020). „Chinese Communist Party asserts greater control over private enterprise“ (Kitajska komunistična partija prevzema večji nadzor nad zasebnim podjetjem), na voljo na: https://on.ft.com/3mYxP4j (dostop 10. junija 2025).
(59) Glej: https://njna.nanjing.gov.cn/jd/pcjd/jdgk/201807/t20180724_502337.html (dostop 19. junija 2025).
(60) Glej: http://js.news.cn/20250108/60bd844f35d747b3917cfe5131c0a677/c.html (dostop 11. junija 2025).
(61) Glej člen 5 zakona o zasebnem sektorju, ki je na voljo na: https://www.gov.cn/yaowen/liebiao/202504/content_7022018.htm (dostop 12. junija 2025).
(62) Poročilo – poglavje 14, oddelki 14.1 do 14.3.
(63) Poročilo – poglavje 4, str. 56–57, 99–100.
(64) Glej člena 5 in 6 zakona o zasebnem sektorju.
(65) Glej: http://www.moa.gov.cn/gk/cwgk_1/nybt/202206/t20220610_6402146.htm, odstavka 6 in 15 (dostop 10. junija 2025).
(66) Glej: https://www.gov.cn/zhengce/content/2022-02/11/content_5673082.htm (dostop 10. junija 2025).
(67) Prav tam, oddelek II.1.
(68) Glej: http://www.moa.gov.cn/govpublic/ZZYGLS/202201/t20220113_6386808.htm (dostop 18. oktobra 2024).
(69) Prav tam, oddelek III.1.3.
(70) Glej: https://dsynews.com.cn/shipin/2023/03/31/17765.shtml (dostop 10. junija 2025).
(71) Prav tam.
(72) Prav tam.
(73) Glej: https://gxt.fujian.gov.cn/jdhy/zxzcfg/sjzcfg/202107/t20210707_5641856.htm (dostop 12. junija 2025).
(74) Glej oddelek III.2, na voljo na: https://www.ndrc.gov.cn/fggz/fzzlgh/dffzgh/202106/P020210628416237004949.pdf (dostop 12. junija 2025).
(75) Glej razvojni načrt province Heilongjiang za industrijo predelave koruze (2021–2025), objavljen junija 2021.
(76) Prav tam, oddelek III.1.
(77) Glej: https://www.sohu.com/a/756699103_121769698 (dostop 12. junija 2025).
(78) Glej: http://jilin.chinatax.gov.cn/art/2023/11/6/art_334_710476.html (dostop 12. junija 2025).
(79) Poročilo – poglavje 6, str. 171–179.
(80) Poročilo – poglavje 9, str. 260–261.
(81) Poročilo – poglavje 9, str. 257–260.
(82) Poročilo – poglavje 9, str. 252–254.
(83) Poročilo – poglavje 13, str. 360–361, 364–370.
(84) Poročilo – poglavje 13, str. 366.
(85) Poročilo – poglavje 13, str. 370–373.
(86) Poročilo – poglavje 6, str. 137–140.
(87) Poročilo – poglavje 6, str. 146–149.
(88) Poročilo – poglavje 6, str. 149.
(89) Glej Three-year action plan for improving corporate governance of the banking and insurance sectors (2020–2022) (Triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022)), ki ga je 28. avgusta 2020 izdala komisija bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (China Banking and Insurance Regulatory Commission; v nadaljnjem besedilu: komisija CBIRC); na voljo na: http://www.cbirc.gov.cn/cn/view/pages/ItemDetail.html?docId=925393&itemId=928 (dostop 21. oktobra 2024). Načrt nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme korporativnega upravljanja v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v upravljanje podjetij vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva“.
(90) Glej obvestilo o metodi ocenjevanja uspešnosti poslovnih bank, ki ga je komisija CBIRC izdala 15. decembra 2020, na voljo na: http://jrs.mof.gov.cn/gongzuotongzhi/202101/t20210104_3638904.htm (dostop 12. junija 2025).
(91) Glej: http://www.gzjrw.com.cn/Item/396372.aspx (dostop 12. junija 2025).
(92) Poročilo – poglavje 6, str. 157–158.
(93) Poročilo – poglavje 6, str. 150–152, 156–160 ter 165–171.
(94) OECD (2019), Gospodarske raziskave OECD: China 2019 (Gospodarske raziskave OECD: Kitajska 2019), OECD Publishing, Pariz, str. 29, na voljo na:
https://doi.org/10.1787/eco_surveys-chn-2019-en (dostop 12. junija 2025).
(95) Glej: http://www.gov.cn/xinwen/2020-04/20/content_5504241.htm (dostop 12. junija 2025).
(96) Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.
(97) http://www.dosm.gov.my/uploads/release-content/file_20241108110530.pdf.
(98) https://www.rippling.com/country-hiring/malaysia-employees.
(99) https://www.mida.gov.my/setting-up-content/human-resources-development-fund/.
(100) https://www.tnb.com.my/commercial-industrial/pricing-tariffs1.
(102) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/755/oj). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.
(103) http://www.dosm.gov.my/uploads/release-content/file_20241108110530.pdf.
(104) https://www.rippling.com/country-hiring/malaysia-employees.
(105) https://www.mida.gov.my/setting-up-content/human-resources-development-fund/.
(106) https://www.tnb.com.my/commercial-industrial/pricing-tariffs1.
(108) Vir: www.chinamoney.com.cn/.
(109) Uredba Sveta (ES) št. 682/2007 z dne 18. junija 2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske (UL L 159, 20.6.2007, str. 14, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/682/oj).
(110) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 875/2013 z dne 2. septembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 244, 13.9.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2013/875/oj).
(111) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1996 z dne 28. novembra 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Kraljevine Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL L 310, 2.12.2019, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/1996/oj).
(112) https://agriculture.ec.europa.eu/system/files/2023-03/cmo-16-3-2023-summary_en.pdf.
(113) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=File:F4_Developments_of_output_price_indices_for_cereals_(2015_%3D_100,_EU,_2015-2023).png.
(114) https://www.world-grain.com/articles/17685-thailands-rice-crop-hurt-by-flooding.
(115) Uredba Sveta (ES) št. 682/2007 z dne 18. junija 2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske (UL L 159, 20.6.2007, str. 14, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/682/oj).
PRILOGA
Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Ljudske republike Kitajske
|
Država |
Ime |
Dodatna oznaka TARIC |
|
LRK |
Anshan N&M Foods Co., Ltd. |
89SL |
|
Fujian Golden Promise Food Technology Co., Ltd. |
89SM |
|
|
Fujian Haishan Foods Co., Ltd. |
89SN |
|
|
Fujian Lucheng Food Co., Ltd. |
89SO |
|
|
Fujian Xingguang Foods Co., Ltd. |
89SP |
|
|
Fujian Yuxing Fruit & Vegetable Foodstuff Development Co., Ltd. |
89SQ |
|
|
Guangdong Zhicheng Food Co., Ltd |
89SR |
|
|
Guilin Risheng Foods Co., Ltd |
89SS |
|
|
HEBEI PENGDA FOOD CO., LTD |
89ST |
|
|
Hebei Shuangsheng Agricultural Technology Co., Ltd. |
89SU |
|
|
HEZE SANQING FOOD CO., LTD. |
89SV |
|
|
Jieyang Chengfeng Industrial Co., Ltd. |
89SW |
|
|
Jieyang Yuxiu Industrial Co., Ltd. |
89SX |
|
|
Nanjing County Xingguang Canned Food Co., Ltd. |
89SY |
|
|
SHANDONG SANGONGJU FOOD CO., LTD. |
89SZ |
|
|
XINFENG RUNFENG FOODS CO., LTD. |
89TA |
|
|
Zhangzhou Gangchang Canned Foods Co., Ltd. |
89TB |
|
|
Zhangzhou Jiawei Foods Co., Ltd. |
89TC |
|
|
Zhangzhou Tianbaolong Food Co., Ltd. |
89TD |
|
|
Zhangzhou Xiangcheng Shunxing Canned Food Co., Ltd. |
89TE |
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1723/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)