<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-395/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CC0395</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:779">EU:C:2017:779</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi H. Saugmandsgaarda Øeja – Zadeva C‑395/16</HT></P><P><HT TYPE="SC">Doceram</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Henrika Saugmandsgaarda Øeja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑395/16</HT></P><P>DOCERAM GmbH</P><P>proti</P><P>CeramTec GmbH</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Intelektualna in industrijska lastnina</KEYWORD><KEYWORD>Modeli Skupnosti</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 6/2002</KEYWORD><KEYWORD>Člen 8(1)</KEYWORD><KEYWORD>Značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija</KEYWORD><KEYWORD>Obseg tega pojma</KEYWORD><KEYWORD>Merila presoje</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), se nanaša na razlago člena 8(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne <DATE ISO="20011212">12. decembra 2001</DATE> o modelih Skupnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142. V to uredbo je bilo pozneje vnesenih nekaj sprememb, vendar te niso vplivale na upoštevne določbe iz obravnavane zadeve.</P></NOTE>. V skladu s to določbo, ki je Sodišče doslej ni še nikoli razlagalo, so značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa zgolj njegova tehnična funkcija, izključene iz obsega varstva, podeljenega z navedeno uredbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Predložitvena odločba je bila vložena v okviru spora med družbama, od katerih je ena imetnica več registriranih modelov Skupnosti, druga pa proizvaja podobne izdelke, kot so izdelki, varovani s temi pravicami. Prva je zoper drugo vložila opustitveno tožbo, ta pa je v odgovor nanjo trdila, da so pravice, na kršitev katerih se sklicuje tožeča stranka v postopku v glavni stvari, nične. V podporo svoji nasprotni tožbi se je sklicevala na izvzetje, določeno z navedenim členom 8(1).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je postavilo, Sodišču predlaga, prvič, naj opredeli pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> v smislu te določbe in, drugič, naj določi način, kako je treba presoditi, ali imajo zadevni modeli take značilnosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 6/2002 je navedeno, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>[t]ehnoloških inovacij […] ne sme ovirati s priznanjem varstva videza izdelka za značilnosti, ki jih narekuje zgolj tehnična funkcija. Razumljivo je, da to ne vključuje pogoja, da mora imeti videz izdelka estetsko vrednost. Podobno se vzajemnega delovanja izdelkov različnih znamk ne sme ovirati z razširitvijo varstva na obliko mehanske opreme. Zato se značilnosti videza izdelka, ki so iz teh razlogov izvzete iz varstva, ne sme upoštevati za namen ocenjevanja, ali druge značilnosti videza izdelka izpolnjujejo zahteve za varstvo.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 4 navedene uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Zahteve za varstvo<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Videz izdelka je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, šteje, da je nov in da ima individualno naravo le v naslednjih primerih:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden; in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>če vidne značilnosti sestavnega dela same na sebi izpolnjujejo zahteve glede novosti in individualne narave.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 5 Uredbe št. 6/2002, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Novost<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, v odstavku 1 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>[v]idez izdelka šteje za novega, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 6 te uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Individualna narava<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Šteje se, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti […].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 8 navedene uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Videzi izdelka, ki jih narekuje tehnična funkcija, in videzi izdelka tehničnih veznih elementov<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, v odstavku 1 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>[m]odel Skupnosti ne obstaja za značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Družba DOCERAM GmbH je družba nemškega prava, ki proizvaja komponente iz tehnične keramike. Oskrbuje avtomobilsko, tekstilno-strojno in strojno industrijo. Je imetnica več registriranih modelov Skupnosti, s katerimi so varovani centrirni zatiči za varjenje v treh različnih geometričnih oblikah, pri čemer se za vsako obliko proizvaja šest različnih tipov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Tudi družba CeramTec GmbH je družba nemškega prava, ki proizvaja in trži enake različice keramičnih centrirnih zatičev, kot so zatiči, varovani z modeli, katerih imetnica je družba DOCERAM.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Zadnjenavedena je pri Landgericht Düsseldorf (deželno sodišče v Düsseldorfu) vložila tožbo proti družbi CeramTec, v kateri je zlasti predlagala prenehanje kršitev njenih varovanih pravic. Tožena stranka v postopku v glavni stvari je vložila nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti teh pravic, pri čemer je trdila, da značilnosti izgleda zadevnih izdelkov določa izključno njihova tehnična funkcija v smislu člena 8(1) Uredbe št. 6/2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Landgericht Düsseldorf (deželno sodišče v Düsseldorfu) je zavrnilo tožbo, ki jo je vložila družba DOCERAM, in sporne modele razglasilo za nične z obrazložitvijo, da so ti v skladu s členom 8(1) te uredbe izvzeti iz varstva, ki ga ta ponuja, saj so izbiro dizajna narekovali izključno preudarki v zvezi s tehnično funkcionalnostjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Družba DOCERAM se je zoper to sodbo pritožila pri Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu). To sodišče je menilo, da bi bilo treba za rešitev spora o glavni stvari ugotoviti, ali je treba za uporabo izvzetja, določenega s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002, ugotoviti neobstoj alternativnih dizajnov, ki izpolnjujejo enako tehnično funkcijo – to mnenje je uveljavljeno v delu doktrine in sodne prakse, zlasti v Nemčiji – ali pa je treba za uporabo tega izvzetja objektivno ugotoviti, ali je bila zunanja oblika zadevnega izdelka pogojena zgolj z želeno funkcionalnostjo, kot je bilo to predpostavljeno v izpodbijani sodbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Zato je Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) z odločbo z dne <DATE ISO="20160707">7. julija 2016</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20160715">15. julija 2016</DATE>, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.P><TXT>Ali gre za tehnično pogojenost, ki izključuje varstvo, v smislu člena 8(1) Uredbe [št. 6/2002] tudi tedaj, kadar oblikovalski učinek nima nobenega pomena za dizajn proizvoda, ampak je (tehnična) funkcionalnost edini dejavnik, ki določa dizajn?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če bo Sodišče na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno: S katerega stališča je treba presojati, ali so bile posamezne oblikovalske značilnosti proizvoda izbrane izključno iz preudarkov funkcionalnosti[?] Ali je odločilen <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>objektivni opazovalec<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/>, in če je, kako ga je treba opredeliti?<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Družbi DOCERAM in CeramTec, vladi Helenske republike in Združenega kraljestva ter Evropska komisija so pri Sodišču vložile pisna stališča. Na obravnavi <DATE ISO="20170629">29. junija 2017</DATE> so vse predstavile ustna stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v smislu člena 8(1) Uredbe št. 6/2002 (prvo vprašanje)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vsebina prvega vprašanja in teze</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da so videzi izdelkov iz postopka v glavni stvari novi in imajo tudi individualno naravo, kot se to zahteva s členom 5 oziroma 6 Uredbe št. 6/2002.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>V uvodni izjavi 19 te uredbe je prav tako navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>[m]odel Skupnosti ne sme biti dodeljen, razen če je videz izdelka nov in če ima individualno naravo v primerjavi z drugimi videzi izdelka<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</P></NOTE> Sprašuje se, ali bi jih bilo treba kljub temu izvzeti iz varstva na podlagi člena 8(1) navedene uredbe, ki določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>[m]odel Skupnosti ne obstaja za značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, ob upoštevanju tega, da naj bi v obravnavani zadevi obstajali dizajni, ki jih to sodišče opredeljuje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>alternativne<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, saj je mogoče z njimi doseči enak tehnični učinek, kot ga zagotavljajo obravnavani modeli.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju elementov iz predložitvene odločbe in konteksta, v katerega se ta odločba umešča, ugotavljam, da se s <HT TYPE="ITALIC">prvim vprašanjem za predhodno odločanje</HT> Sodišče v bistvu sprašuje, ali je mogoče zgolj na podlagi ugotovitve obstoja takih <HT TYPE="ITALIC">alternativnih dizajnov</HT> sklepati, da spornih modelov ne določa izključno tehnična funkcija zadevnih izdelkov in da se zato zanje ne uporablja izvzetje, določeno s členom 8(1), <HT TYPE="ITALIC">ali pa</HT> je treba v ta namen kot upoštevno merilo uporabiti odgovor na vprašanje, ali je oblikovalec zaradi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/><HT TYPE="ITALIC">estetskih vidikov<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> oziroma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>oblikovalskega učinka</HT><QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> teh izdelkov<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Drugi izraz je uporabljen v navedenem vprašanju za predhodno odločanje, medtem ko je prvi iz obrazložitve predložitvene odločbe.</P></NOTE> izbral poseben dizajn.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Povedano drugače, po mnenju družbe CeramTec je treba opredeliti, <HT TYPE="ITALIC">ali</HT> je nujno, da se za uporabo navedenega člena 8(1) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>v okviru postopka [v glavni stvari] izčrpno preuči, ali obstaja kakršna koli alternativa, kar zadeva dizajn, oziroma natančneje, ali bi vsi alternativni izgledi, ki bi jih bilo mogoče oblikovati, privedli do drugačne ali manjše tehnične funkcionalnosti <HT TYPE="ITALIC">ali pa</HT> se razlog za izvzetje [iz te določbe] uporablja tudi, ko izgled določa izključno potreba po izoblikovanju točno določene tehnične rešitve in zato estetski vidiki niso bili pomembni<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> (moj poudarek).</P></NOTE> Če bi se Sodišče odločilo za zadnjenavedeno merilo, se predložitveno sodišče nato z <HT TYPE="ITALIC">drugim vprašanjem</HT> sprašuje o načinu, kako presoditi, ali so bile posamezne značilnosti izgleda izdelka izbrane izključno zaradi tehničnih zapovedi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče poudarja, da postavljeno vprašanje vzbuja resen dvom zaradi različnih stališč, ki so bila doslej zavzeta tako v doktrini kot v praksi odločanja sodišč držav članic in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (nekdanji Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)), kar zadeva razlago člena 8(1) Uredbe št. 6/2002. V zvezi s tem si nasprotujeta dve pravni teoriji, ki lahko privedeta do diametralno nasprotnih praktičnih rezultatov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Po <HT TYPE="ITALIC">prvi teoriji</HT> naj bi se odstopanje iz te določbe uporabljalo le, če se ugotovi, da noben alternativni dizajn ne omogoča uresničitve enake tehnične funkcije kot zadevni model, saj naj bi obstoj takih alternativ kazal na to, da izbire zadevne oblike ni določila zgolj njena tehnična funkcija v smislu navedenega člena 8(1). Ta razlaga temelji na merilu, običajno poimenovanem merilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/><HT TYPE="ITALIC">raznovrstnosti oblik</HT><QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, po katerem je mogoče dizajn izdelka, če ima ta lahko še druge oblike, ki omogočajo izpolnjevanje enake tehnične funkcije, zavarovati, saj naj bi ta nabor oblik v takem primeru dokazoval, da oblikovalca navedenega izdelka ni omejevala ta funkcija, ampak se je lahko pri razvijanju modela prosto odločil za katero koli od teh oblik.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej med drugim vire, navedene v opombah k točki 20 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Če bi to določbo razlagali na ta način, bi se uporabljala v sorazmerno redkih primerih, v katerih je zadevni dizajn edini, s katerim je mogoče zagotoviti dosego želenega tehničnega učinka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) v predložitveni odločbi navaja, da je izvajanje te prve teze, ki je – kolikor vem – podkrepljena z delom doktrine zlasti v Nemčiji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej zlasti Ruhl, O., <HT TYPE="ITALIC">Gemeinschaftsgeschmacksmuster – Kommentar</HT>, Carl Heymanns Verlag, Köln, 2. izdaja, 2010, str. 222, točka 22. Zdi se, da je nemška vlada ta pristop priporočila tudi pri prenosu določbe prava Unije, analogne navedenemu členu 8(1) (glej Koschtial, U., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Design law: individual character, visibility and functionality<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, <HT TYPE="ITALIC">International Review of Intellectual Property and Competition Law</HT>, 2005, št. 3, str. 308).</P></NOTE>, pa tudi Belgiji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej Kaesmacher, D., in Duez, L., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Le nouveau règlement (CE) n<HT TYPE="SUP">o</HT> 6/2002 sur les dessins ou modèles communautaires<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, <HT TYPE="ITALIC">J.T.D.E</HT>., 2002, št. 92, str. 186, točka 15; Massa, C.-H., in Strowel, A., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Community Design: Cinderella Revamped<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, <HT TYPE="ITALIC">E.I.P.R</HT>., 2003, zvezek 25 (2), str. 72, ter De Visscher, F., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>La protection des dessins et modèles<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, <HT TYPE="ITALIC">Guide juridique de l’entreprise</HT>, Kluwer, Bruselj, 2. izdaja, 2005, točka 370, kjer je navedeno, da je bilo merilo raznovrstnosti oblik uporabljeno v zvezi s podobnim pravnim pravilom, ki je že prej obstajalo v sistemu Beneluksa (glej člen 2(1)(a) Loi uniforme Benelux en matière de dessins ou modèles (enotni zakon Beneluksa na področju modelov), ki je bil nazadnje spremenjen <DATE ISO="20020620">20. junija 2002</DATE>).</P></NOTE> in Franciji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej zlasti Passa, J., <HT TYPE="ITALIC">Droit de la propriété industrielle, Tome 1: Marques et autres signes distinctifs, dessins et modèles</HT>, L.G.D.J., Pariz, 2. izdaja, 2009, točke od 708 do 712, in Binctin, N., <HT TYPE="ITALIC">Droit de la propriété intellectuelle – Droit d’auteur, brevet, droits voisins, marque, dessins et modèles</HT>, L.G.D.J., Pariz, 2. izdaja, 2012, točka 296.</P></NOTE>, ustaljeno ne le v nacionalni sodni praksi v Nemčiji in drugih državah članicah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Navedene so dve nemški odločbi (in sicer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>OLG Düsseldorf, GRUR‑RR 2012, 200 (205) – Tablet‑PC; LG Düsseldorf, Beck RS 2015, 05506<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>) in sodba Court of Appeal (England &amp; Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek), Združeno kraljestvo), Landor &amp; Hawa International Ltd/Azure Designs Ltd [2006] EWCA Civ 1285, točka 30 in naslednje. Naj pripomnim, da je bila ta teorija dopuščena tudi v Španiji (glej zlasti odločbo Juzgado de lo Mercantil n<HT TYPE="SUP">o</HT> 2 de Alicante (sodišče za gospodarske spore št. 2 v Alicanteju, Španija) z dne <DATE ISO="20121128">28. novembra 2012</DATE>, Jose Antonioy Hostel Drap SL/Napkings SL, druga pravna podlaga).</P></NOTE>, ampak tudi v praksi EUIPO<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Predložitveno sodišče med drugim navaja odločbo oddelka za izbris UUNT z dne <DATE ISO="20070403">3. aprila 2007</DATE>, št. ICD 3150, Lindner Recyclingtech/Franssons Verkstäder, točka 20. Naj pojasnim, da je bila ta odločba v pritožbenem postopku spremenjena z odločbo, navedeno v opombi 13 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>. Iz stališč, predloženih Sodišču, je razvidno, da je edina stranka, ki v obravnavanem postopku zagovarja to stališče, družba DOCERAM.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Po <HT TYPE="ITALIC">konkurenčni teoriji</HT> bi bilo treba izvzetje, določeno s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002, uporabiti, če bi bilo treba značilnosti zadevnega dizajna pripisati zgolj potrebi po razvoju tehnične rešitve, ne da bi na to kakor koli vplivali estetski vidiki, saj naj v tem primeru ne bi bilo nobene ustvarjalne dejavnosti, ki bi jo bilo vredno varovati v skladu z zakonodajo o modelih. Po tej teoriji, ki se navezuje na merilo t. i. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/><HT TYPE="ITALIC">vzročnosti</HT><QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, se zahteva opredelitev razloga za to, da se je oblikovalec odločil za sporne značilnosti izdelka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej zlasti Stone, D., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>Le droit européen des dessins et modèles a 10 ans<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, <HT TYPE="ITALIC">Magazine de l'OMPI</HT>, 2013, št. 6, str. 18, in Brancusi, L., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Article 8 CDR<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, <HT TYPE="ITALIC">Community Design Regulation (EC) No 6/2002 – A Commentary</HT>, pod vodstvom G. N. Hasselblatta, C. H. Beck, München, 2015, str. 137 in naslednje, točke od 34 do 48.</P></NOTE> Po taki razlagi bi se navedeni člen 8(1) uporabljal vedno, ko bi bila potreba po izpolnjevanju določene tehnične funkcije edina okoliščina, ki bi narekovala zadevni dizajn, ne da bi na to vplival njegov zunanji videz ali estetska vrednost, pri čemer naj morebitni obstoj alternativnih dizajnov, ki lahko izpolnjujejo enako funkcijo, ne bi bil odločilen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Čeprav Sodišča ta predhodno zavzeta stališča seveda ne zavezujejo, naj poudarim, da je EUIPO – ki je bil v preteklosti naklonjen teoriji raznovrstnosti oblik – v bolj nedavni praksi odločanja izbral teorijo vzročnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Torej od odločbe tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne <DATE ISO="20091022">22. oktobra 2009</DATE> v zadevi R 690/2007-3, Lindner Recyclingtech/Franssons Verkstäder, poimenovani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>Chaff cutters<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. Naj poudarim, da sta bili v zvezi s to odločbo vloženi tožba in pritožba, v katerih se nista niti Splošno sodišče niti Sodišče izrekla o vsebinski uporabi navedenega člena 8 (glej sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100510">10. maja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Franssons Verkstäder/UUNT – Lindner Recyclingtech (Drobilec slame)</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑98/10</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:180">EU:T:2010:180</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100909">9. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Franssons Verkstäder/UUNT in Lindner Recyclingtech</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑290/10 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:511">EU:C:2010:511</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> saj je menil, da se s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002 zavrača podelitev varstva za značilnosti izgleda izdelka, ki so bile izbrane izključno za to, da se temu izdelku omogoči izpolnjevanje tehnične funkcije, v nasprotju z značilnostmi, ki so bile vsaj v nekem obsegu izbrane za izboljšanje vizualne<?PAGE NO="6"?> podobe izdelka in ki jih je mogoče varovati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej odločbo UUNT v zadevi R 690/2007‑3, navedeno zgoraj v opombi 13, točka 28 in naslednje, zlasti točki 35 in 36. Zavrnitev merila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>alternativnih oblik<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> je izrecno potrjena v smernicah EUIPO v zvezi s preučitvijo zahtev za razglasitev ničnosti registriranih modelov Skupnosti, različica z dne <DATE ISO="20170201">1. februarja 2017</DATE>, str. 30, točka 5.3.3, v katerih je med drugim navedena odločba tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne <DATE ISO="20160127">27. januarja 2016</DATE> v združenih zadevah R 1517/2014-3 in R 2114/2014-3, poimenovanih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>Hoses<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> (glej točko 65). Ta razvoj sta povzela T. Barber Giner v delu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>Estética y funcionalidad: alcance de la prohibición del diseño funcional en la legislación nacional y comunitaria<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, <HT TYPE="ITALIC">Diario La Ley</HT>, št. 8422, letnik XXXV, <DATE ISO="20141117">17. november 2014</DATE>, str. 768–770, in L. Brancusi v delu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Design determined by the product’s technical function: arguments for an autonomous test<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, <HT TYPE="ITALIC">E.I.P.R</HT>., 2016, zvezek 38 (1), str. 25 in naslednje.</P></NOTE> Zdi se, da se je sodna praksa podobno razvijala zlasti v Franciji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej zlasti Greffe, F., in Greffe, P., <HT TYPE="ITALIC">Traité des dessins et des modèles – France, Union européenne, Suisse, continent américain</HT>, LexisNexis, Pariz, 9. izdaja, 2014, točke od 155 do 186, ter Raynard, J., Py, E., in Tréfigny, P., <HT TYPE="ITALIC">Droit de la propriété industrielle</HT>, LexisNexis, Pariz, 2016, točke od 534 do 536.</P></NOTE> in Združenem kraljestvu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Vlada Združenega kraljestva navaja, da se trenutno stanje pozitivnega prava ujema z odločbo UUNT v zadevi R 690/2007-3, navedeno zgoraj v opombi 13, pri čemer je napotila na sodbo High Court of Justice (England &amp; Wales) (višje sodišče (Anglija in Wales), Združeno kraljestvo), Dyson Ltd/Vax [2010] EWHC 1923 (Pat), točke od 23 do 31.</P></NOTE>. V obravnavani zadevi so družba CeramTec, vladi Helenske republike in Združenega kraljestva in Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Komisija meni, da bi bilo treba obstoj alternativnih dizajnov kljub vsemu upoštevati med drugimi indici estetske vrednosti oblike, ki jo presoja sodišče, ki odloča o sporu. Glej tudi točko 64 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> podprle zadnjenavedeno teorijo. Tako je tudi moje stališče, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Temelji predlagane razlage</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Najprej je treba – v nasprotju s trditvami družbe DOCERAM – ugotoviti, da v <HT TYPE="ITALIC">besedilu</HT> določb Uredbe št. 6/2002 ne najdemo navedb, ki bi bile neposredno koristne za odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje, saj pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> iz člena 8(1) v tej uredbi ni opredeljen niti ni v njej določeno nobeno merilo presoje. Zlasti ni v njej nikjer omenjeno merilo neobstoja dizajnov, alternativnih zadevnemu izdelku, ki ga priporočajo zagovorniki teorije raznovrstnosti oblik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz zahteve po enotni uporabi prava Unije izhaja, da če akt Unije glede opredelitve posamičnega pojma ne napotuje na pravo držav članic – kot velja v tem primeru – je treba ta pojem razlagati avtonomno, kar Sodišče stori ob upoštevanju splošne sistematike, ciljev in nastanka zadevne ureditve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:193">EU:C:2017:193</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170907">7. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Schottelius</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑247/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:638">EU:C:2017:638</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Kar zadeva <HT TYPE="ITALIC">splošno sistematiko</HT> Uredbe št. 6/2002, ugotavljam, da uvodna izjava 10 te uredbe vsebuje zanimivo, vendar nepopolno pojasnilo v zvezi s pomenom, ki ga je treba pripisati členu 8(1) te uredbe, saj je v njej navedeno, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>[t]ehnoloških inovacij […] ne sme ovirati s priznanjem varstva videza izdelka za značilnosti, ki jih narekuje zgolj tehnična funkcija. Razumljivo je, da to ne vključuje pogoja, da mora imeti videz izdelka estetsko vrednost.<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V nadaljevanju bom navedel, kaj pomeni prvi stavek navedene uvodne izjave z vidika ciljev, zastavljenih s členom 8(1).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej točko 38 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Kar zadeva drugi stavek,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Naj pojasnim, da navedba, ki se v francoski različici uvodne izjave 10, torej v jeziku izvirnika teh sklepnih predlogov, ujema s končnim delom zadevnega stavka, v nemški različici, na katero napotuje predložitveno sodišče, in v slovenski različici tvori nov stavek.</P></NOTE> predložitveno sodišče navaja, da nasprotniki teorije vzročnosti trdijo, da je ta teorija, katere namen je ločiti popolnoma tehnične značilnosti izdelka od okrasnih značilnosti, v nasprotju s tem, da se za model ne zahteva, da bi imel estetsko vrednost, da bi ga bilo mogoče varovati.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Res je, da taka zahteva tudi ni izrecno navedena v členih od 4 do 6 Uredbe št. 6/2002, ki določajo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za varstvo modelov Skupnosti. V istem smislu je v uvodni izjavi 10 te uredbe v drugem stavku pojasnjeno, da iz razloga za zavrnitev iz člena 8(1) te uredbe ni mogoče izpeljati, da je mogoče kot model varovati izključno oblike z estetsko vrednostjo. Menim, da besedna zveza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>to ne vključuje pogoja, da mora imeti videz izdelka estetsko vrednost<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, pomeni zgolj to, da ni nujno potrebno, da izgled zadevnega izdelka vključuje estetski vidik, da ga je mogoče varovati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Podobno kot družba CeramTec ter vladi Helenske republike in Združenega kraljestva menim, da estetske značilnosti zadevnega izdelka sicer niso odločilno merilo presoje za dodelitev tega varstva, vendar bi bilo zmotno skleniti, da ni zunanji izgled izdelkov tisti, ki naj bi ga varovali z modelom Skupnosti. Kot je navedel UUNT, ki je postal EUIPO,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej odločbo UUNT v zadevi R 690/2007-3, navedeno zgoraj v opombi 13, točka 34.</P></NOTE> iz, prvič, opredelitve koncepta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>videza<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> iz člena 3(a) Uredbe št. 6/2002, v kateri je izrecno napoteno na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>izgled<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> izdelka,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>[V]idez<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> je tu opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.</P></NOTE> in drugič, zahtev v zvezi z vidnostjo iz člena 4(2)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej navedbo iz točke 5 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in uvodne izjave 12<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>V uvodni izjavi 12 je navedeno, da naj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>[v]arstvo […] ne zajema tistih sestavnih delov, ki med normalno uporabo izdelka niso vidni, pa tudi ne tistih značilnosti takšnih delov, ki niso vidne, če je del izpostavljen [vgrajen] […]<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.</P></NOTE> te uredbe jasno izhaja, da je preučitev zunanjega izgleda, ne glede na to, kakšna je njena konkretna zasluga,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Tudi vlada Združenega kraljestva je uporabila izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>zasluga<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> – čeprav ta ni uporabljen v Uredbi št. 6/2002 – ko je kot na tem mestu obravnavala vprašanje, ali lahko model dejansko naredi izdelek privlačen zaradi njegovega izgleda.</P></NOTE> odločilna za pridobitev pravic, ki jih omogoča model Skupnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170921">21. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Easy Sanitary Solutions in EUIPO/Group Nivelles</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑361/15 P in C‑405/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:720">EU:C:2017:720</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> Naj k temu še dodam, da je vizualni vidik poudarjen tudi v členu 10(1) te uredbe, s katerim se zahteva, da je mogoče zadevni izdelek razlikovati od predhodnih varovanih stvaritev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>V odstavku 1 je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>[o]bseg varstva iz modela Skupnosti zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Torej menim, da je z besedilom uvodne izjave 10 Uredbe št. 6/2002 združljiva razlaga člena 8(1) te uredbe, po kateri se ta člen ne nanaša na primere, v katerih so zadevne značilnosti edino možno sredstvo za izpolnitev tehnične funkcije izdelka, ampak se nanaša na primere, v katerih je potreba po dosegi te funkcije edini dejavnik, ki pojasnjuje odločitev za navedene značilnosti. Povedano drugače, po mojem mnenju je treba šteti, da so značilnosti izgleda izdelka določene izključno s ciljem doseči dano tehnično rešitev in torej te značilnosti spadajo na področje uporabe izvzetja, določenega z navedenim členom 8(1), če se izkaže, da drugačni vidiki, natančneje vizualni, niso imeli nobene vloge pri odločitvi za zadevni videz. Ključno vprašanje je, kje se končajo oblikovne zahteve, povezane s tehnično funkcijo izdelka, in kje se začne svobodna volja njegovega oblikovalca.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Konkretno, namen tehnične funkcije je lahko na primer zagotoviti več povezanosti, priročnosti, udobja, učinkovitosti ali varnosti, v nasprotju z razvijanjem ornamentalnih, okrasnih, estetskih ali domišljijskih oblik (glej Cohen, D., <HT TYPE="ITALIC">Le droit des dessins et modèles, Droit communautaire, droit international, droit français et autres droits étrangers</HT>, Economica, Pariz, 2. izdaja, 2004, točka 65, ter Greffe, F., in Greffe, P., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>. v opombi 15, točka 159).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Ugotovitev, da ta določba po naravi pomeni odstopanje, iz česar po mnenju predložitvenega sodišča izhaja, da jo je treba razlagati ozko, ni v nasprotju z mojo analizo. Zgolj na podlagi te ugotovitve namreč ni mogoče priti do sklepa, da je treba uporabiti merilo, kot je v obravnavani zadevi merilo raznovrstnosti oblik, s katerim je sicer res dodatno zožen obseg primerov, za katere se uporablja izvzetje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej točko 19, <HT TYPE="ITALIC">in fine</HT>, teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> vendar zanj ne najdemo nobene očitne pravne podlage niti v samem besedilu Uredbe št. 6/2002 niti ob upoštevanju izvorov ali ciljev te uredbe, kot jih je določil zakonodajalec Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Menim, da je razlaga, ki jo predlagam, podkrepljena z <HT TYPE="ITALIC">zgodovino nastanka</HT> Uredbe št. 6/2002, še zlasti člena 8(1) te uredbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Družba CeramTec trdi, da se merilo raznovrstnosti oblik ne uporablja, saj naj predlog za njegovo uvedbo v predpise Unije ne bi bil sprejet. Vlada Helenske republike se pri vrsti svojih trditev prav tako opira na pripravljalno gradivo za to uredbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Naj v zvezi s tem ugotovim, da je Komisija v zeleni knjigi o varstvu modelov iz leta 1991 to, da se izključi varstvo za značilnosti, pogojene izključno s tehnično funkcijo zadevnega izdelka, tj. pravilo, ki je pred tem že obstajalo v veliki večini držav članic,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>V zvezi z nekaterimi predhodnimi nacionalnimi ureditvami glej zlasti Mouncif-Moungache, M., <HT TYPE="ITALIC">Les dessins et modèles en droit de l'Union européenne</HT>, doktorska disertacija, Bruylant, Bruselj, 2012, str. 121 in naslednje.</P></NOTE> utemeljevala s pripombami, katerih vsebina, kot se mi zdi, niha med teorijo raznovrstnosti oblik in teorijo vzročnosti, za kateri je po mojem mnenju značilen neobstoj alternativnih dizajnov z vidika končne oblike navedenega izdelka oziroma neobstoj ustvarjalnega prispevka oblikovalca pri razvijanju te oblike.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Delovni dokument, objavljen junija 1991 (III/F/5131/91‑FR), str. 65, točka 5.4.6: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/><HT TYPE="ITALIC">Če</HT> je mogoče tehnični učinek doseči <HT TYPE="ITALIC">izključno z dano obliko</HT>, videza ni mogoče varovati. Nasprotno, <HT TYPE="ITALIC">če lahko oblikovalec izbira med več oblikami</HT>, da doseže želeni tehnični učinek, je mogoče zadevne značilnosti varovati. Če izvzetje razumemo na ta način, […] se natančno ujema z dihotomijo zamisel/izraz, določeno z zakonodajo v zvezi z avtorsko pravico. <HT TYPE="ITALIC">Dejansko</HT> to pomeni, da <HT TYPE="ITALIC">v primeru neobstoja izbire</HT> pri oblikovanju izdelka, s katerim želimo doseči določeni učinek, <HT TYPE="ITALIC">ni nobene osebne ustvarjalnosti</HT>, zato ni ničesar, kar bi lahko varovali<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> (moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V prvotnem predlogu Komisije iz leta 1993, ki je privedel do sprejetja Uredbe št. 6/2002, se je besedilo člena 9(1) (postal člen 8(1) te uredbe), naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>Nepoljubni tehnični videzi […]<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, glasilo: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>Kot model Skupnosti ni mogoče varovati videza, pri katerem tehnična funkcija ne dopušča nobene svobode, kar zadeva poljubne značilnosti izgleda izdelka.<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o modelih Skupnosti z dne <DATE ISO="19931203">3. decembra 1993</DATE> (COM(93) 342 final, str. 70). Na uporabo izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>poljuben<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> je imel pripombo Ekonomsko-socialni odbor (glej mnenje z dne <DATE ISO="19950222">22. februarja 1995</DATE>, <REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="110" PAGE.FIRST="14" DATE.PUB="1995">UL 1995, C 110, str. 14</REF.DOC.OJ>, točka 5.7).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V obrazložitvenem memorandumu k temu predlogu uredbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>V točki 8.2 obrazložitvenega memoranduma (COM(93) 342 final, str. 9) je navedeno, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>videzi […] značilnosti izgleda izdelka, ki jih je mogoče zaznati s čutili. Ne upošteva se nobeno estetsko merilo. Brez razlikovanja je mogoče varovati estetske in funkcionalne videze izdelka. Kljub temu pa ni mogoče varovati značilnosti, ki jih narekuje tehnična funkcija izdelka in ne dopuščajo nobene svobode pri oblikovanju poljubnih elementov […].<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/></P></NOTE> in komentarju k njenemu členu 9(1)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>V skladu s komentarjem k tej določbi se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>z uredbo ne razlikuje med estetskimi in funkcionalnimi videzi izdelka; oboje je mogoče varovati na enak način. V skrajnih primerih oblika sledi funkciji brez možnosti odstopanj. Oblikovalec se v tem primeru ne more sklicevati na to, da je rezultat plod njegove osebne ustvarjalnosti. Videz izdelka tako nima nobene individualne narave in ne daje pravice do varstva […]. Določba torej izključuje varstvo le v primerih, v katerih ni nobene svobode za vnos poljubnih elementov<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> (COM(93) 342 final, str. 18).</P></NOTE> je najprej pojasnjeno, da estetski vidik izdelka sam po sebi ni odločilen, saj je mogoče na enak način varovati tako modele, ki težijo k določenemu esteticizmu, kot tiste, s katerimi se zagotavlja določena uporabnost. V teh odlomkih je zlasti poudarjeno, da se varstvo kot model Skupnosti zavrne v redkih primerih, v katerih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>oblika sledi funkciji brez možnosti odstopanja<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, saj oblikovalec v tem primeru nima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>nobene svobode<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> pri oblikovanju izdelka ter torej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>ne more trditi, da je rezultat plod njegove osebne ustvarjalnosti<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> in da je njegov model <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>individualen<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Prav tako se uvodna izjava 9 navedenega predloga nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>videze izdelka, ki so bili izoblikovani v odgovor na funkcionalno zahtevo in oblikovalcu ne dajejo nobene možnosti, da bi vanje vključil drugačne ali poljubne značilnosti<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> (str. 63), v komentarju k členu 27(1) tega predloga pa je napoteno na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>primere, v katerih razlikovalne značilnosti videza izdelka ne morejo biti varovane, saj jih v celoti narekuje tehnična funkcija, ki ne dopušča nobene svobode za oblikovanje poljubnega videza<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> (str. 27).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Poleg tega iz spremenjenega predloga iz leta 1999<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej spremenjeni predlog Uredbe Sveta (ES) o modelih Skupnosti z dne <DATE ISO="19990621">21. junija 1999</DATE> (COM(1999) 310 final), pripombe v zvezi s členom 9.</P></NOTE> izhaja, da je bilo sedanje besedilo člena 8(1) Uredbe št. 6/2002 usklajeno z besedilom člena 7(1) Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19981013">13. oktobra 1998</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 21, str. 120).</P></NOTE>, katere namen je uskladiti zakonodaje držav članic, ki se uporabljajo na tem področju<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Zakonodaje, katerih učinki so omejeni na ozemlje zadevne države članice, v nasprotju s sistemom, vzpostavljenim z Uredbo št. 6/2002 (glej uvodne izjave od 1 do 6 te uredbe).</P></NOTE>. Pripravljalno gradivo za Direktivo 98/71 pa potrjuje, da sta se neobstoj svobodne volje oblikovalca pri oblikovanju izdelka in dejstvo, da izbrano obliko narekuje izključno tehnična funkcija, že vse od začetka obravnavala kot odločilna dejavnika za zavrnitev varstva, in sicer tako v prvotnem predlogu te direktive iz leta 1993<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Člen 7(1) tega prvotnega predloga direktive z dne <DATE ISO="19931203">3. decembra 1993</DATE> (COM(93) 344 final) je določal, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>registracija modela ne podeljuje pravic, če uresničevanje tehnične funkcije ne dopušča nobene svobode, kar zadeva poljubne značilnosti izgleda izdelkov<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, v skladu z obrazložitvenim memorandumom k temu predlogu pa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>se bo konkurenca spodbujala v sektorjih, v katerih videzi izdelka ne bodo upravičeni do varstva, na primer ker potreba po tem, da izdelek izpolni tehnično funkcijo, oblikovalcu ne dopušča svobode<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> (glej str. 14 in 23).</P></NOTE> kot tudi v spremenjenem predlogu iz leta 1996.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej v spremenjenem predlogu direktive z dne <DATE ISO="19960221">21. februarja 1996</DATE> (COM(96) 66 final) komentar k členu 7(1), v katerem je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>[č]eprav se vprašanje, ali ima videz izdelka estetsko razsežnost ali ne, ne upošteva pri opredelitvi, ali izpolnjuje pogoje za varstvo, določene v predlogu, so nekateri menili, da je treba dodati določbo, s katero bi se določilo, da varstva ne bi smeli podeliti v izjemno redkih primerih, v katerih obliko narekuje funkcija. Komisija je menila, da je potrebna jasnejša formulacija, zlasti ob upoštevanju predloga spremembe odstavka 2<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> (str. 8). Navedeni člen 7(1) se odslej nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>, ta formulacija pa je bila uporabljena tudi v členu 8(1) Uredbe št. 6/2002.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da v zgoraj navedenih osnutkih besedil ni bilo upoštevano nobeno merilo, enakovredno merilu obstoja alternativnih dizajnov ali raznovrstnosti oblik, ampak je bila v njih prej dana prednost merilu vzročnosti. Nikakor se namreč ne zahteva, da je zadevna značilnost <HT TYPE="ITALIC">edino sredstvo</HT>, s katerim je mogoče doseči želeno tehnično funkcijo. Izvzetje, kakršno je določeno s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002, je večinoma obrazloženo z neobstojem ustvarjalnega vpliva oblikovalca na izgled izdelka, pri čemer je mogoče varstvo modela upravičiti le, če dodana vrednost izhaja iz intelektualnega prizadevanja, neodvisnega od navedene funkcije. Zdi se, da se je v zadnjem času tudi EUIPO nagibal k temu, da je v svoji praksi odločanja bolj poudarjal to, ali je oblikovalec pri razvijanju zadevnega izdelka razpolagal z nekaj svobode ali ne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej Brancusi, L., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>Article 8 CDR<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>. v opombi 12, str. 140, točka 47, in zadnji pristop, opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>prožnejši<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, na katerega je napoteno v poročilu o študiji, izdelani po naročilu Komisije, z dne <DATE ISO="20160603">3. junija 2016</DATE>, <HT TYPE="ITALIC">Legal review on industrial design protection in Europe</HT>, str. 89, 91 in 92.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Kar zadeva <HT TYPE="ITALIC">cilje</HT>, zastavljene z navedeno uredbo, še zlasti z njenim členom 8(1), za stranke ni sporno – in je po mojem mnenju tudi neizpodbitno – da je namen te določbe predvsem preprečiti, da bi se značilnosti izdelka, ki so izključno tehničnega izvora, lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>monopolizirale<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>V skladu s točko 8.2 obrazložitvenega memoranduma k prvotnemu predlogu (COM(93) 342 final, str. 9) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>[…] značilnosti, ki jih narekuje ena od tehničnih funkcij izdelka, […] ni mogoče varovati, da se na ta način z varstvom modela ne monopolizirajo tehnične funkcije<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>.</P></NOTE> tako, da bi se varovale kot model Skupnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Naj pripomnim, da je imela podoben namen klavzula o popravilih iz člena 110(1) Uredbe št. 6/2002, katere prvotna formulacija je vsebovala napotilo na primere, ko je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>od izgleda odvisen varovani model<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>, ki pa je bila v zakonodajnem postopku črtana. V zvezi s tem glej moje sklepne predloge v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Acacia in D'Amato</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑397/16 in C‑435/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:730">EU:C:2017:730</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> in se izogniti temu, da bi se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>tehnološke inovacije […] ovira[le]<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej začetek prvega stavka uvodne izjave 10 Uredbe št. 6/2002.</P></NOTE> ker bi se s tem varstvom zmanjšala razpoložljivost tehničnih rešitev za preostale gospodarske subjekte.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Komisija v svojih stališčih upravičeno poudarja, da se s tem, da se iz varstva modelov izvzamejo značilnosti izgleda, katerih namen je zgolj izvajanje tehnične rešitve, zagotovi svobodna konkurenca med ponudniki izdelkov, pri katerih se uporabi taka tehnična rešitev.</P></NOTE> Zakonodajalec si je namreč prizadeval predvsem za zagotovitev ravnovesja med varstvom inovacij in ustvarjalnosti na eni strani ter ohranitvijo pravične konkurence, dobičkonosne za vsa podjetja Skupnosti, na drugi strani.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej oddelek 9 obrazložitvenega memoranduma k prvotnemu predlogu (COM(93) 342 final, str. 10) in uvodno izjavo 7 Uredbe št. 6/2002.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Poleg tega iz pripravljalnega gradiva za Uredbo št. 6/2002 izhaja, da je namen člena 8(1) te uredbe tudi zarisati ločnico med predpisi v zvezi s patenti in predpisi v zvezi z modeli.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Soobstoj navedenih predpisov je potrjen v uvodni izjavi 31 in členu 96 Uredbe št. 6/2002. Glej tudi zeleno knjigo o varstvu modelov, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>. v opombi 31, str. 65, točka 5.4.6.1.</P></NOTE> Morebitno varstvo tehničnih inovacij mora namreč spadati na področje uporabe prvonavedenih predpisov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>V skladu s točko 8.2 obrazložitvenega memoranduma k prvotnemu predlogu (COM(93) 342 final, str. 9) je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>[…] značilnosti, ki jih narekuje ena od tehničnih funkcij izdelka, […] mogoče, če je to primerno, varovati na podlagi zakonodaje o patentih ali uporabnih modelih, če so izpolnjeni pogoji za pridobitev takega varstva<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>.</P></NOTE> če so izpolnjeni pogoji patentibilnosti. Kot poudarja družba CeramTec, se lahko pridobitev patenta v nekaterih primerih izkaže za težavnejšo, saj je treba za pridobitev te pravice dokazati obstoj izuma, ki izpolnjuje stroge zahteve,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>V skladu s členi od 52 do 57 Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, podpisane <DATE ISO="19731005">5. oktobra 1973</DATE> v Münchnu (v nadaljevanju: Münchenska konvencija), mora biti izum nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv; besedilo te konvencije je na voljo na spletnem naslovu: http://www.epo.org/law‑practice/legal‑texts/html/epc/2013/f/ma1.html.</P></NOTE> in manj zanimivo, saj je lahko trajanje ponujenega varstva krajše od trajanja, ki ga zagotavljajo modeli.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Torej načeloma 20 let za evropski patent (glej člen 63 Münchenske konvencije) in do 25 let za modele Skupnosti, ki so registrirani (glej člen 12 Uredbe št. 6/2002), kot to velja v sporu o glavni stvari.</P></NOTE> Torej se je bilo treba izogniti tveganju, da bi se lahko zaobšle določbe, ki se uporabljajo na področju patentov, tako da se je prepovedalo, da bi se rešitve tehnične narave lahko varovale kot modeli.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Z odločitvijo za merilo, s katerim se – kot z merilom raznovrstnosti oblik – močno omeji področje uporabe izvzetja, določenega s členom 8(1),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej točko 19, <HT TYPE="ITALIC">in fine</HT>, teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> bi se po mojem mnenju lahko tej določbi odvzel polni učinek, s čimer bi se preprečilo uresničevanje zgoraj navedenih ciljev, saj bi se dovolila prilastitev oblik s povsem tehnično funkcijo, za katere obstajajo alternative.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej tudi odločbo UUNT v zadevi R 690/2007‑3, navedeno zgoraj v opombi 13, točki 28 in 30, ter Brancusi, L., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>Article 8 CDR<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>. v opombi 12, str. 136 in 137, točka 33.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Strinjam se namreč z družbo CeramTec in vlado Združenega kraljestva, da je izgled značilnosti izdelka praktično vedno mogoče minimalno, vendar dovolj spremeniti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>V skladu s členom 5(2) Uredbe št. 6/2002, ki določa, da se videz izdelka šteje za enakega že obstoječemu videzu in ga torej ni mogoče varovati, če se njegove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.</P></NOTE> ne da bi to škodovalo želeni tehnični funkciji. Torej bi se lahko zgodilo, da bi bilo več oblik tehnične rešitve, ki jih je mogoče oblikovati – ali celo vse take oblike – monopoliziranih prek varstva modelov, kar bi pomenilo oviro za tehnološke inovacije, ki jih želi Uredba št. 6/2002 spodbuditi. Če bi uporabili merilo, ki ga priporoča družba DOCERAM, bi imel en sam gospodarski subjekt možnost, da pridobi več registracij modela Skupnosti za različne oblike izdelka in da tako v praksi pridobi izključno varstvo, enakovredno varstvu, ki ga ponuja patent, vendar ne da bi se zanj uporabljale s tem povezane omejitve, ki bi jih bilo torej mogoče zaobiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>V zvezi s tem družba CeramTec trdi, da v sporu o glavni stvari družba DOCERAM z zavarovanjem 17 različic oblik centrirnih zatičev, zajetih v treh različnih osnovnih modelih, preostalim gospodarskim subjektom na trgu ni pustila nobene možnosti uporabe alternativnih oblik teh izdelkov, saj naj na področju bradavičnega varjenja ne bi obstajale druge tehnično sprejemljive oblike, ki bi naredile drugačen celotni vtis izdelka v skladu s členom 6(1) navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Naj nazadnje še poudarim, da je prednost razlage, ki jo priporočam tukaj, njena skladnost s <HT TYPE="ITALIC">sodno prakso</HT> Sodišča <HT TYPE="ITALIC">na področju znamk</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej opombi 59 in 61 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> V nasprotju s tem, za kar se zdi, da trdi družba CeramTec, te sodne prakse po mojem mnenju ni mogoče preprosto prenesti na obravnavano zadevo, saj je treba upoštevati razlike, ki obstajajo med sistemom prava Unije v zvezi z varstvom znamk in sistemom v zvezi z varstvom modelov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>V zvezi z razlikami med varstvom, ki ga ponujajo znamke, in varstvom, ki ga ponujajo modeli, kar zadeva tako njuno naravo in obseg kot tudi trajanje vsakega od njiju, glej sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz‑Jaraboja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Philips</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑299/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:52">EU:C:2001:52</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 36 do 38).</P></NOTE> Ker pa določbe, analogne tistim iz člena 8(1) Uredbe št. 6/2002,<?PAGE NO="11"?> najdemo tudi v prvem od navedenih sistemov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej člen 3(1)(e), druga alinea, Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne <DATE ISO="19881221">21. decembra 1988</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 92), ki je postal člen 3(1)(e)(ii) Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081022">22. oktobra 2008</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 299, str. 25</REF.DOC.OJ>), in člen 7(1)(e)(ii) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne <DATE ISO="19931220">20. decembra 1993</DATE> o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), ki je postal člen 7(1)(e)(ii) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE> o znamki Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="078" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 78, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> čeprav njihovo besedilo ni povsem enako,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Zgoraj navedene določbe v zvezi s pravom znamk (glej opombo 56) se nanašajo ne le na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>značilnosti […], ki jih določa izključno tehnična funkcija [izdelka]<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>, temveč tudi na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>obliko [tega izdelka], ki je nujna [potrebna] za dosego tehničnega učinka<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>. Generalni pravobranilec D. Ruiz‑Jarabo je menil, da to razlikovanje ni v ničemer samovoljno in da pomeni, da mora biti raven <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>funkcionalnosti<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> višja, da je mogoče ugotoviti razlog za izvzetje na področju modelov, saj element, ki se upošteva v zvezi s tem, ne sme biti zgolj potreben, ampak mora biti tudi nujen za dosego točno določenega tehničnega učinka, tako da funkcija narekuje obliko. Po njegovem mnenju to pomeni, da bi bilo mogoče funkcionalni model kljub vsemu zavarovati, če se dokaže, da je mogoče isto tehnično funkcijo doseči z drugačno obliko (glej njegove sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Philips</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑299/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:52">EU:C:2001:52</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). S tem mnenjem se ne strinjam, k čemur je treba še dodati, da je bilo navedeno kot <HT TYPE="ITALIC">obiter dictum</HT> (glej odločbo UUNT v zadevi R 690/2007-3, navedeno zgoraj v opombi 13, točka 28) in da Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020618">18. junija 2002</DATE>, <NAME.CASE>Philips</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑299/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:377">EU:C:2002:377</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni zavzelo stališča v zvezi z modeli.</P></NOTE> in glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>sorodstvene vezi<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> med tema kategorijama določb<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Uredba št. 40/94 o znamki Skupnosti je bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>dediščina<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>, ki so jo avtorji Uredbe št. 6/2002 pri njenem pisanju upoštevali kot osnovo (glej Hiance, M., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>Le projet de règlement communautaire sur les dessins et modèles: les enjeux<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue internationale de la propriété industrielle et artistique</HT>, 2000, št. 201, str. 100).</P></NOTE> se je po mojem mnenju mogoče ali celo priporočljivo izreči ob upoštevanju navedene sodne prakse in v obravnavani zadevi po možnosti uporabiti razlago po analogiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Naj v zvezi s tem opozorim, da je Sodišče glede varstva, ki ga dajejo znamke, odločilo, da je namen zgoraj navedenih določb prava Unije, ki se v bistvu ujemajo s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002, preprečiti, da bi to varstvo imetniku omogočilo monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi izdelka, ki bi jih lahko uporabnik iskal tudi pri konkurenčnih izdelkih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej zlasti v zvezi s členom 3(1)(e) Direktive 2008/95 sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150916">16. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Société des Produits Nestlé</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑215/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:604">EU:C:2015:604</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 44, 45 in 55), v zvezi s členom 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 pa sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161110">10. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Simba Toys/EUIPO</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑30/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:849">EU:C:2016:849</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kot sem pojasnil zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej točko 38 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> je po mojem mnenju to tudi razlog, iz katerega je varstvo v skladu z zakonodajo o modelih Skupnosti izključeno v okoliščinah, določenih v navedenem členu 8(1).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Iz različnih sodb Sodišča v zvezi z znamkami namreč izhaja, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>se znak, sestavljen izključno iz oblike blaga, ne more registrirati [na podlagi določb, ki so se razlagale], če se dokaže, da bistvene funkcionalne značilnosti te oblike izhajajo le iz tehničnega učinka<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>. Sodišče je pojasnilo, da se z dokazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>obstoja drugačnih oblik, ki omogočajo dosego enakega tehničnega učinka, [ni mogoče] izogn[iti] razlogom za zavrnitev […] registracije<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> kot znamke za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>obliko blaga, ki je nujna [potrebna] za doseg tehničnega učinka<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/>, kot je to določeno v navedenih določbah. To implicitno, vendar po mojem mnenju jasno zavrnitev teorije raznovrstnosti oblik je utemeljilo zlasti z ugotovitvijo, da zavrnitev registracije ni pogojena s tem, da mora biti zadevna oblika edina, s katero je mogoče doseči zadevni tehnični učinek, in z opazko, da bi lahko – če bi se tako merilo obravnavalo kot odločilno – za konkurente imetnika znamke mnoge alternativne oblike postale neuporabne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Glej v zvezi s členom 3(1)(e), druga alinea, Direktive 89/104 sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020618">18. junija 2002</DATE>, <NAME.CASE>Philips</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑299/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:377">EU:C:2002:377</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 81 do 84); v zvezi s členom 3(1)(e) Direktive 2008/95 sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150916">16. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Société des Produits Nestlé</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑215/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:604">EU:C:2015:604</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v zvezi s členom 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 pa sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100914">14. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Lego Juris/UUNT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑48/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:516">EU:C:2010:516</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 53 do 58).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Menim, da je mogoče te ugotovitve upoštevati tudi v obravnavani zadevi, saj tudi na tem področju ni mogoče dopustiti preusmeritve modelov Skupnosti od njihovega namena za to, da se ponudi varovanje povsem tehničnih značilnosti izdelka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>V podporo analogiji s stališčem, ki ga je Sodišče zavzelo na področju znamk, glej zlasti Greffe, F., in Greffe, P., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>. v opombi 15, točki 182 in 183, ter Raynard, J., Py, E., in Tréfigny, P., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>. v opombi 15, točka 536.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Torej menim, da je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti pritrdilno in tako zavrniti tezo, s katero se predlaga upoštevanje merila t. i. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>raznovrstnosti oblik<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>. Natančneje, menim, da je treba člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da se pri opredelitvi, ali značilnosti izgleda izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija, ni mogoče preprosto opreti na neobstoj alternativnih oblik, s katerimi je mogoče zagotoviti to funkcijo, temveč je treba dokazati, da je prizadevanje za zagotovitev dane tehnične funkcije edini dejavnik, ki je narekoval izbiro zadevnega videza izdelka, in da zato oblikovalec v zvezi s tem ni imel nobene ustvarjalne vloge.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>V povezavi s tako predlagano razlago se predložitveno sodišče v drugem vprašanju za predhodno odločanje dodatno sprašuje še o konkretnem izvajanju pravila iz navedenega člena 8(1).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Elementi presoje, ki se upoštevajo pri uporabi člena 8(1) Uredbe št. 6/2002 (drugo vprašanje)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje za predhodno odločanje je postavljeno podredno, če bi Sodišče – kot mu priporočam – na prvo vprašanje odgovorilo, da je upoštevna metoda za uporabo izvzetja, določenega s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002, preverjanje, ali je mogoče značilnosti izgleda zadevnega izdelka pripisati izključno želeni tehnični funkciji, ne pa ugotavljanje neobstoja alternativnih dizajnov, ki lahko tudi izpolnijo to funkcijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>S tem vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, prvič, s katerega stališča je treba presojati, ali so bile posamezne značilnosti izgleda izdelka izbrane izključno iz preudarkov tehnične funkcionalnosti, in drugič, če je za to odločilen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>objektivni opazovalec<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>, kako je treba ta pojem opredeliti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Navedeno sodišče pojasnjuje, da je v sodbi, ki se izpodbija pred njim, Landgericht Düsseldorf (deželno sodišče v Düsseldorfu) menilo, da je treba to oceno opraviti objektivno ter da osebna volja oblikovalca zadevnega modela ni bistvena in se lahko upošteva kvečjemu kot indic pri opredelitvi, ali bi objektivni opazovalec ob razumnem opazovanju sklepal, da so bile le zapovedi tehnične funkcionalnosti odločilne za odločitev o dizajnu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Predložitveno sodišče navaja, da je bilo v odločbi UUNT v zadevi R 690/2007-3, navedeni zgoraj v opombi 13, zavzeto to stališče.</P></NOTE> Vendar je po mnenju nasprotnikov tega pristopa v posameznem primeru težko presojati stališče <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>objektivnega opazovalca<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>, torej druge osebe, ki obstaja le teoretično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Kar zadeva objektivnost ali subjektivnost analize, ki jo je treba opraviti</HT> za uporabo člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, se stranki iz postopka v glavni stvari in zadevne stranke, ki so predložile stališča pred Sodiščem, strinjajo, da subjektivni namen oblikovalca, ko oblikuje zadevni videz izdelka, ne more biti ključni dejavnik, na podlagi katerega bi bilo mogoče opredeliti, ali je bil ta videz izdelka izbran iz povsem tehničnih preudarkov. Tudi sam se strinjam s tem mnenjem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Z objektivnim pristopom k zadevni analizi se namreč spodbuja enotna uporaba te določbe v vseh državah članicah in v vseh sodiščih teh držav, zagotavlja pa se tudi večja predvidljivost, s čimer se krepi pravna varnost gospodarskih subjektov. Kot v bistvu navajata družbi DOCERAM in CeramTec, bi bile v primeru, da bi bila domnevna namera oblikovalca edini upoštevni dejavnik, njegove izjave edine odločilne za presojo, ali je mogoče zadevni videz izdelka varovati ali ne, v primeru spora pa bi zadevno osebo lahko zamikalo, da bi trdila, da se je za ta dizajn odločila zaradi estetskih vidikov, da bi tako dosegla, da se izvzetje, določeno s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002, ne bi uporabilo v škodo njene stvaritve. Po mojem mnenju je bistveno, da se lahko pristojni organi izrečejo na podlagi elementov presoje, ki niso subjektivni, ampak so nevtralni in ne vsebujejo tveganja pristranskosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Kar zadeva pravila, po katerih se je treba ravnati za izvedbo objektivne presoje</HT> v zvezi s tem, ali izgled izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija, v smislu člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, pa se stališča, ki so se zagovarjala pred Sodiščem, med seboj razlikujejo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Menim, da je <HT TYPE="ITALIC">prva problematika</HT>, ki se je dotika vprašanje, kot ga je postavilo predložitveno sodišče, ki napotuje na morebitno upoštevanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>stališča <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>objektivnega opazovalca<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="2018" ID="QE0081"/><QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>, vprašanje, ali je treba <HT TYPE="ITALIC">razlogovati z vidika fiktivne osebe</HT>, katere domnevna presoja naj bi služila kot arhetip.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>V zvezi s tem družba CeramTec najprej navaja, da se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>objektivni opazovalec<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/> iz sodbe, ki se izpodbija pred predložitvenim sodiščem, in iz drugega vprašanja za predhodno odločanje zgleduje po podobnih formulacijah, ki so bile v nekaj različicah uporabljene v praksi odločanja EUIPO<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Zlasti je v točki 36 odločbe UUNT v zadevi R 690/2007-3, navedeni zgoraj v opombi 13, napoteno na stališče, ki ga zavzame <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>reasonable observer<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/> (v slovenščini <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>razumni opazovalec<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>).</P></NOTE> in v doktrini<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Družba CeramTec navaja izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>relevant observer<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/> (v slovenščini <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>upoštevni opazovalec<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>) in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>reasonable observer persona<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>razumni opazovalec<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>), ki sta uporabljena v delu L. Brancusi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>Article 8 CDR<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>. v opombi 12, str. 139, točka 41, oziroma v poročilu o študiji, izdelani po naročilu Komisije, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>. v opombi 41, str. 90.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Dalje, družba CeramTec trdi, da bi se bilo treba pri preverjanju, ali se uporablja člen 8(1) Uredbe št. 6/2002, po analogiji opreti na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>seznanjeni uporabnik<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/>, ki je uporabljen v členih 6(1) in 10(1) ter v uvodni izjavi 14 te uredbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Člena 6 in 10 se nanašata na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>individualno naravo<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>, ki jo mora imeti zadevni model (enako kot uvodna izjava 14), oziroma na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>obseg varstva<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>, podeljenega z Uredbo št. 6/2002.</P></NOTE>, kot je opredeljen v sodni praksi Sodišča in Splošnega sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>seznanjeni uporabnik<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/> je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/><HT TYPE="ITALIC">vmesni pojem med pojmom povprečnega potrošnika</HT> – uporablja se na področju znamk – za katerega se ne zahteva posebno znanje in ki praviloma ne izvaja neposredne primerjave med znamkami v koliziji, <HT TYPE="ITALIC">in pojmom strokovnjaka</HT> [– uporablja se na področju patentov –] s poglobljeno tehnično usposobljenostjo. [Ta pojem je] mogoče razumeti, kot da pomeni <HT TYPE="ITALIC">uporabnika, ki […] je posebno pazljiv</HT>, bodisi zaradi osebnih izkušenj bodisi zaradi obsežnega poznavanja zadevnega področja<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> (moj poudarek) (glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111020">20. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>PepsiCo/Grupo Promer Mon Graphic,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑281/10 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:679">EU:C:2011:679</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170921">21. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Easy Sanitary Solutions in EUIPO/Group Nivelles</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑361/15 P in C‑405/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:720">EU:C:2017:720</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0124">124</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0125">125</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta stranka meni, da se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>seznanjeni uporabnik<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/> – če je treba preverjanje podobno kot v obravnavani zadevi opraviti v posebnem položaju, v katerem so vsi uporabniki zadevnega izdelka poklicni izvajalci – v praksi ujema s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>strokovnjakom<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/>, ki ima strokovno tehnično znanje, kar je pojem, ki se uporablja za presojo inventivnosti patenta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Menim, da se ni primerno ravnati po tem predlogu. Naj pojasnim, da – v nasprotju s trditvijo družbe CeramTec – upoštevno merilo za presojo obstoja elementov dejanskega stanja v okviru Uredbe št. 6/2002 ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>vedno <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>seznanjeni uporabnik<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="2018" ID="QE0098"/><QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>. Zlasti je bilo že odločeno, da ni nujno, da je tak uporabnik onkraj izkušenj, ki si jih je pridobil z uporabo zadevnega izdelka, sposoben razlikovati med vidiki izgleda izdelka, ki jih narekuje njegova tehnična funkcija, in tistimi, ki so poljubni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Glej zlasti sodbe Splošnega sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100622">22. junija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Shenzhen Taiden/UUNT – Bosch Security Systems (Komunikacijska naprava)</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑153/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:248">EU:T:2010:248</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131121">21. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>El Hogar Perfecto del Siglo XXI/UUNT – Wenf International Advisers (Odpirač za steklenice)</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑337/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:601">EU:T:2013:601</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140312">12. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>Tubes Radiatori/UUNT – Antrax It (Radiator)</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑315/12</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:115">EU:T:2014:115</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Ta večkrat uporabljena analiza Splošnega sodišča je po mojem mnenju povsem utemeljena.</P></NOTE> Za uporabo člena 8(1) Uredbe št. 6/2002 je treba namreč opraviti tehnično oceno, za kar je potrebno posebno strokovno znanje, ki ga niti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>seznanjeni<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/> uporabnik nima vedno. Zato menim, da stališče <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>seznanjenega uporabnika<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/> ne more biti merilo objektivne presoje, ki se zahteva v zvezi s tem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Podobno kot vlada Združenega kraljestva in Komisija menim, da bi avtorji Uredbe št. 6/2002, če bi želeli sprejeti pravno orodje, kot je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>objektivni opazovalec<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/> – na kar napotuje drugo vprašanje za predhodno odločanje – tega opazovalca omenili v členu 8(1) te uredbe, kot so to izrecno storili v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>seznanjenim uporabnikom<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/> v odstavku 1 členov 6 in 10 navedene uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>V zvezi s tem glej zlasti komentar k členu 6(1) prvotnega predloga uredbe (COM(93) 342 final, str. 15).</P></NOTE> Naj k temu še dodam, da navedeni člen 8 ne napotuje niti na pojmovanje drugih kategorij fiktivne osebe, kot sta<?PAGE NO="14"?> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>povprečni potencialni kupec<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/>, ki ga je kot merilo najprej predlagala družba DOCERAM, nato pa ga je opustila,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Po mnenju družbe DOCERAM ima tak kupec pogosto manjše strokovno znanje, kar zadeva tehnično področje, na katero spada izdelek, kot na primer oblikovalec ali proizvajalec, posledica tega pa bi lahko bila, da bi se tehnične funkcije nekaterih značilnosti izgleda neupravičeno dojemale kot estetske značilnosti.</P></NOTE> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>povprečni potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/>, tj. dejavnik presoje, za katerega je Komisija navedla, da se je obravnaval kot sam po sebi neodločilen za presojo povsem tehnične narave oblike na področju znamk.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>V tem smislu navaja točke od 33 do 35 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140918">18. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Hauck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑205/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2233">EU:C:2014:2233</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki se nanašajo na člen 3(1)(e) Direktive 89/104. Komisija meni, da je cilj te določbe primerljiv s ciljem, zastavljenim s členom 8(1) Uredbe št. 6/2002, zato je po njenem mnenju logično tudi v okviru zadnjenavedenega uporabiti podobna merila za presojo oblikovanja izgleda izdelka onkraj tehničnih omejitev. V zvezi s tem glej tudi točko 43 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Vlada Združenega kraljestva po mojem mnenju upravičeno poudarja, da v odstavku 2 členov 6 in 10 Uredbe št. 6/2002 za namene ocenjevanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>stopnje svobode oblikovalca pri razvijanju modela<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> ni napoteno na teoretični pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>seznanjeni uporabnik<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Čeprav se pogoji, navedeni v odstavku 1 oziroma odstavku 2 členov 6 in 10, med seboj dopolnjujejo, kot je navedeno v uvodni izjavi 14 te uredbe. Pri konkretni presoji celotnega vtisa zadevnega modela na seznanjenega uporabnika je treba namreč upoštevati stopnjo svobode, ki jo je imel oblikovalec pri razvijanju izpodbijanega modela, pri čemer velja, da bolj kot je ta svoboda omejena, bolj bo mogoče, da manjše razlike med zadevnimi videzi izdelkov zadostujejo za to, da pri uporabniku ustvarijo različen celotni vtis (glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100318">18. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Grupo Promer Mon Graphic/UUNT – PepsiCo (Okrogel promocijski izdelek)</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑9/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:96">EU:T:2010:96</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170705">5. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Gamet/EUIPO</NAME.CASE> – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>Metal‑Bud II<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/> Robert Gubała (Vratna kljuka), <NO.CASE>T‑306/16</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:466">EU:T:2017:466</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> ter da je treba enak – torej nefiktivni – pristop uporabiti tudi v okviru člena 8(1) te uredbe, saj je tudi v tem primeru sodišče, ki odloča o sporu, zadolženo za to, da objektivno oceni, kaj je del tehnične funkcije izdelka in je torej element, ki ga ni mogoče varovati, ter kaj je rezultat svobode oblikovalca, katerega ustvarjalno delo je mogoče varovati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Naj pripomnim, da je Komisija v prvotni različici uredbe (COM(93) 342 final, str. 19) navedla, da je namen odstavka 2 določbe, ki je postala člen 10 Uredbe št. 6/2002, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/><HT TYPE="ITALIC">dati sodiščem smernice</HT> v tožbah zaradi kršitve pravic<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/> (moj poudarek). K temu je dodala, da si bodo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/><HT TYPE="ITALIC">zelo funkcionalni</HT> <HT TYPE="ITALIC">modeli, pri katerih mora oblikovalec upoštevati natančne parametre, verjetno med seboj bolj podobni kot modeli, pri katerih je oblikovalec povsem svoboden</HT>. Zato je v [navedenem] odstavku 2 določeno načelo, po katerem je treba svobodo oblikovalca upoštevati pri presoji podobnosti modela z drugim že prej obstoječim modelom<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/> (moj poudarek).</P></NOTE> Zdi se, da tako kazuistično oceno brez večjih težav že izvajajo nacionalna sodišča<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Vlada Združenega kraljestva v tem smislu navaja sodbo Court of Appeal (England &amp; Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek)), Dyson Ltd/Vax [2011] EWCA Civ 1206, točka 36.</P></NOTE> in člani UUNT, ki je postal EUIPO.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Kot primer glej analizo, ki jo je opravil oddelek za izbris UUNT v odločbi z dne <DATE ISO="20140317">17. marca 2014</DATE> v zadevi št. ICD 8674, Extruplast/PVG Energy BV, točka 17: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>Oblikovalec ve, da stopnjo svobode pri razvijanju videza plastičnih balonov omejujejo številne zapovedi, povezane z njeno namembnostjo, torej v primeru, ki ga preučujemo, s tem, da vsebuje tekočine, ki se v njih prevažajo in skladiščijo […]. V obravnavani zadevi izbira križa v obliki zaobljenega propelerja zgoraj, širina njegovih kril, njegova umestitev zgoraj in spodaj, široki utori, ki ga obkrožajo, razporeditev kartuš, njihova oblika in debelina ali tankost, utori in njihovo število dajejo [zadevnemu modelu Skupnosti] posebno estetsko vrednost, pa tudi bolj izbran izgled, ki ga ne narekuje zgolj njegova tehnična funkcija.<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Poleg tega, če bi dopustili merilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0111" REF.END="QE0111"/>objektivnega opazovalca<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/>, bi to povzročilo vrsto dodatnih težav pri opredelitvi te kategorije, sestavljene iz vsega po malem, in načina, kako jo uporabiti, in to že pri vprašanju, katere vrste in kakšno raven znanja bi morala taka oseba imeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Druga problematika</HT>, v zvezi s katero je Sodišču postavljeno vprašanje, je <HT TYPE="ITALIC">opredelitev elementov, ki jih je treba uporabiti pri preučitvi</HT>, ki naj jo – po mojem mnenju tako objektivno kot kazuistično – opravi sodišče, ki odloča o sporu, v katerem se model izpodbija na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 6/2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Strinjam se z večinskim mnenjem, izraženim v stališčih, predstavljenih pred Sodiščem, da mora nacionalno sodišče, ki odloča o sporu, objektivno in ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin vsake obravnavane zadeve presoditi, ali posamezne značilnosti izgleda izdelka temeljijo izključno na preudarkih, povezanih s funkcionalnostjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>V zvezi s tem Komisija meni, da bi moralo navedeno sodišče upoštevati merila presoje, za katera je Sodišče v zvezi z znamkami menilo, da omogočajo predpostavko o povsem tehnični vrednosti oblike, kot so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0112" REF.END="QE0112"/>to, kako naj bi povprečni potrošnik dojemal znak[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Tudi če naj to merilo samo po sebi ne bi bilo odločilno (glej točko 59 teh sklepnih predlogov).</P></NOTE>], narava zadevne kategorije izdelkov, umetniška vrednost zadevne oblike, posebnost te oblike v primerjavi z drugimi oblikami, ki so sicer<?PAGE NO="15"?> prisotne na zadevnem trgu, precejšnja razlika v ceni glede na podobne proizvode ali razvoj promocijske strategije, v kateri so poudarjene predvsem estetske značilnosti zadevnega izdelka<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>V zvezi s tem Komisija napotuje na točki 34 in 35 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140918">18. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Hauck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑205/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2233">EU:C:2014:2233</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej tudi opombo 71 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Komisija meni, da bi moralo sodišče, ki odloča o sporu, upoštevati tudi obstoj alternativnih oblik, ki prav tako izpolnjujejo zadevno tehnično funkcijo, saj naj bi ta obstoj načeloma nakazoval, da je bil oblikovalec svoboden pri razvijanju značilnosti izgleda izdelka in da tega izgleda niso določila izključno funkcionalna naključja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Podobno je tudi družba DOCERAM sestavila netaksativni seznam meril, ki bi jih bilo mogoče upoštevati, na katerem so bile navedene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0113" REF.END="QE0113"/>okoliščine, povezane z oblikovalskim procesom, oglaševanjem, uporabo itd.<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/>. Kar zadeva družbo CeramTec, ta trdi, da bi bilo treba stališče <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0114" REF.END="QE0114"/>seznanjenega uporabnika<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/>, za katerega – po mojem mnenju napačno<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Glej točko 57 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> – predlaga, naj se upošteva kot objektivno merilo presoje, določiti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0115" REF.END="QE0115"/>ob poglobljenem upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin obravnavane zadeve<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>V tem smislu družba CeramTec med drugim navaja delo O. Ruhla, <HT TYPE="ITALIC">Gemeinschaftsgeschmacksmuster – Kommentar</HT>, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>. v opombi 7, točka 10.</P></NOTE> še zlasti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0116" REF.END="QE0116"/>posebnega cilja proizvajalca v času oblikovanja, oglaševanja izdelka, v katerem se izpostavlja dizajn, morebitnih razlik ali posebnega ugleda dizajna pri upoštevni javnosti in volje oblikovalca v času oblikovanja izdelka<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Vladi Helenske republike in Združenega kraljestva nista sestavili takih seznamov z merili presoje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Naj v zvezi s tem pojasnim, da mora sodišče, ki odloča o sporu, zadevno presojo po mojem mnenju opraviti ne le z vidika samega zadevnega modela, temveč tudi z vidika vseh okoliščin, ki so privedle do odločitve o značilnostih izgleda tega modela, ob upoštevanju dokazov, ki jih predložijo stranke, ne glede na njihov namen ali naravo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Pri čemer je treba upoštevati, da je logično, da dokazno breme v zvezi s tem, da so pogoji, ki izhajajo iz člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, v posameznem primeru izpolnjeni, nosi stranka, ki se sklicuje na izvzetje, določeno s to določbo.</P></NOTE> ter ob upoštevanju morebitnih poizvedb, ki jih odredi to sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Menim, da ni mogoče izključiti možnosti, da se lahko merila, s katerimi po mojem mnenju samostojno ni mogoče dokazati, da je značilnosti izgleda izdelka določila izključno njegova tehnična funkcija v smislu člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, na primer subjektivna namera oblikovalca ali obstoj alternativnih oblik,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Nobeno od teh meril samo po sebi namreč ni odločilno iz razlogov, navedenih v točki 53 oziroma v točki 23 in naslednjih teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> kljub vsemu vključijo v sklop konkretnih indicev, ki jih morajo sodišča, ki odločajo o sporu, upoštevati pri izoblikovanju lastnega mnenja v zvezi z uporabo te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Menim, da ni treba sestaviti seznama meril – tudi eksemplifikativnega ne – ki jih je mogoče upoštevati v zvezi s tem, saj zakonodajalec Unije tega postopka ni predvidel in, kot se mi zdi, se to ni zdelo koristno niti Sodišču, kar zadeva presojo, ki se prav tako nanaša na dejansko stanje in jo je treba poleg tega opraviti na podlagi členov od 4 do 6 te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Po drugi strani pa podobno kot vlada Helenske republike menim, da je koristno izpostaviti, da lahko sodišče, ki odloča o sporu, zahtevano oceno po potrebi opravi ob pomoči pojasnil neodvisnega izvedenca, ki ga imenuje to sodišče. Naj v zvezi s tem pripomnim, da ni nujno, da imajo nacionalni sodniki včasih zelo tehnična strokovna znanja, ki so potrebna v ta namen, zato je običajna praksa, da v primeru tovrstnih kompleksnih vprašanj odredijo ukrepe za pridobitev izvedenskih mnenj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Zato menim, da je treba na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da mora za oceno, ali se posamezne značilnosti izgleda izdelka ujemajo izključno s preudarki, povezanimi s tehnično funkcionalnostjo, ki se opravi za uporabo člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, nacionalno sodišče, ki odloča o sporu, opraviti objektivno presojo, in sicer ne tako, da zavzame – teoretično – stališče <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0117" REF.END="QE0117"/>objektivnega opazovalca<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/>, temveč tako, da – konkretno – upošteva vse upoštevne okoliščine obravnavane zadeve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 8(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne <DATE ISO="20011212">12. decembra 2001</DATE> o modelih Skupnosti je treba razlagati tako, da je varstvo na podlagi navedene uredbe izključeno, če so bile značilnosti izgleda zadevnega izdelka izbrane izključno zato, da se temu izdelku omogoči zagotavljanje dane tehnične funkcije, torej brez ustvarjalnega prispevka njegovega oblikovalca, pri čemer dejstvo, da morda obstajajo druge oblike, s katerimi je mogoče doseči enak tehnični učinek, v zvezi s tem samo po sebi ni odločilno.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Da bi opredelili, ali so bile značilnosti izgleda izdelka izbrane zaradi preudarkov, ki se navezujejo izključno na tehnično funkcijo izdelka, v smislu navedenega člena 8(1), se mora sodišče, ki odloča o sporu, objektivno izreči, pri čemer izvaja svojo diskrecijsko pravico, v okviru katere upošteva vse upoštevne okoliščine obravnavane zadeve.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>