POROČILO KOMISIJE SVETU Osmo poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila 2004 in razmerah, ki izvirajo iz njene uporabe, za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011 /* COM/2012/0251 final */
POROČILO KOMISIJE SVETU Osmo poročilo o izvajanju Uredbe Sveta
(ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila 2004 in razmerah, ki izvirajo
iz njene uporabe, za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011 UVOD Uredba Sveta (ES) št. 866/2004 o režimu
na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu[1] (v nadaljnjem besedilu: Uredba
o zeleni črti, UZČ) je začela veljati 1. maja 2004. V
njej so določeni pogoji, pod katerimi se določbe zakonodaje EU
uporabljajo za prehod oseb, blaga in storitev prek zelene črte med tistimi
območji Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom vlade Republike
Ciper, in tistimi, ki so. Za zagotovitev učinkovitosti teh pravil se je
področje njihove uporabe razširilo na mejo med zgoraj navedenimi
območji in območjem vzhodne suverene cone Združenega kraljestva[2]. To poročilo zajema obdobje od
1. januarja do 31. decembra 2011. Komisija v obdobju poročanja ni
predlagala nobenih sprememb UZČ, je pa spremenila izvedbena pravila. Kar zadeva izvajanje Uredbe, Komisija ohranja
konstruktiven dialog na delovni ravni z zadevnimi organi Republike Ciper in
upravo suverenih con. 1. IZVEDBENI UKREPI Komisija je 31. maja 2011 sprejela
Uredbo št. 531/2011 o spremembi pravil za izvajanje UZČ[3]. S sklepom Komisije je bila odpravljena
obveznost, da mora krompir, s katerim se trguje prek Zelene črte (v
nadaljnjem besedilu: črta) zrasti iz certificiranega semenskega krompirja.
To omogoča trgovanje s krompirjem, pridelanim iz semenskega krompirja,
shranjenega na kmetijah, ki je bil pridelan neposredno iz certificiranega
semenskega krompirja pod nadzorom fitosanitarnih izvedencev, ki jih imenuje
Komisija, da se zagotovi zadostna zanesljivost glede porekla in zdravstvenega
stanja. 2. PREHOD OSEB 2.1. Prečkanje na uradnih
mejnih prehodih V Uredbi je predviden trden pravni okvir za
prosti pretok ciprskih državljanov, drugih državljanov EU in državljanov
tretjih držav, ki prečkajo črto na uradnih mejnih prehodih. Število
ciprskih Grkov, ki prečkajo mejo, je nekoliko naraslo, zmanjšalo pa se je
število ciprskih Turkov, ki prečkajo mejo. Po podatkih Republike Ciper je bilo v obdobju
poročanja zabeleženih 621 406 (prej: 596 578) prečkanj
ciprskih Grkov v 210 877 vozilih (prej: 170 315) z območij pod
nadzorom vlade na severni del Cipra in 937 789 (prej:
1 097 676) prečkanj ciprskih Turkov v 348 225 vozilih
(prej: 378 475) s severnega dela Cipra na območja pod vladnim
nadzorom[4]. Nekoliko je upadlo število državljanov EU, ki
niso Ciprčani, in državljanov tretjih držav, ki so prečkali
črto. Po podatkih policije Republike Ciper (v nadaljnjem besedilu: CYPOL)
je v obdobju poročanja zeleno črto prečkalo še 634 218
državljanov EU, ki niso Ciprčani, in državljanov tretjih držav (prejšnje
leto: 664 566). Mejni prehod za pešce na ulici Ledra, ki se je odprl
aprila 2008, je prečkalo 67 % teh oseb (424 992). Mejni prehod
za pešce na ulici Ledra še vedno večinoma prečkajo osebe, ki niso
Ciprčani (predvsem turisti). Ti podatki so na splošno skladni s podatki
skupnosti ciprskih Turkov, po katerih je z območij pod vladnim nadzorom na
severni del Cipra vstopilo 694 633 ciprskih Grkov v 248 962 vozilih,
s severnega dela Cipra na območja pod vladnim nadzorom pa
1 450 566 ciprskih Turkov v 553 913 vozilih. Poleg tega je
1 101 942 tujih državljanov črto prečkalo z območij
pod vladnim nadzorom na severni del Cipra. Vendar med zgoraj navedene podatke CYPOL-a
niso zajeti podatki o osebah in vozilih, ki so s severnega dela Cipra na
območje vzhodne suverene cone[5]
vstopili prek mejnih prehodov Pergamos in Strovilia. Uprava
vzhodnih suverenih con ne hrani podrobnih statističnih podatkov o teh dveh
mejnih prehodih. Po ocenah uprave suverenih con, ki temeljijo na podatkih
skupnosti ciprskih Turkov, naj bi 84 407 ciprskih Grkov vstopilo na
severni del Cipra, 450 408 ciprskih Turkov pa na območja pod vladnim
nadzorom, prek mejnih prehodov, ki se nagajajo na območju suverene cone. Leta 2011 se je število zaposlenih pri CYPOL,
ki delajo neposredno na mejnih prehodih, povečalo s 73 (leta 2010) na 77. Splošna ocena prečkanj oseb je pozitivna.
Vendar je bilo v obdobju poročanja zabeleženih nekaj incidentov.
Turško–ciprskemu avtobusu, ki je prevažal latvijske turiste,
9. oktobra 2011 ni bilo dovoljeno prečkanje črte prek
mejnega prehoda Agios Dhometios, kjer jo je pred tem večkrat prečkal.
Po besedah voznika avtobusa, mu je bilo na mejnem prehodu rečeno, da le
ciprski Turki lahko prečkajo na avtobusu s turško-ciprsko registracijo.
Turiste so odpeljali do mejnega prehoda Ledra Palace, kjer so prečkali
črto peš in kjer so zanje od uprave območij pod vladnim nadzorom najeli
avtobus, da so lahko končali izlet. Medtem ko so organi Republike Ciper
obvestili Komisijo, da avtobus ni imel urejenih potrebnih dokumentov, je voznik
avtobusa obvestil Komisijo, da je pred tem večkrat lahko prečkal
črto, če je prevažal ciprske Turke, in je pri Komisiji vložil uradno
pritožbo. Nesporazum pri komunikaciji, da ciprski Turki
ne bodo več mogli prečkati črte, če pri sebi ne bodo imeli
osebne izkaznice Republike Ciper, kar je zadevalo le nekaj ciprskih Turkov na
specifične dneve, je bil hitro rešen. Zgoraj navedeni incidenti so povzročili
zaskrbljenost v skupnosti ciprskih Turkov, zato je Komisija o njih povprašala
organe Republike Ciper, da bi presodila, ali gre za spremembo politike, o
čemer bi bilo treba obvestit Komisijo, kot je določeno v Uredbi o
zeleni črti[6].
Organi Republike Ciper so obvestili Komisijo, da ne gre za spremembo politike
glede prečkanja oseb, pri čemer so navedli, da je delež incidentov
neznaten v primerjavi s celotnim številom prečkanj. 2.2. Nezakonite migracije prek zelene
črte in azil Po podatkih CYPOL-a za leto 2011 se je
nezakonita migracija prek zelene črte s severnega dela Cipra na
območja pod vladnim nadzorom še zmanjšala. V letu 2011 je bilo 1 311
nezakonitih migrantov (v prejšnjem letu: 1 855) prijetih na območjih
pod vladnim nadzorom (brez tistih, ki niso smeli prečkati meje na mejnih
prehodih prek zelene črte[7]).
Na območja pod vladnim nadzorom je neposredno vstopil en nezakonit
priseljenec, 18 oseb pa je vstopilo prek območja vzhodne suverene cone,
tako da skupno število prijetih nezakonitih priseljencev znaša 1 330.
CYPOL je kot verjeten razlog za zmanjšanje navedel manjše možnosti zaposlovanja
zaradi upočasnitve gospodarske rasti na Cipru ter prizadevanja organov
Republike Ciper v boju proti nezakonitem priseljevanju. Večina prijetih
nezakonitih priseljencev so bili državljani Sirije, Irana in Gruzije (Priloga
VIII) Nezakoniti priseljenci so ponavadi prijeti med kontrolami vzdolž zelene
črte in na letališčih, ko skušajo zapustiti Ciper. Istovetnost
državljanov tretjih držav, ki prosijo za mednarodno zaščito, se praviloma
ugotavlja na policijskih postajah, ko zaprosijo za azil. Ocena CYPOL-a glede vstopne poti nezakonitih
priseljencev na območja pod vladnim nadzorom je bila izvedena na podlagi
istih meril kot prejšnja leta, zlasti s pregledom dokumentov (vizumi,
vstopni/izstopni žigi Turčije ali „viza“ oziroma „dovoljenje za bivanje“
„Turške republike Severni Ciper“ v potnih listih, izjave priseljencev pa tudi
drugi indici, kot npr. oseba nima osebnih dokumentov oziroma poseduje
časopise ciprskih Turkov ali turške bankovce). Od 1 311 nezakonitih priseljencev je v
Republiki Ciper za azil zaprosilo 417 oseb (kar je 31,8 %). Večina nezakonitih priseljencev prispe na
območja pod vladnim nadzorom prek Turčije in severnega dela Cipra. Po podatkih skupnosti ciprskih Turkov je bilo
16 nezakonitih priseljencev prijetih na severnem delu Cipra, vsi so bili
Sirijci. Na uradnih mejnih prehodih 2 267 sirskim državljanom ni bilo
dovoljeno vstopiti prek zelene črte na severni del Cipra[8]. Med obdobjem poročanja je
bilo s severnega dela Cipra izgnanih 860 oseb[9]. Storitve trajektnega prevoza na progi Latakia
(Sirija) – Famagusta so bile ukinjene septembra 2010. Zaenkrat kriza v Siriji
ni prizadela Cipra in se je število nezakonitih migrantov iz Sirije zmanjšalo. Glede oseb, ki jim ni bilo dovoljeno
prečkanje na mejnih prehodih, ni natančnih podatkov. Republika Ciper in skupnost ciprskih Turkov
glede policijskih in priseljenskih zadev ne sodelujeta neposredno. Vendar se
predstavniki obeh skupnosti srečujejo v okviru skupnega tehničnega
odbora za kriminal in kazenske zadeve, ki deluje pod okriljem ZN. Skupni
tehnični odbor za kriminal in kazenske zadeve je eden od sedmih
specializiranih odborov, ki so bili s pomočjo ZN ustanovljeni kot ukrep za
krepitev zaupanja med tema skupnostima in je neposredna posledica sporazuma,
doseženega med ciprskima voditeljema 21. maja 2008. Ti dve skupnosti sta
kot razširitev tega odbora ustanovili mehanizem za izmenjavo informacij in
skupnih pobud, namreč „Joint Communications Room“, kjer je policija
UNFICYP stalno prisotna in deluje šest dni v tednu. Obe strani sta prek teh
mehanizmov pokazali pripravljenost za krepitev komunikacije med policijskimi
silami obeh skupnosti ter sodelovanje in medsebojno pomoč, in sicer z
izmenjavo informacij v primerih ugrabitev, prijetih oseb, nezakonitih drog in
ukradene lastnine[10].
CYPOL je sodelovanje z drugimi ustreznimi
vladnimi oddelki in upravo območja vzhodne suverene cone (ESBA)
označil kot zelo dobro. Območje Vzhodne suverene cone Na splošno se je nezakonito priseljevanje prek
območja vzhodne suverene cone v obdobju poročanja zmanjšalo.
Uslužbenci na območju suverene cone še vedno ocenjujejo, da je sodelovanje
med Republiko Ciper ter carino in uradom za priseljevanje suverenih con
odlično. V obdobju poročanja prečkanje meje ni bilo dovoljeno
1 163 osebam, večinoma turškim državljanom, ki živijo na severnem
delu Cipra. Drugi tujci, ki so prečkali mejo na severnem delu Cipra, so
bili turisti iz Avstralije, ZDA, Brazilije, Irana in Rusije. Te osebe so bile
napotene v Nikozijo, in sicer na mejni prehod Agios Dhometios, da bi tam
vložile prošnje za vstop v Republiko Ciper[11]. Na območju vzhodne suverene cone je bilo
prijetih skupaj 18 nezakonitih migrantov[12],
od tega jih je 9 zakonito prečkalo mejo za vstop na območje pod
vladnim nadzorom, a so tam ostali tudi po preteku vizumov. SBA je poleg tega
prijela 3 tihotapce oseb. Preostalih 6 je na otok vstopilo na severnem delu
Cipra in je zeleno črto prečkalo nezakonito. Za boj proti nezakonitemu priseljevanju je
policija suverenih con zunaj mejnih prehodov izvajala občasne patrulje na
podlagi analize tveganja in obveščevalnih podatkov. Te patrulje so se
dopolnjevale s patruljami carine suverenih con in z uporabo vojaških sredstev. Zlasti težko je nadzirati več neuradnih
„mejnih prehodov“ v vasi Pergamos ali v njeni okolici (vas leži delno v
suvereni coni in delno v severnem delu Cipra), ki jih še vedno uporabljajo
tamkajšnji prebivalci in kmetje. SBA izvaja povečan nadzor na teh območjih
z dvojnim namenom, in sicer za nadzor lova na ptice in za odvračanje ljudi
od nezakonitega prečkanja meje. Kot je bilo že navedeno v prejšnjih
poročilih o zeleni črti, ti „neuradni mejni prehodi“ še vedno
vzbujajo skrbi. Komisija je tako kot v prejšnjih letih izpostavila problem
„neuradnih mejnih prehodov “ s suvereno cono, in uradne osebe suverene cone
poziva, naj najdejo primerno rešitev v skladu z zahtevami člena 5(2)
Protokola št. 3 k Aktu o pristopu iz leta 2003[13]. 3. PREHOD BLAGA 3.1. Vrednost trgovine V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES)
št. 1480/2004[14]
so gospodarska zbornica skupnosti ciprskih Turkov (v nadaljnjem besedilu:
TCCoC) ter organi Republike Ciper mesečno poročali o vrsti,
količini in vrednosti blaga, za katero so bili izdani spremni dokumenti. V
obe poročili je vključeno blago, ki je na območja pod vladnim
nadzorom vstopilo prek mejnih prehodov Pergamos in Strovilia, ki
sta v pristojnosti uprave suverenih con. Po podatkih gospodarske zbornice skupnosti
ciprskih Turkov je skupna vrednost blaga, za katerega so bili leta 2011 izdani
spremni dokumenti, znašala 29 954 867 EUR, medtem ko je vrednost
blaga, s katerim se je dejansko trgovalo, znašala 29 402 577 EUR[15]. Trgovina prek zelene
črte je bila torej v letu 2011 petkrat večja kot v letu 2010. Do tega
bistvenega povečanja je prišlo zaradi prodaje električne energije s
severnega dela Cipra na območja pod vladnim nadzorom, kar je bila
posledica izrednih okoliščin. O prodaji električne energije v
vrednosti 24 085 775 EUR (82 % prodaje) sta se dogovorila
predsednik ciprske gospodarske in industrijske zbornice (v nadaljnjem besedilu:
CCCI) in predsednik skupnosti ciprskih Turkov n a Cipru po eksploziji v
pomorskem oporišču Mari julija 2011, ki je uničila velik del bližnje
elektrarne Vasiliko. Prodaja električne energije je v letu 2011 močno
vplivala na trgovino prek zelene črte. Da bi bila trgovina prek zelene
črte čim bolj realno prikazana, bo v tem poročilu trgovina
navedena z in brez prodaje električne energije. Brez prodaje električne energije je
skupna vrednost blaga, za katero so bili izdani spremni dokumenti, po podatkih
gospodarske zbornice skupnosti ciprskih Turkov znašala 5 869 092 EUR,
medtem ko je vrednost blaga, s katerim se je dejansko trgovalo, znašala
5 316 803 EUR. Glede na poročila, ki so jih predložili
organi Republike Ciper, je skupna vrednost blaga, ki je prečkalo zeleno
črto, narasla za 560 %, in sicer na 28 923 500 EUR. Skupna
vrednost blaga (brez prodaje električne energije), ki je prečkalo zeleno
črto, je padla za 6,5 % s 5 173 233 EUR v letu 2010 na
4 827 454 EUR predvsem zaradi upada trgovine s proizvodi iz kamna,
kot npr. marmor, zidaki in gradbeni materiali, kar je posledica gospodarske
krize in zmanjšanja obsega del v gradbenem sektorju. Trgovina z zelenjavo je
prav tako upadla, pri čemer se je ponovno zmanjšala trgovina s krompirjem.
Do leta 2010 je bil krompir največji posamezni pridelek v trgovini prek
zelene črte (do 30 % celotne trgovine). Leta 2011 je trgovina s krompirjem
pomenila manj kot 1 % skupne trgovine prek zelene črte. Do takšnega
upada je privedel zlasti presežek pridelka krompirja na območjih pod
vladnim nadzorom, kjer ni bilo več potrebe po nakupu krompirja s severnega
dela Cipra. Čeprav Uredba o zeleni črti tega ne
zajema, je vredno omeniti, da se je trgovina med območji pod vladnim
nadzorom in severnim delom Cipra po podatkih ciprske gospodarske in
industrijske zbornice več kot podvojila in je v letu 2011 znašala
2 272 493 EUR (v prejšnjem letu je znašala
1 090 086 EUR). Glavni razlog za tako znatno povečanje je
dobava blaga, proizvedenega na območjih pod vladnim nadzorom, za projekt,
ki ga na severnem delu Cipra financira EU. Trgovina iz območij pod vladnim
nadzorom v severni del Cipra tako predstavlja 7,85% trgovine v obratni smeri
(21 % v letu 2010). Vendar če upoštevamo trgovino prek zelene
črte brez trgovine z električno energijo, trgovina z območij pod
vladnim nadzorom v severni del Cipra predstavlja 46 % trgovine v obratni
smeri. Skupnost ciprskih Turkov še naprej uporablja
trgovinski režim, ki načeloma „odseva“ omejitve Uredbe o zeleni črti.
Toda ta režim se ne izvaja zmeraj dosledno, kar otežuje oblikovanje trajnostnih
trgovinskih odnosov. Skupnost ciprskih Turkov kot glavni razlog javno navaja
zaščito lokalnih podjetij. 3.2. Vrsta blaga V letu 2011 se je poleg električne
energije najbolj trgovalo z odpadnimi kovinami, tem pa sledi trgovina z ribami
in plastiko[16]. Z novimi proizvodi (razen električne
energije), kot so granatna jabolka in okrasni kamenčki, se je začelo
trgovati v obdobju poročanja, vendar je to na obseg trgovine imelo zelo
omejen vpliv[17]. Trgovina znotraj otoka je predstavljala
99,66 % obsega trgovine prek zelene črte. Preostalih 0,34 % je
bilo prodanih v Indijo v obliki železa in odpadnega jekla v trgovinski
vrednosti 93,850 EUR (v letu 2010: 123 788 EUR). Zaradi teh transakcij je
bilo treba v prodajo vključiti družbo s sedežem na območjih pod
vladnim nadzorom, da so se opravile transakcije znotraj EU in izvozne
formalnosti v tretjo državo. V obdobju poročanja nobeno blago ni bilo
prodano drugim državam članicam EU (v letu 2010: 17 693 EUR). 3.3. Nepravilnosti V obdobju poročanja so organi Republike
Ciper zabeležili 4 primere nepravilnosti s skupno tržno vrednostjo 2 590
EUR (to je 0,008 % trgovine čez zeleno črto). Zadevno blago ni
smelo prečkati zelene črte zaradi več upravnih razlogov
(pomanjkljiva dokumentacija, materiali niso bili označeni v skladu z
zahtevami oznake CE). 3.4 Preostale ovire in težave pri pretoku
blaga Pri trgovini prek zelene črte so še vedno
težave. Kot je bilo navedeno v prejšnjih poročilih, težava s
ciprsko-turškimi tovornjaki, ki prehajajo na območja pod vladnim nadzorom,
še vedno ni zadovoljivo odpravljena. Vendar se službe Komisije trenutno
tehnično dogovarjajo s pristojnimi organi Republike Ciper, da bi odpravili
to težavo in našli ustrezne izvedljive ukrepe, s katerimi bodo med drugim
odpravljene tudi težave varnosti v cestnem prometu. Nekaj težav se je pokazalo glede živil. Organi
Republike Ciper niso dovolili, da bi nekateri proizvodi (npr. kruh)
prečkali zeleno črto, zaradi zaskrbljenosti zdravstvenih služb glede
proizvodnega postopka v severnem delu Cipra. Potem ko je Komisija razjasnila
zadevo, je zadevno blago brez težav prečkalo zeleno črto. Trgovci iz skupnosti ciprskih Turkov so kot v
prejšnjih letih še naprej poročali o težavah z zalogami v trgovinah ter
oglaševanju svojih proizvodov in storitev na območjih pod vladnim
nadzorom, ki ovirajo trgovino. Te težave mogoče kažejo, da je med
ciprskimi Grki precej razširjen odpor do kupovanja izdelkov blagovnih znamk
ciprskih Turkov ter kot tak ovira trgovino. Vendar je trgovina med skupnostma,
razen trgovine prek zelene črte, pogosto večjega obsega. Po ocenah
TCCoC so Ciprski Turki na območjih pod vladnim nadzorom kupili za 120
milijonov EUR blaga, na severni del Cipra pa so ga prinesli kot del osebne
prtljage. Tihotapljenje blaga prek zelene črte se
je v letu 2011 zmanjšalo, organi Republike Ciper pa so opravili 1 538
zasegov (v prejšnjem letu: 545). Uprava suverenih con je opravila 281 zasegov
na uradnih prehodih Pergamos in Strovilia. Vendar je
tihotapljenje blaga prek zelene črte še vedno razširjeno, kar odraža
geografske značilnosti zelene črte, ki poteka vzdolž celotne dolžine
in je zato privlačna za nezakonite dejavnosti. Kontrola se izvaja na
območjih blizu zelene črte, da se rešujejo v glavnem sezonske težave,
kot je prevoz divjačine / prosto živečih ptic ali pirotehničnih
sredstev (tudi prek območja vzhodne suverene cone) na območja pod
vladnim nadzorom. Drugo zaseženo blago obsega cigarete in tobak, proizvode
živalskega izvora ter ponarejene torbice in tekstilne izdelke. Vendar se po
navedbah organov Republike Ciper obseg tihotapljenja zmanjšuje zaradi manjše
razlike v cenah. Patrulje ciprske policije in policije vzhodne suverene cone
imajo dvojno vlogo: boj proti tihotapljenju in nadzor nezakonitega
priseljevanja. Leta 2009 je bilo okrajnim sodiščem predloženih enajst
kazenskih zadev v zvezi s tihotapljenjem, leta 2010 devet in leta 2011 pa
nobena. Večino blaga so odkrili na uradnih mejnih
prehodih: Pyla, območje suverene cone, varovalni pas blizu Zodie in
Potamie. Uprava suverenih con spremlja in beleži
količine gradbenih materialov, rib, cigaret itd. v okviru tradicionalne
dostave blaga skupnosti ciprskih Turkov v vasi Pyla, ki se nahaja v varovalnem
pasu (člen 4(10) Uredbe o zeleni črti). 3.4. Spodbujanje trgovine Komisija še naprej išče načine za
spodbujanje trgovine prek zelene črte. Lahko bi se predvidel sklep
Komisije o odpravi prepovedi iz Uredbe o zeleni črti, da bi se
omogočilo trgovanje z novimi kmetijskimi proizvodi z glavnim poudarkom na
mlečnih proizvodih (mleko in sir, jogurt, sirotka), ko bodo izpolnjeni
pogoji iz priporočil ocenjevalnih misij, ki jih izvajajo neodvisni
strokovnjaki. Komisija je v obdobju poročanja odpravila obveznost, da mora
krompir, s katerim se trguje prek zelene črte, zrasti neposredno iz
certificiranega semenskega krompirja. Vendar je še prezgodaj za oceno, ali je
sklep Komisije pozitivno vplival na trgovino prek zelene črte. Drugi proizvodi, za katere je TCCoC izrazil
interes, so gojene ribe in polži. Poleg tega obstaja splošni interes za odpravo
prepovedi trgovine z vsemi živimi živalmi in proizvodi živalskega izvora do te
mere, da bi ti proizvodi še vedno ustrezali pravilom in predpisom EU. Republika
Ciper je že večkrat izrazila željo, da se preveri možnost razširitve
seznama blaga, ki lahko prehaja na območja pod vladnim nadzorom. Organi Republike Ciper so Komisijo obvestili o
dogovorih, v zvezi s sui generis pretokom blaga iz območij pod
vladnim nadzorom prek območij brez nadzora in prek mejnega prehoda
Limnitis (ki so ga odprli oktobra 2010) nazaj na območja pod vladnim
nadzorom. Komisija je Republiko Ciper obvestila, da je treba to prakso
uskladiti s pravom EU, tako da se spremeni Uredba o zeleni črti, ki je
edino pravno sredstvo za urejanje kateregakoli pretoka blaga in prehajanja oseb
prek zelene črte. 4. SKLEPNE UGOTOVITVE Kot je bilo
navedeno v prejšnjih poročilih, je nadzor zelene črte na uradnih
mejnih prehodih zadovoljiv. Za obdobje poročanja se zdi, da število
prijetih nezakonitih migrantov potrjuje trend padanja, vendar je nezakonito
prehajanje državljanov tretjih držav še vedno zaskrbljujoče. Po ocenah
Komisije bi bila dodatna okrepitev nadzora zelene črte med mejnimi prehodi,
ki ga izvajata Republika Ciper in uprava suverenih con, v veliko pomoč pri
reševanju problema nezakonitih migracij. Komisija je zaskrbljena glede nekaj
incidentov, do katerih je prišlo oktobra in decembra 2011 na mejnem prehodu, in
bo še naprej v stiku z organi Republike Ciper glede kakršnegakoli napredka pri
spremembi politike. Trgovina prek
zelene črte je bila torej v letu 2011 petkrat večja kot v letu 2010.
Do takšnega znatnega povečanja je prišlo zaradi prodaje električne
energije iz severnega dela Cipra v območja pod vladnim nadzorom, ki je
znašala 24 085 775 EUR. Če se ne upošteva prodaja elektrike, je
trgovina prek zelene črte od začetka veljavnosti Uredbe o zeleni
črti leta 2004 padla že tretjič zapored, (za 6,5 % na
4 827 454, v primerjavi s 5 173 233 v letu 2010).
Proizvodi, s katerimi se je največ trgovalo, so poleg električne
energije še odpadne kovine, sveže ribe, plastika in izdelki iz kamna. Celotni
obseg trgovine prek zelene črte je še vedno omejen, delno zaradi omejenega
področja uporabe Uredbe o zeleni črti. Pozitiven razvoj predstavlja
sporazum med predsednikoma CCCI in TCoCC glede dobave električne energije
z območij, ki niso pod vladnim nadzorom, na območja pod vladnim
nadzorom, zaradi eksplozije v pomorski bazi julija 2011. Sporazum je spodbudil
trgovino prek zelene črte in je pomenil ukrep za krepitev zaupanja. V obdobju poročanja je bilo ugotovljeno,
da so nekatere ovire za trgovino še vedno prisotne. Gospodarska vozila ciprskih
Turkov, zlasti tovornjaki nad 7,5 ton in avtobusi, lahko prečkajo celoten
otok le če so vozniška in prometna dovoljenja pridobili na območjih
pod vladnim nadzorom. Med službami Komisije in ustreznimi organi Republike
Ciper so stekli tehnični razgovori, da bi se našla primerna rešitev v
zvezi s tem. V zvezi z drugimi netarifnimi ovirami pri trgovanju še ni
mogoče poročati o nadaljnjem napredku. Zdi se tudi, da se
je tihotapljenje blaga prek zelene črte zmanjšalo, a je še vedno dokaj
razširjeno. Pretok blaga z
območij pod vladnim nadzorom prek mejnega prehoda Limnitis na severni del
Cipra in nazaj na območja pod vladnim nadzorom je treba urediti s
spremembo Uredbe o zeleni črti. Na splošno se
ugotavlja, da Uredba o zeleni črti še naprej zagotavlja delujočo
osnovo, na podlagi katere lahko osebe in blago prehajajo z območij pod
vladnim nadzorom Republike Ciper in na ta območja. Komisija bo še naprej
spremljala izvajanje Uredbe. [1] UL L 161, 30.4.2004, str. 128. Uredba, kakor je bila
nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 587/2008 (UL L 163, 24.6.2008,
str. 1) – znana kot Uredba o zeleni črti. [2] Glej tretjo uvodno izjavo v Uredbi o zeleni črti. [3] Uredba št. 1480/2004 o konkretnih predpisih za
blago, ki prihaja iz območij, ki niso pod dejanskim nadzorom vlade Cipra,
na območja, na katerih izvaja vlada dejanski nadzor. [4] Organi Republike Ciper ne vodijo evidence o
vračanju ciprskih Grkov na območja pod vladnim nadzorom ali o
vračanju ciprskih Turkov na severni del Cipra (glej Prilogo VII). [5] V Uredbi o zeleni črti niso določene
obveznosti poročanja za ta promet. [6] Člen 10 Uredbe o zeleni črti. [7] Republika Ciper ne vodi uradnih statističnih
podatkov o številu oseb, ki jim ni bilo dovoljeno prečkanje zelene
črte. Vendar CYPOL meni, da v letu 2011 približno 2220 osebam ni bil
dovoljen vstop na območja pod vladnim nadzorom. [8] Turčija: 979, Sirija: 204, Turkmenistan: 167,
Gruzija: 88, Irak: 74 [9] Turčija: 543, Sirija :44, Moldavija: 64, Iran: 53,
Nigerija: 10 [10] Informacijo o tem je posredovala UNFICYP. [11] t.j.: Turčija: 900, Iran: 39, Avstralija: 33, ZDA:
30, Brazilija: 19, Rusija: 19. [12] Egipt: 6, Nigerija: 2, Sirija: 2, Gruzija: 2, Šrilanka: 3,
Pakistan: 1, Bangladeš: 1, Nepal: 1. [13] UL L 236, 23.9.2003, str. 940. [14] Uredba Komisije (ES) št. 1480/2004 z
dne 10. avgusta 2004, UL L 272, 20.8.2004, str. 3. [15] Glej priloge I, II in III tega poročila. [16] Glej prilogo IV tega poročila. [17] Trgovina z okrasnimi kamenčki in granatnimi jabolki
predstavlja 0,4 % celotne trgovine prek zelene črte.