–

za Evropsko komisijo D. Drambozova, C. Ehrbar in J. Hradil, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 40 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 447/2014 z dne 2. maja 2014 o posebnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL 2014, L 132, str. 32) ter členov 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

2

Predlog je bil vložen v okviru spora med kulturnim centrom „NOV ZHIVOT 1919“ in Rakovoditel na Upravlyavashtia organ na programata za transgranichno satrudnichestvo INTERREG‑IPP (vodja organa upravljanja programa čezmejnega sodelovanja INTERREG IPA, Bolgarija; v nadaljevanju: organ upravljanja) v zvezi z odločbo, s katero je ta organ določil finančni popravek zaradi nepravilnosti, ugotovljene pri izvajanju projekta, ki se financira iz skladov Evropske unije.

Pravni okvir

Pravo Unije

Uredba (EU) št. 1299/2013

3

Člen 27 Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL 2013, L 347, str. 259), naslovljen „Proračunske obveznosti, plačila in izterjave“, določa:

Uredba (EU) št. 1303/2013

4

V uvodni izjavi 65 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL 2013, L 347, str. 320, in popravki UL 2016, L 200, str. 140, UL 2016, L 342, str. 106, UL 2018, L 194, str. 162) je navedeno:

5

Člen 2, točka 36, te uredbe določa:

6

Člen 143 navedene uredbe, naslovljen „Finančni popravki držav članic“, določa:

Izvedbena uredba št. 447/2014

7

Člen 6 Izvedbene uredbe št. 447/2014, naslovljen „Sklepi in sporazumi o financiranju“, določa:

8

Naslov VI „Čezmejno sodelovanje“ te izvedbene uredbe vsebuje poglavje II, naslovljeno „Čezmejno sodelovanje med državami članicami in upravičenkami do IPA II“, v katerega spada člen 33 te izvedbene uredbe, ki določa:

9

Člen 40 iste izvedbene uredbe, naslovljen „Upravičenci“, določa:

10

Člen 46 Izvedbene uredbe št. 447/2014, naslovljen „Finančno upravljanje, sprostitev obveznosti, pregled in sprejetje računov, zaključek in finančni popravki“, v odstavku 6 določa:

Uredba (EU, Euratom) 2018/1046

11

Člen 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1), naslovljen „Nasprotje interesov“, je določal:

Bolgarsko pravo

12

Člen 70 Zakon za upravlenie na sredstvata ot evropeyskite fondove pri spodeleno upravlenie (zakon o upravljanju sredstev iz evropskih skladov v okviru deljenega upravljanja, DV št. 101 z dne 22. decembra 2015), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, v odstavku 1 določa:

13

Člen 73(1) tega zakona določa:

Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

14

Organ upravljanja in Opština Babušnica (občina Babušnica, Srbija), ki je bila imenovana za glavnega partnerja, sta 4. novembra 2020 sklenila pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev. Predmet te pogodbe so bila nepovratna sredstva, ki jih je organ upravljanja dodelil za izvedbo projekta „čezmejna kulturna mreža za skupno prihodnost“, ki se je v okviru IPA II financiral iz programa čezmejnega sodelovanja INTERREG IPA Bolgarija‑Srbija 2014–2020.

15

Občina Babušnica je kot glavni partner in v skladu s členom 1 navedene pogodbe prejela zadevna sredstva in prevzela odgovornost za izvedbo tega projekta. V tem okviru je bila organu upravljanja odgovorna za vse storjene nepravilnosti, vključno s tistimi, ki so jih storili partnerji, in za povračilo vseh zneskov, ki se v primeru nepravilnosti dolgujejo temu organu.

16

Kulturni center NOV ZHIVOT 1919 je bil partner pri navedenem projektu.

17

Kulturni center NOV ZHIVOT 1919 je 27. aprila 2021 s ponudnikom storitev „Tsentar za profesionalno obuchenie i orientirane“ EOOD v okviru izvajanja istega projekta sklenil pogodbo o opravljanju storitev.

18

Organ upravljanja je po tem, ko je bil obveščen o sumu obstoja nepravilnosti, ugotovil obstoj nasprotja interesov v smislu člena 61 Uredbe 2018/1046 med osebo, ki jo je kulturni center NOV ZHIVOT 1919 imenoval za koordinatorja zadevnega projekta, in osebo, povezano s tem ponudnikom storitev.

19

Ker je organ upravljanja to nasprotje interesov opredelil kot „nepravilnost“ v smislu člena 2, točka 36, Uredbe št. 1303/2013, je vodja tega organa z odločbo z dne 20. aprila 2023 (v nadaljevanju: odločba o finančnem popravku z dne 20. aprila 2023) v zvezi s kulturnim centrom NOV ZHIVOT 1919 sprejel finančni popravek v višini 100 % upravičenih izdatkov, ki se na podlagi pogodbe o opravljanju storitev, omenjene v točki 17 te sodbe, financirajo iz skladov ESI.

20

Kulturni center NOV ZHIVOT 1919 je zoper to odločbo vložil tožbo pri Administrativen sad Sofia‑oblast (upravno sodišče za upravni okraj Sofija, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče, pri čemer je prerekal obstoj navedenega nasprotja interesov.

21

To sodišče navaja, da je v skladu z nacionalno sodno prakso zadevni organ upravljanja pristojen za ugotavljanje nepravilnosti, ki so jo storili upravičenci s sedežem na ozemlju Republike Bolgarije, in zato tudi za sprejetje odločitve o finančnem popravku, kot je bilo to storjeno v obravnavanem primeru. Ta pristojnost naj bi zajemala tako primere nepravilnosti, ki jih storita glavni upravičenec ali glavni partner, kot tudi primere nepravilnosti, ki jih stori upravičenec ali partner, ki ni glavni upravičenec oziroma glavni partner. Vendar je ta pristojnost ozemeljsko omejena, saj se zahteva, da ima storilec nepravilnosti sedež na ozemlju Republike Bolgarije.

22

V zvezi s tem navedeno sodišče navaja, da v sporu, o katerem odloča, glavni partner, na katerega odločba o finančnem popravku z dne 20. aprila 2023 ni bila naslovljena, ni sodeloval niti v upravnem postopku, v katerem je bil določen ta finančni popravek, niti v sodnem postopku za odpravo tega popravka, ker ima sedež na ozemlju Republike Srbije.

23

Ker pa je ta glavni partner prevzel odgovornost za izvedbo celotnega zadevnega projekta, vključno z nepravilnostmi, ki so jih storili partnerji pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev, omenjene v točki 14 te sodbe, naj bi se odločba o finančnem popravku z dne 20. aprila 2023 nanj neposredno nanašala. Za rešitev tega spora naj bi bilo torej treba ugotoviti, ali bi moral biti naslovnik te odločbe navedeni glavni partner, in, če je to tako, ali bi mu morala biti zagotovljena pravica do sodelovanja v upravnem postopku, v katerem je bila sprejeta omenjena odločba, in v sodnem postopku za njeno odpravo.

24

V teh okoliščinah je Administrativen sad Sofia‑grad (upravno sodišče za upravni okraj Sofija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

Vprašanji za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

25

Najprej je treba poudariti, da se je predložitveno sodišče v prvem vprašanju izrecno sklicevalo na člen 40 Izvedbene uredbe št. 447/2014. Ta člen je v poglavju II, ki je naslovljen „Čezmejno sodelovanje med državami članicami in upravičenkami do IPA II“ in ki spada pod Naslov VI te izvedbene uredbe, ki pa je naslovljen „Čezmejno sodelovanje“. To poglavje vsebuje člen 46 navedene izvedbene uredbe, naslovljen „Finančno upravljanje, sprostitev obveznosti, pregled in sprejetje računov, zaključek in finančni popravki“, ki v odstavku 6, drugi stavek, med drugim določa, da se uporablja tudi člen 27(2) Uredbe št. 1299/2013.

26

Tako je treba šteti, da predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 40 in člen 46(6) Izvedbene uredbe št. 447/2014 v povezavi s členom 27(2) Uredbe št. 1299/2013 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da organ upravljanja s sedežem v eni od držav članic, ki v okviru IPA II sodeluje v programu čezmejnega sodelovanja, odločbo o finančnem popravku naslovi le na gospodarski subjekt, ki je storil nepravilnost v smislu člena 2, točka 36, Uredbe št. 1303/2013, čeprav je bil v okviru tega programa določen glavni upravičenec, ki je odgovoren za izvedbo celotnega zadevnega projekta, vključno z vračilom vseh neupravičeno izplačanih zneskov, ki pa nima sedeža v tej državi članici.

27

Najprej je treba opozoriti, da je v skladu s členom 2, točka 36, Uredbe št. 1303/2013 nepravilnost v smislu te določbe vsaka kršitev prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi z njegovo uporabo, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje skladov ESI, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo proračunu Unije.

28

Poleg tega člen 143(1) te uredbe, ki se uporablja na podlagi člena 46(6), prvi stavek, Izvedbene uredbe št. 447/2014, med drugim določa, da so države članice najprej odgovorne za preiskovanje nepravilnosti ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov in izterjav. Za to, kot je določeno v odstavku 2 tega člena 143, države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite pri operacijah ali operativnih programih.

29

Nobena določba Uredbe št. 1303/2013 pa ne določa pravil, ki bi opredeljevala naslovnike akta o finančnem popravku.

30

V zvezi s tem je treba opozoriti, da obveznost vračila koristi, ki je bila neupravičeno prejeta zaradi nepravilnosti, ne pomeni sankcije, temveč je zgolj posledica ugotovitve, da zahtevani pogoji za pridobitev koristi na podlagi predpisov Unije, niso bili spoštovani, zaradi česar pridobljena korist ni upravičena (sodba z dne 1. oktobra 2020, Elme Messer Metalurgs, C‑743/18, EU:C:2020:767, točka 64 in navedena sodna praksa).

31

Iz tega sledi, da vračila koristi, ki je bila neupravičeno prejeta zaradi nepravilnosti v smislu člena 2, točka 36, Uredbe št. 1303/2013, ni treba nujno zahtevati od subjekta, ki je storil tako nepravilnost.

32

Poleg tega člen 40 Izvedbene uredbe št. 447/2014, naslovljen „Upravičenci“, v odstavku 1 določa, da če ima operacija v okviru čezmejnega programa sodelovanja dva ali več upravičencev, ti enega od njih imenujejo za glavnega upravičenca. Ta potem na podlagi tega člena 40(2)(b) prevzame odgovornost za zagotovitev izvedbe celotne operacije. Poleg tega, kot je določeno v tem členu 40(2), zagotovi, da so odhodki, ki so jih prikazali ostali upravičenci, nastali pri izvajanju operacije, da ustrezajo dejavnostim, o katerih so se dogovorili vsi upravičenci, in da so v skladu z dokumentom, ki ga je predložil organ upravljanja, kot je določeno v tem členu 40(6).

33

V skladu z zadnjenavedeno določbo organ upravljanja glavnemu ali edinemu upravičencu, če izpolnjuje pogoje iz člena 40(5) te izvedbene uredbe, za vsako operacijo predloži dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo operacije, vključno s posebnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki jih je treba izvesti v okviru operacije, finančnim načrtom in rokom za izvedbo.

34

Iz tega sledi, da je za razliko od drugih upravičencev do pomoči glavni upravičenec v posebnem razmerju z organom upravljanja, katerega neposredni sogovornik je.

35

To razlago potrjuje člen 27(2) Uredbe št. 1299/2013, ki določa, da organ upravljanja zagotovi, da se od glavnega ali edinega upravičenca izterja vsak nepravilno izplačani znesek in da upravičenci glavnemu upravičencu vrnejo vse neupravičeno izplačane zneske.

36

Če je bil torej v skladu s členom 40 Izvedbene uredbe št. 447/2014 imenovan glavni upravičenec, mora organ upravljanja vse zneske izterjati od njega, in ne od drugega upravičenca.

37

V obravnavanem primeru je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razvidno, da je občina Babušnica z organom upravljanja sklenila pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev, da je bila imenovana za glavnega partnerja in da je bila kot taka organu upravljanja odgovorna za vse storjene nepravilnosti in za povračilo vseh zneskov, ki se v primeru nepravilnosti dolgujejo temu organu, zadevno nepravilnost pa naj bi storil kulturni center NOV ZHIVOT 1919, ki je partner pri projektu „čezmejna kulturna mreža za skupno prihodnost“.

38

Glede na finančno odgovornost, ki jo ima v skladu s členom 27(2) Uredbe št. 1299/2013 glavni upravičenec in ki zajema vračilo vseh neupravičeno izplačanih zneskov, ter glede na status takega upravičenca kot neposrednega sogovornika zadevnega organa upravljanja, je treba ugotoviti, da mora biti odločba o finančnem popravku naslovljena na glavnega upravičenca, če neposredno vpliva na njegove interese.

39

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da okoliščina, ki jo navaja predložitveno sodišče, da organ upravljanja ni pristojen za naložitev finančnega popravka zadevnemu glavnemu upravičencu, to je občini Babušnica, ne more spremeniti te obveznosti.

40

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 40 in člen 46(6) Izvedbene uredbe št. 447/2014 v povezavi s členom 27(2) Uredbe št. 1299/2013 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da organ upravljanja s sedežem v eni od držav članic, ki v okviru IPA II sodeluje v programu čezmejnega sodelovanja, odločbo o finančnem popravku naslovi le na gospodarski subjekt, ki je storil nepravilnost v smislu člena 2, točka 36, Uredbe 1303/2013, čeprav je bil v okviru tega programa določen glavni upravičenec, ki je odgovoren za izvedbo celotnega zadevnega projekta, vključno z vračilom vseh neupravičeno izplačanih zneskov, ki pa nima sedeža v tej državi članici.

Drugo vprašanje

41

Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.

Stroški

42

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.