(1)

Člena 168 in 168a Direktive 2006/112/ES določata, da ima davčni zavezanec pravico odbiti davek na dodano vrednost (DDV), obračunan pri dobavi blaga in opravljanju storitev, z namenom, da jih uporabi v svojih obdavčenih transakcijah. Člen 26(1), točka (a), navedene direktive vsebuje zahtevo, da je DDV treba obračunati, če se poslovno sredstvo uporablja za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti.

(2)

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2015/2429 (2), kakor je bil spremenjen z izvedbenima sklepoma Sveta (EU) 2018/1921 (3) in (EU) 2021/1968 (4), Latviji dovoljuje, da do 31. decembra 2024 omeji pravico do odbitka DDV na izdatke za osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, na 50 % in da uporabe osebnega avtomobila, vključenega v poslovna sredstva podjetja davčnega zavezanca, za zasebne namene ne obravnava kot opravljanje storitev za plačilo, če za ta avtomobil velja omejitev, dovoljena na podlagi člena 1 navedenega sklepa (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep).

(3)

Latvija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 15. maja 2024, v skladu s členom 395(2), prvi pododstavek, Direktive 2006/112/ES predložila zahtevo za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa (v nadaljnjem besedilu: zahteva).

(4)

Komisija je v skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES zahtevo z dopisom z dne 10. septembra 2024 posredovala drugim državam članicam. Z dopisom z dne 11. septembra 2024 je Komisija uradno obvestila Latvijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(5)

V skladu s členom 6(2) Izvedbenega sklepa (EU) 2015/2429 je Latvija skupaj z zahtevo predložila poročilo, ki vključuje pregled odstotka, določenega za omejitev pravice do odbitka DDV iz člena 1 navedenega izvedbenega sklepa. Latvija na podlagi trenutno razpoložljivih informacij, tj. rezultatov davčnega nadzora in statističnih podatkov v zvezi z zasebno rabo osebnih avtomobilov, potrjuje, da je omejitev na 50 % še vedno upravičena in primerna.

(6)

Glede na pozitiven učinek posebnega ukrepa na upravno breme davkoplačevalcev in davčnih organov s poenostavitvijo pobiranja DDV in preprečevanjem davčnih utaj zaradi nepravilnega vodenja evidenc Komisija meni, da je primerno posebni ukrep podaljšati. Latviji bi bilo zato treba dovoliti, da posebni ukrep še naprej uporablja do 31. decembra 2027.

(7)

Posebni ukrep bi moral biti omejen na čas, potreben za oceno njegove učinkovitosti in ustreznosti uporabljene odstotne stopnje.

(8)

Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenima ciljema, tj. poenostavitvijo postopka pobiranja DDV in preprečevanjem nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom, saj je časovno in po obsegu omejen. Poleg tega ne povzroča tveganja, da bi se goljufija prenesla na druge sektorje ali druge države članice.

(9)

Če bi Latvija menila, da je potrebno podaljšanje posebnega ukrepa po letu 2027, bi morala Komisiji najpozneje do 31. marca 2027 predložiti zahtevo za tako podaljšanje. Navedenemu zahtevku bi moralo biti priloženo poročilo o uporabi posebnega ukrepa, ki vključuje pregled uporabljenega odstotka.

(10)

Glede na informacije, ki jih je predložila Latvija, bo imel posebni ukrep zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, ki jih Latvija pobere na ravni končne potrošnje, in ne bo negativno vplival na lastna sredstva Unije iz pobranega DDV.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/2429 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –