(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 16. februarja 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom preje iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 3. januarja 2024 vložilo združenje Glass Fibre Europe (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije preje iz steklenih vlaken v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in grožnji znatne škode, ki bi bila lahko povzročena industriji Unije, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija bi morala v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe v obdobju predhodnega razkritja registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 5, da zahteve iz člena 10(4), točka (c) ali (d), niso izpolnjene.

(4)

Komisija v obdobju predhodnega razkritja ni registrirala uvoza, saj se količine uvoza po začetku preiskave niso povečale, zaradi česar pogoji iz člena 10(4) niso bili izpolnjeni.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je izrecno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje, uporabnike in trgovce o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Komisija je v obvestilu k spisu z dne 16. februarja 2024 navedla, da na podlagi razpoložljivih informacij družbi Saint-Gobain Vertex s.r.o in Valmiera Stikla Skieddra AS predstavljata celotno industrijo Unije in da zato vzorčenje ni bilo potrebno. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o tem začasnem sklepu. Prejela ni nobenih pripomb. Komisija je zato svojo odločitev, da ne bo izvedla vzorčenja, potrdila v obvestilu k dokumentaciji z dne 12. marca 2024.

(9)

Javil se ni noben uvoznik in informacije za izbiro vzorca niso bile predložene.

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. Pet proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec.

(11)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov, tj. družbi Shandong Fiberglass Group Corp (v nadaljnjem besedilu: Shandong Fiberglass) in Henan Guangyuan New Material Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu: Henan Guangyuan), in sicer na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Prvotno vzorčena proizvajalca izvoznika sta skupaj predstavljala [11–15 %] celotnega obsega kitajskega izvoza v Unijo.

(12)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in kitajskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(13)

En proizvajalec izvoznik, družba Jiangsu Jiuding Special Fiber Co., Ltd., je trdil, da bi moral biti vključen v vzorec. Vendar je v obrazcu za vzorčenje poročal o izvozu rezanih niti, ki po podrobni opredelitvi izdelka, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 26 in 28, niso vključene v obseg izdelka. Ta proizvajalec izvoznik na podlagi preostalega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo ni izpolnjeval pogojev za vključitev v vzorec.

(14)

Družba Shandong Fiberglass, ki je imela največji obseg izvoza v Unijo v vzorcu, je 26. marca 2024 (7 dni pred rokom za predložitev izpolnjenega vprašalnika za proizvajalce izvoznike) napovedala, da ne bo sodelovala v preiskavi.

(15)

Trije drugi proizvajalci izvozniki, ki so izpolnili obrazec za vzorčenje, so skupno obsegali [2–5,5 %] kitajskega obsega izvoza. Nakazali so, da nameravajo zahtevati individualno preiskavo, vendar nobeden od njih ni predložil izpolnjenega vprašalnika za proizvajalce izvoznike in s tem veljavnega zahtevka. Glede na nizko raven izvoza proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike za vzorčenje, v Unijo, dodatki k vzorcu, tudi če bi bili predloženi odgovori na protidampinški vprašalnik, ne bi pripomogli k reprezentativnosti vzorca (3).

(16)

Na splošno je raven sodelovanja v tej zadevi nizka, saj je izvoz proizvajalcev, ki so predložili izpolnjene vprašalnike za vzorčenje, po odločitvi družbe Shandong Fiberglass, da preneha sodelovati, predstavljal [4,5–9 %] skupnega kitajskega izvoza v Unijo, izraženega kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 159.

(17)

Zaradi nizke stopnje sodelovanja, ki je privedla do okoliščin, v katerih reprezentativnega vzorca ni bilo mogoče izbrati, se je Komisija odločila, da v skladu s členom 17(4), drugi odstavek, osnovne uredbe v celoti opusti vzorčenje in za ugotovitev dampinga uporabi člen 18.

(18)

Komisija je 5. avgusta 2024 izdala obvestilo k dokumentaciji in kitajske organe obvestila o svoji odločitvi, da opusti vzorčenje (glej uvodno izjavo 17). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj izrazijo pripombe, vendar pripombe niso bile prejete.

(19)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 15, so trije drugi kitajski proizvajalci izvozniki v svojih obrazcih za vzorčenje izrazili zanimanje za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Vendar ti proizvajalci izvozniki niso predložili veljavnih zahtevkov, saj izpolnjenih vprašalnikov za proizvajalce izvoznike niso predložili v roku, določenem v obvestilu o začetku. Zato Komisija šteje, da te družbe niso predložile zahtevkov za individualno preiskavo.

(20)

Družba Henan Guangyuan je edina družba iz prvotnega vzorca, ki je predložila ustrezen in pravočasno izpolnjen vprašalnik in ki jo je bilo mogoče preveriti v skladu s členom 16(1) osnovne uredbe, zato se je Komisija odločila, da bo zanjo izračunala individualno stopnjo.

(21)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala tudi vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(22)

Komisija je vprašalnike za proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, znane uvoznike in uporabnike objavila na spletu (4) na dan začetka preiskave.

(23)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od dveh proizvajalcev Unije, enega kitajskega proizvajalca izvoznika, enega nepovezanega uvoznika in treh uporabnikov. Od kitajske vlade ni prejela izpolnjenega vprašalnika.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(25)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(26)

Izdelek v preiskavi je preja iz steklenih vlaken, sukana ali ne, razen trakov iz steklenih vlaken, vrvi iz steklenih vlaken in rezanih niti, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7019 13 00 in ex 7019 19 00 (oznake TARIC 7019 13 00 10, 7019 13 00 15, 7019 13 00 20, 7019 13 00 25, 7019 13 00 30, 7019 13 00 50, 7019 13 00 87, 7019 13 00 94, 7019 19 00 30, 7019 19 00 85).

(27)

Preja iz steklenih vlaken se uporablja za najrazličnejše namene, na primer v tkanih, pletenih, vpletenih ali nenagubanih tkaninah, ki se nato uporabljajo za ojačitev cementnih materialov, kot so malta ali elastomerna, termoplastična in duroplastna smola v industriji kompozitov. Primeri uporabe vključujejo avtomobile, baterije za električna vozila, tovornjake, avtobuse, vlake, lopatice vetrnih turbin, zrakoplove, izolacijo stavb, dimno in protipožarno zaščito, akustično izolacijo, filtracijo (zraka, kovin, praha in tekočin), električno izolacijo itd.

(28)

Komisija je 25. marca 2024 v odgovor na poizvedbo kitajskega proizvajalca izvoznika izdala obvestilo k dokumentaciji, v katerem je pojasnila opredelitev izdelka. V obvestilu je bilo pojasnjeno, da je bila brezkončna preja z visoko vsebnostjo silicijevega dioksida vključena v opredelitev izdelka v preiskavi, rezane niti, ne glede na vrsto stekla in dolžino, pa so bile izključene iz opredelitve izdelka v preiskavi. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj izrazijo pripombe, vendar pripombe niso bile prejete.

(29)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Kitajske.

(30)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(31)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(32)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(33)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo preje iz steklenih vlaken. Zadevne informacije sta predložila dva proizvajalca izvoznika (Jiangsu Jiuding Special Fiber Co., Ltd in Chongqing Tianze New Material Corp).

(34)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(35)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa kitajske vlade v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(36)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(37)

Komisija je 19. aprila 2024 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji preje iz steklenih vlaken. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, določila Brazilijo, Malezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo kot možne ustrezne reprezentativne države.

(38)

Komisija je od pritožnika in družbe Henan Guangyuan prejela pripombe na prvo obvestilo. Te pripombe so obravnavane v oddelku 3.2.

(39)

Komisija je 27. junija 2024 z drugim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi finančnih podatkov za leto 2023, ki so na voljo za turško skupino Türkiye Şişe ve Cam Fabrikaları A.Ş (v nadaljnjem besedilu: skupina Sisecam), ki je proizvajalec preje iz steklenih vlaken v reprezentativni državi.

(40)

Komisija je pripombe na drugo obvestilo prejela le od pritožnika. Te pripombe so podrobno obravnavane v oddelku 3.2.

(41)

Komisija je po analizi prejetih pripomb in informacij sklenila, da je Turčija ustrezna reprezentativna država, katere neizkrivljene cene in stroški bodo uporabljeni za določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v oddelku 3.2.2.

(42)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(43)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in nizke stopnje sodelovanja proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(44)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi s sektorjem steklenih vlaken na Kitajskem (5) ugotovila obstoj znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(45)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da na Kitajskem obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (6). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju preje iz steklenih vlaken ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (7), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (8) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (9). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem (10). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v sektorju steklenih vlaken v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (11) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala na Kitajskem (12).

(46)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v svoji prejšnji preiskavi v zvezi s sektorjem steklenih vlaken na Kitajskem, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a,) točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz dokumentacije, vključno z dokazi iz zahtevka in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (13), ki temelji na javno dostopnih virih in ki ga je Komisija vključila v dokumentacijo. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno in posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem, ki so bila ugotovljena tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(47)

Pritožnik je trdil, da obstajajo številni prepričljivi dokazi prima facie, da kitajska vlada posega v kitajsko industrijo preje iz steklenih vlaken, kar je privedlo do znatnega izkrivljanja v sektorju, to pa upravičuje določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(48)

Pritožnik je v podporo svojemu stališču poudaril spodaj navedene elemente, katerih posledica so znatna izkrivljanja v sektorju preje iz steklenih vlaken na Kitajskem.

(49)

Prvič, v sektorju prevladuje državno lastništvo, nadzor države ali politični nadzor:

(50)

Drugič, kitajske politike in ukrepi, ki se uporabljajo v sektorju preje iz steklenih vlaken diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga:

(51)

Tretjič, dejansko so stroški vseh proizvodnih dejavnikov preje iz steklenih vlaken na Kitajskem izkrivljeni:

(52)

Četrtič, dostop do financiranja in kapitala v sektorju preje iz steklenih vlaken odobrijo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(53)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz dokumentacije o zadevi glede obstoja znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi.

(54)

Kitajska vlada v sektorju preje iz steklenih vlaken ohranja znatno stopnjo lastništva in nadzora v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Zaradi nizke stopnje sodelovanja kitajskih izvoznikov izdelka v preiskavi ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi proizvajalci in proizvajalci v državni lasti. Vendar je bilo v preiskavi potrjeno, da so trije največji proizvajalci v sektorju preje iz steklenih vlaken, in sicer družbe Jushi, Taishan Fiberglass in CPIC, v celoti v državni lasti ali pa ima država v njih nadzorni delež. Ti trije proizvajalci predstavljajo približno 60 % kitajskih proizvajalcev steklenih vlaken, pri čemer ima družba Jushi največji, 33-odstotni delež na kitajskem trgu (14).

(55)

Javna in zasebna podjetja v sektorju preje iz steklenih vlaken so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti o politiki, ki se nanašajo na sektor preje iz steklenih vlaken, potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje temu sektorju, in namero posredovanja v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu z vladnimi politikami. To je razvidno iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin, v katerem so surovine iz sektorja, natančneje steklena vlakna za posebne namene, navedene med materiali, v zvezi s katerimi se bodo s politikami v okviru načrta podpirale tehnološke inovacije (15). Sektor steklenih vlaken je naveden tudi med spodbujanimi sektorji v katalogu smernic glede prestrukturiranja industrije iz leta 2024 (16) in katalogu smernic glede ključnih novih materialov, ki so upravičeni do vključitve v sheme glede prve uporabe/predstavitve, iz leta 2024 (17).

(56)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj sektorja, je mogoče zaslediti na ravni provinc, kot je Shandong, ki v zvezi z industrijo steklenih vlaken in kompozitnih materialov namerava „dejavno spodbujati vodilna in osrednja podjetja, katerih blagovne znamke imajo velik vpliv ter ki imajo veliko trženjsko moč, velike integracijske zmogljivosti in spodbujevalne učinke na industrijske verige in grozde, ter podpirati medsektorske in medregionalne združitve, združitve v okviru navzkrižnega lastništva in reorganizacijo podjetij, […] razvijati visokozmogljiva steklena vlakna in izdelke [ter] spodbujati razvoj ultrafinih, visokotrdnih, visokomodulnih, alkalno odpornih in razgradljivih steklenih vlaken in izdelkov iz steklenih vlaken z nizko dielektrično konstanto, majhnim raztezkom, visoko vsebnostjo silicijevega dioksida in posebno obliko prereza ter drugih visokozmogljivih steklenih vlaken in izdelkov iz steklenih vlaken, se osredotočiti na potrebe elektronskih informacij, letalske in vesoljske industrije, novih virov energije, velikih živinorejskih farm, rastlinjakov in drugih področij ter raziskovati, razvijati in spodbujati termoplastične in duroplastne kompozitne izdelke, ojačane s steklenimi vlakni, ter kompozitne rešetke iz steklenih vlaken za infrastrukturne projekte“ (18). Podobno sta v 14. petletnem načrtu za razvoj strateških in nastajajočih industrij v občini Chongqing predvideni „razširitev industrijskih verig visokozmogljivih vlaken in kompozitnih materialov“ ter „pospešitev projektov, kot sta […] proizvodna linija visokozmogljivih steklenih vlaken z letno proizvodnjo 150 000 ton in proizvodna baza ultrafinih steklenih vlaken in kompozitnih materialov, da bi povečali zmogljivosti za proizvodnjo visokozmogljivih steklenih vlaken in kompozitnih materialov“ (19). Steklena vlakna so izpostavljena tudi v načrtih drugih provinc, kot so Guangxi (20), Hubei (21) in Zhejiang (22).

(57)

V zvezi s tem, da lahko kitajska vlada zaradi prisotnosti države v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, številni proizvajalci izdelka v preiskavi na svojih spletiščih izrecno izpostavljajo dejavnosti za krepitev partije ali vključujejo člane partije, ki so tudi člani vodstva družbe, in poudarjajo svojo pripadnost KKP.

(58)

Predsednik uprave skupine Jushi na primer opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora pri družbi CNBM (23). Podobno predsednik uprave družbe Sinoma Science and Technology, tj. holdinga družbe Taishan Fiberglass, opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora, predsednik navedenega holdinga pa funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (24). Namestnik predsednika uprave in izvršni direktor družbe CPIC je obenem tudi namestnik sekretarja partijskega odbora, predsednik skupine pri matični družbi družbe CPIC opravlja tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora, podpredsednik skupine pa funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (25).

(59)

Poleg tega je v členu 195 statuta družbe Jushi izrecno določeno, da ima partija neposreden nadzor nad bistvenimi zadevami podjetja, in sicer, da „partijski odbor podjetja razpravlja in odloča o glavnih zadevah podjetja v skladu s predpisi“, pri čemer glavne odgovornosti partijskega odbora vključujejo „preučevanje glavnih vprašanj, povezanih s poslovnim upravljanjem podjetja, in razpravljanje o njih, podpiranje skupščine delničarjev, upravnega odbora, nadzornega sveta in uprave pri izvajanju njihovih pristojnosti v skladu z zakonom“ ter „krepitev vodstva in nadzora nad izbiro in zaposlovanjem osebja v podjetju ter opravljanje vestnega dela pri oblikovanju vodstvene skupine, skupine kadrov in skupine talentov v podjetju“ (26).

(60)

Poleg tega je družba Taishan Fiberglass organizirala slavje ob stoti obletnici ustanovitve KKP, na katerem je sekretar partijskega odbora podjetja povedal: „Trideset let reform, inovacij in razvoja družbe Taishan Fiberglass pomeni 30 let spoštovanja in krepitve vodstva partije, 30 let nasledstva in nadaljevanja velikega duha partije ter 30 let plodnih rezultatov pri krepitvi partije, reformah in razvoju, proizvodnji in delovanju“ (27). Poleg tega je v statutu skupine Jushi Group navedeno, da je ena od njenih glavnih odgovornosti „izvajanje idej Xi Jinpinga o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo, preučevanje in objavljanje teorije partije, izvajanje smernic, načel in politik partije, nadzor in zagotavljanje izvajanja glavnih odločitev in dogovorov partijskega centralnega komiteja ter resolucij partijskih organizacij na višji ravni v podjetju; preučevanje in obravnavanje glavnih vprašanj v zvezi z vodenjem družbe ter podpiranje skupščine delničarjev, upravnega odbora, odbora nadzornikov in vodstva pri izvajanju njihovih pooblastil v skladu z zakonom“ (28).

(61)

Poleg tega so v sektorju preje iz steklenih vlaken vzpostavljene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Čeprav se industrijske politike običajno nanašajo na številne sektorje, sektor preje iz steklenih vlaken urejajo številni načrti, smernice, direktive in drugi dokumenti o politiki, izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni (glej tudi uvodni izjavi 56 in 57). Te politike so včasih v popolnem nasprotju s tržnimi silami, kot je na primer triletni akcijski načrt za strateške in nastajajoče industrije v avtonomni regiji Guangxi, ki upravno določa prihodnje ciljne vrednosti obsega proizvodnje in stopnje rasti: „Do leta 2023 bo vrednost proizvodnje industrije novih materialov dosegla 133 milijard juanov, dodana vrednost pa 44 milijard juanov“ (29).

(62)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih vložkov za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(63)

V tej preiskavi ni bilo razkritih nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju preje iz steklenih vlaken iz uvodne izjave 45 ne bi vplivalo na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(64)

Na sektor preje iz steklenih vlaken vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 45. Ta izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere na Kitajskem velja isti sistem delovnega prava).

(65)

Poleg tega v tej preiskavi niso bili predloženi dokazi o tem, da na sektor preje iz steklenih vlaken ne vpliva poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 45. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(66)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo te vložke ali sklenejo pogodbe zanje, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(67)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(68)

Družba Henan Guangyuan je 29. aprila 2024 predložila sklop pripomb, v katerih je opozorila, da člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe poziva, da se ocena znatnega izkrivljanja opravi za vsakega izvoznika in proizvajalca posebej. V zvezi s tem je družba Henan Guangyuan trdila, da ne bi smelo biti znatnih izkrivljanj v zvezi z njenimi proizvodnimi stroški.

(69)

Komisija je opozorila, da družba Henan Guangyuan poleg tega, da se je sklicevala na izpolnjen vprašalnik (ki pa ne vsebuje trditev v zvezi z znatnimi izkrivljanji v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, razen izjave, da družba kupuje različne surovine po mednarodnih cenah), ni predložila nobenih argumentov, ki bi vzbudili dvom o analizi v zvezi z znatnimi izkrivljanji. Obstoj znatnih izkrivljanj, zaradi katerih se uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe, je ugotovljen na ravni države. Če je ugotovljen obstoj znatnih izkrivljanj, se določbe člena 2(6a) osnovne uredbe a priori uporabljajo za vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske in nanašajo na vse stroške v zvezi z njihovimi proizvodnimi dejavniki. Ista določba osnovne uredbe določa uporabo domačih stroškov, za katere se zanesljivo ugotovi, da nanje znatna izkrivljanja ne vplivajo. Čeprav družba Henan Guangyuan ni predložila točnih in primernih dokazov o neizkrivljenih cenah in stroških, izračuni v zvezi z družbo Henan Guangyuan v vsakem primeru odražajo podatke, ki jih je predložila družba sama, vključno s proizvodnimi dejavniki in zneski, kot jih je družba sporočila v izpolnjenem vprašalniku, vendar ustrezno upoštevajo obstoj in vpliv znatnih izkrivljanj na Kitajskem v skladu z določbami osnovne uredbe, zlasti člena 2(6a) osnovne uredbe.

(70)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost za družbo Henan Guangyuan konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(71)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(72)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 37 do 41, je Komisija izdala dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo z dne 19. aprila 2024 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) (31) in drugo obvestilo z dne 27. junija 2024 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) (32).

(73)

V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih.

(74)

Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(75)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila Brazilijo, Malezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska (tj. na podlagi bruto nacionalnega dohodka se uvrščajo med države z višjim srednjim dohodkom) in za katere je znano, da proizvajajo izdelek v preiskavi.

(76)

Družba Henan Guangyuan je v svojih pripombah k prvemu obvestilu trdila, da nobena od teh petih držav ni proizvajala izdelka v preiskavi, vendar ni vsebinsko izpodbijala podatkov Komisije. Družba Henan Guangyuan je kot alternativni reprezentativni državi predlagala tudi Tajvan in Hongkong.

(77)

Prvo obvestilo vsebuje dokaze o proizvodnji preje iz steklenih vlaken ali vsaj o proizvodnji izdelka v isti splošni kategoriji in/ali sektorju, kamor spada izdelek v preiskavi, v vseh petih predlaganih potencialnih reprezentativnih državah. Zato ni bilo razlogov za izključitev nobene od držav s seznama iz uvodne izjave 75.

(78)

Poleg tega glede na uvrstitev Svetovne banke niti Tajvan niti Hongkong ne spadata v kategorijo držav z „višjim srednjim dohodkom“. Zato je bil predlog, da se Tajvan in Hongkong obravnavata kot reprezentativni državi, zavrnjen.

(79)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je treba za države, opredeljene kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, in sicer Brazilijo, Malezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo, dodatno preveriti, ali so podatki na voljo takoj, zlasti kar zadeva javne finančne podatke proizvajalcev izdelka v preiskavi.

(80)

Kar zadeva Brazilijo, podrobni računovodski izkazi za dve družbi, ki proizvajata prejo iz steklenih vlaken ali izdelek, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot preja iz steklenih vlaken, tj. družbi CPCI Brasil Fibras de Vidro Ltda in Owens Corning Fiberglass A.S. Ltda, kot so jih potrdili revizorji, niso bili takoj na voljo. Posledično je Komisija sklenila, da se Brazilija za to preiskavo ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(81)

Kar zadeva Malezijo, so bili finančni podatki za edino družbo, ki proizvaja prejo iz steklenih vlaken ali izdelek, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot preja iz steklenih vlaken, tj. družbo Nippon Electric Glass (Malezija) SDN BHD, ki so bili takoj na voljo, iz leta 2022 in se zato niso mogli šteti za primerne za obdobje preiskave, saj so bili za proizvajalca v Turčiji na voljo novejši podatki, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Za skupino Nippon Electric Glass Co., Ltd so finančni podatki za leto 2023 sicer na voljo, vendar ne vsebujejo podrobnih informacij, specifičnih za prejo iz steklenih vlaken ali podoben izdelek v isti splošni kategoriji in/ali sektorju. Poleg tega je družba Nippon Electric Glass Co., Ltd globalna skupina, katere finančni podatki ne predstavljajo razmer v Maleziji. Nasprotno, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 84 do 86 in 119 do 124, Turčija zagotavlja bolj razčlenjene finančne podatke, saj so na voljo PSU-stroški za sektor industrijskega stekla v Turčiji in dobiček za hčerinsko družbo, ki proizvaja samo prejo iz steklenih vlaken in izdelke v isti splošni kategoriji/sektorju v Turčiji. Zato je Komisija sklenila, da Malezije ni mogoče šteti za primerno reprezentativno državo za to preiskavo.

(82)

Kar zadeva Mehiko, računovodski izkazi za dve družbi, ki proizvajata prejo iz steklenih vlaken ali izdelek, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot preja iz steklenih vlaken, tj. družbi Ferguson Fibers de Mexico SA DE CF in Saint-Gobain Mexico, niso bili takoj na voljo. Posledično je Komisija sklenila, da se Mehika za to preiskavo ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(83)

Kar zadeva Tajsko, so bili finančni podatki za edino družbo, ki naj bi proizvajala prejo iz steklenih vlaken ali podoben izdelek v isti splošni kategoriji in/ali sektorju, tj. družbo Asia Composite Material (Tajska) Co Ltd, ki so bili takoj na voljo, iz leta 2022 in se zato niso mogli šteti za primerne za obdobje preiskave, saj so bile v Turčiji na voljo novejše informacije, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Poleg tega podatki za leto 2022 zajemajo vse dejavnosti družbe brez podrobnih finančnih informacij, specifičnih za prejo iz steklenih vlaken ali podoben izdelek v isti splošni kategoriji in/ali sektorju. Nasprotno pa Turčija zagotavlja bolj razčlenjene finančne podatke. Tudi za drugo tajsko družbo Thai United Glass Fiber Co Ltd, ki proizvaja rogoznice iz steklenih vlaken, ki se lahko štejejo za izdelek, ki je v isti splošni kategoriji ali sektorju kot preja iz steklenih vlaken, so bili javno dostopni podatki iz leta 2022 in prav tako niso bili enako razčlenjeni kot podatki za Turčijo. Zato je Komisija sklenila, da se Tajska za to preiskavo ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(84)

Kar zadeva Turčijo, so za OP v zvezi s Turčijo na voljo konsolidirani računovodski izkazi v zvezi s skupino Şişe ve Cam Fabrikaları A.Ş (v nadaljnjem besedilu: skupina Sisecam) (33). Skupina Sisecam je dejavna v različnih sektorjih, povezanih s steklom: arhitekturno steklo, industrijsko steklo, stekleni izdelki, steklena embalaža. Skupina je trdila, da je leta 2022 njena proizvodna zmogljivost na področju steklenih vlaken znašala 70 000 ton, proizvodnja pa 62 000 ton (34).

(85)

Skupina Sisecam ima hčerinsko družbo, specializirano za steklena vlakna: Şişecam Balıkesir Cam Elyaf Fabrikası (v nadaljnjem besedilu: Sisecam Elyaf) (35). Družba Sisecam Elyaf proizvaja rovinge iz e-stekla, rezane niti in rogoznice iz rezanih niti. Rovingi, rezane niti in rogoznice iz rezanih niti niso izdelek v preiskavi, vendar si z rovingi delijo bistvene faze proizvodnega postopka: priprava surovin, taljenje v peči, ekstrudiranje staljenega stekla skozi odprtine puš (36) za oblikovanje steklenih vlaken, nanašanje vezivnega sredstva (37), nabiranje in navijanje filamentov na vretena. Zato se šteje, da so v isti splošni kategoriji kot izdelek v preiskavi. Komisija zato ugotavlja, da družba Sisecam Elyaf proizvaja izdelek v preiskavi ali izdelke, ki so v isti splošni kategoriji kot izdelek v preiskavi. Kar zadeva promet, družba Sisecam Elyaf predstavlja 13 % segmenta industrijskega stekla skupine Sisecam, ki mu pripada.

(86)

Konsolidirani računovodski izkazi skupine Sisecam navajajo dobiček družbe Sisecam Elyaf in PSU-stroške segmenta industrijskega stekla.

(87)

Komisija je analizirala tudi uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v Turčijo. Analiza uvoza glavnih proizvodnih dejavnikov je pokazala, da je Turčija uvažala na splošno znatne in reprezentativne količine večine ključnih surovin po neizkrivljenih cenah. Vendar Turčija kot največja svetovna proizvajalka ene od surovin (zmleti kolemanit) te surovine ne uvaža. Ugotovljeno je bilo tudi, da je uvoz druge surovine (moke iz silicijevega oksida) v Turčiji majhen, zaradi česar je vprašljiva zanesljivost uvoznih cen. Komisija je za ti dve surovini uporabila podatke o uvozu za Malezijo, saj je bila ta država edina potencialna reprezentativna država z velikim uvozom obeh izdelkov in je bila zavrnjena kot reprezentativna država le zaradi pomanjkanja nedavnih in dovolj razčlenjenih finančnih podatkov o njenem proizvajalcu. . Drugo obvestilo je tudi pokazalo, da obseg uvoza iz Kitajske in držav, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (38), v Malezijo (za zmleti kolemanit in moko iz silicijevega oksida) in v Turčijo (za druge surovine) ne izključuje uporabe teh držav kot virov za neizkrivljene cene.

(88)

Glede na navedeno je Komisija v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Turčijo kot primerno reprezentativno državo, skupino Sisecam kot proizvajalca v reprezentativni državi ter podatke o uvozu zmletega kolemanita in moke iz silicijevega oksida v Malezijo, da bi pridobila neizkrivljene cene in referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(89)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o ustreznosti Turčije kot reprezentativne države, skupine Sisecam kot proizvajalca v reprezentativni državi in Malezije v zvezi z uvozom zmletega kolemanita in moke iz silicijevega oksida. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(90)

Prvotni izbor potencialnih reprezentativnih držav in primernih družb z javno dostopnimi podatki Komisiji ne preprečuje, da bi tak izbor in svojo raziskavo pozneje dopolnila ali izpopolnila, vključno s predložitvijo novih predlogov za potencialno reprezentativno državo in podobni izdelek. Pravzaprav je namen obvestil o proizvodnih dejavnikih ravno pozvati zainteresirane strani, naj predložijo pripombe k predhodni raziskavi služb Komisije, in če je to upravičeno, predlagajo alternative, da jih službe Komisije nato nadalje preučijo. Obvestila celo vsebujejo posebno prilogo, ki stranem pomaga pri predložitvi informacij o morebitnih dodatnih reprezentativnih državah in/ali družbah za namen člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(91)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(92)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(93)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(94)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA) (39), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je Komisija navedla, da bo statistične podatke, ki jih je predložil turški statistični urad (40), uporabila za določitev neizkrivljenih stroškov dela, zemeljskega plina, utekočinjenega zemeljskega plina in pare, statistične podatke, ki jih je predložil regulativni organ za energetski trg (41), za določitev neizkrivljenih stroškov električne energije in statistične podatke, ki jih je predložil urad predsedstva Republike Turčije za naložbe (42) za določitev neizkrivljenih stroškov vode.

(95)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi ugotovljenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(96)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki preje iz steklenih vlaken

(97)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Metodologija je ustrezno pojasnjena v oddelku 3.2.4.9.

(98)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno (CIF) za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza.

(99)

Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 (45).

(100)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.2 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v Kitajski zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Preostale količine so se štele za reprezentativne.

(101)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki jih je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 95.

(102)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve v reprezentativni državi ali Maleziji v zvezi z zmletim kolemanitom in moko iz silicijevega oksida.

(103)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(104)

Pritožnik je v odgovoru na drugo obvestilo trdil, da bi morala Komisija kot surovino vključiti bor. Komisija je pojasnila, da dobavo bora zagotavlja zmleti kolemanit, ki je naveden kot proizvodni dejavnik v drugem obvestilu in preglednici 1. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(105)

Pritožnik je v odgovor na drugo obvestilo trdil, da bi bilo treba kot vložek energije dodati kisik in ga vključiti v izračun normalne vrednosti. V zvezi s tem se je pritožnik skliceval na preiskavo v zvezi z nekaterimi izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, pri katerih se je kisik izrecno štel za proizvodni dejavnik. Vendar Komisija v tej preiskavi, podobno kot v preiskavi brezkončnih steklenih vlaken, upošteva samo vse preverjene proizvodne dejavnike, in sicer jih opredeli posamično ali jih združi v potrošno blago. Zato se ta trditev ni upoštevala.

(106)

Pritožnik je v odgovor na drugo obvestilo trdil, da bi morala Komisija razkriti vsaj navedbo stopenj potrošnje proizvodnih dejavnikov, vključno z deležem, ki ga namerava upoštevati za potrošno blago. Komisija pojasnjuje, da proizvodni dejavniki, opredeljeni v prvem obvestilu, ki so bili razvrščeni pod potrošno blago, skupaj predstavljajo približno 7 % skupnih proizvodnih stroškov.

(107)

Pritožnik je nadalje pripomnil, da so se proizvodni dejavniki, opredeljeni v Prilogi I k drugemu obvestilu (ki so enaki proizvodnim dejavnikom v preglednici 1) znatno razlikovali od proizvodnih dejavnikov, ki jih je industrija Unije predstavila v svoji pritožbi. Prvič, pritožnik ni predložil nobenih dokazov, da bi bila ta domnevna neskladja neobičajna. Drugič, primerjava surovin, navedenih v prvem in drugem obvestilu, s surovinami, navedenimi v pritožbi (na primer pri izračunu normalne vrednosti v Prilogi 32 k pritožbi), kaže, da sodelujoči proizvajalec izvoznik uporablja vse surovine, ki jih uporablja industrija Unije: kolemanit, kaolin, silicijev dioksid, apnenec, koruzni škrob, rodij in platino. V drugem obvestilu je bilo pojasnjeno tudi, da proizvajalec izvoznik uporablja koruzno olje, ki predstavlja zanemarljiv delež proizvodnih stroškov. Zato je mogoče skleniti, da sodelujoči proizvajalec izvoznik uporablja vse surovine, navedene v pritožbi. Ta pripomba je bila zato zavrnjena.

(108)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji (46). Komisija je referenčno vrednost določila na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov za leto 2022 za povprečne stroške dela na uro za gospodarsko dejavnost „Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov“ oznake NACE C.23 v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2 in kategorije števila zaposlenih z več kot 1 000 zaposlenimi. Vrednosti so bile nadalje prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa stroškov dela, ki ga je objavil turški statistični urad (47), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave.

(109)

Ceno električne energije za družbe (industrijske uporabnike) v Turčiji objavi organ za regulacijo energetskega trga (EMRA) (48) v Turčiji. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo, za katere je organ za regulacijo energetskega trga zahteval, da se uporabljajo od 1. januarja 2023, brez DDV.

(110)

Cene zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Turčiji objavlja turški statistični urad. Komisija je uporabila razpoložljivo ceno za drugo polovico leta 2021 in prvo polovico leta 2022, kar ustreza skupini porabe 2 610 000–26 100 000 m3 (49). Ta cena je bila dodatno prilagojena glede na inflacijo z uporabo indeksa cen proizvajalcev, ki ga je objavil turški statistični urad (50), DDV, ki je vključen v objavljeno ceno, pa je bil odštet.

(111)

Družba Henan Guangyuan kot enoto za potrošnjo utekočinjenega zemeljskega plina uporablja kilogram.

(112)

Za pridobitev referenčne cene za utekočinjeni zemeljski plin v CNY/kg je bila cena zemeljskega plina, ki je na voljo v CNY/m3 v preglednici 1, pretvorjena v CNY na milijon britanskih toplotnih enot (CNY/MMBtu). To je vključevalo določitev energijske vsebnosti plina in njeno izrazitev v MMBtu z uporabo splošno sprejetega pretvorbenega faktorja (51).

(113)

Nato se je ta pretvorjena cena v CNY/MMBtu uporabila za splošno sprejeto energijsko vsebnost enega kilograma utekočinjenega zemeljskega plina, izraženega v MMBtu (52), da bi se izračunala cena utekočinjenega zemeljskega plina v CNY na kilogram.

(114)

Družba Henan Guangyuan kot enoto za potrošnjo pare uporablja gigadžul (GJ).

(115)

Da bi Komisija pridobila referenčno vrednost za paro, izraženo v CNY/GJ, je najprej pretvorila ceno zemeljskega plina iz CNY/m3, kot je prikazano v preglednici 1, v CNY/MMBtu z uporabo splošno sprejetega pretvorbenega faktorja (53), ki navaja energijsko vsebnost (v MMBtu) za en kubični meter plina. Nato je upoštevala učinkovitost zgorevanja, da bi določila delež energijske vsebnosti plina, ki ga je mogoče uporabiti kot energijsko vsebnost pare. Ta korak je sledil metodologiji, ki jo je predlagalo ministrstvo ZDA za energijo (54). Nazadnje je bila enota energije pretvorjena iz MMBtu v GJ z uporabo fizikalne pretvorbene konstante.

(116)

Urad predsedstva Republike Turčije za naložbe (55) je objavil stroške vode za industrijsko uporabo. Komisija je uporabila ceno, veljavno leta 2023 za regijo Balikesir, v kateri se nahaja Sisecam Elyaf, brez DDV.

(117)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(118)

Splošni stroški proizvodnje, ki jih je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki jih je dejansko imel sodelujoči proizvajalec izvoznik. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(119)

Komisija se je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička na ravni franko tovarna oprla na finančne podatke za leto 2023 za skupino Sisecam, ki so javno dostopni in opisani v uvodnih izjavah 84 do 86.

(120)

V zvezi z družbo Sisecam Elyaf, družbo, ki proizvaja samo prejo iz steklenih vlaken in izdelke v isti splošni kategoriji/sektorju, javno dostopni računovodski izkazi za leto 2023 kažejo neto prodajo in dobiček, vendar ne vključujejo informacij o stroških prodanega blaga ali PSU-stroških.

(121)

Informacije o stroških prodanega blaga so na voljo na ravni segmenta industrijskega stekla skupine Sisecam.

(122)

Vsi elementi PSU-stroškov, razen neto finančnih stroškov, so neposredno na voljo na ravni segmenta industrijskega stekla. Da bi Komisija pridobila PSU-stroške za segment industrijskega stekla, je neto finančne odhodke skupine Sisecam temu segmentu dodelila z uporabo razdelitvenega ključa.

(123)

Komisija je uporabila PSU-stroške segmenta industrijskega stekla, kot so bili izračunani v uvodni izjavi 122, in stroške prodanega blaga v industrijskem segmentu ter tako dobila PSU-stroške, izražene kot odstotek stroškov prodanega blaga v višini 22,67 %. Komisija je menila, da bi ta stopnja, če se uporabi za neizkrivljene stroške proizvodnje, privedla do zneska za PSU-stroške, ki bi bil v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe razumen za raven trgovanja franko tovarna.

(124)

Za izračun dobička, izraženega kot odstotek stroškov prodanega blaga, je Komisija dobiček družbe Sisecam Elyaf delila s stroški prodanega blaga v industrijskem segmentu, dodeljenimi družbi Sisecam Elyaf, pri čemer je kot razdelitveni ključ uporabila promet. Ta stopnja je znašala 22,44 %. Komisija je menila, da bi ta stopnja, če se uporabi za neizkrivljene stroške proizvodnje, privedla do zneska za dobiček, ki bi bil v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe razumen za raven trgovanja franko tovarna.

(125)

Pritožnik je v odgovoru na drugo obvestilo predlagal, naj Komisija v izračun normalne vrednosti vključi splošne stroške. Komisija potrjuje, da so splošni stroški, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.3.9, dejansko upoštevani pri izračunu normalne vrednosti.

(126)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(127)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe so bile preverjene med preveritvenim obiskom. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.2.4.1.

(128)

Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala splošne stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 118, da bi izračunala neizkrivljene stroške proizvodnje.

(129)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške ter odstotni delež dobička, izračunan v uvodnih izjavah 123 in 124.

(130)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(131)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 17, se je Komisija odločila, da bo uporabila člen 18 za ugotovitev dampinga na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev.

(132)

Natančneje, Komisija je svojo oceno izvoznih cen za vse druge proizvajalce izvoznike utemeljila na povprečni izvozni ceni, ki jo je predložil Eurostat, in na podatkih o prodaji družbe Henan Guangyuan, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 145.

(133)

Družba Henan Guangyuan je približno polovico svojega obsega izvoza prodala neposredno na trg Unije, drugo polovico pa prek nepovezanega trgovca s sedežem v Hongkongu. Komisija je preverila, da je bilo blago, prodano trgovcu, poslano neposredno iz Kitajske v pristanišče v Uniji, zato je zadevno prodajo štela za izvoz v Unijo.

(134)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(135)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno družbe Henan Guangyuan primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(136)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 135, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(137)

Komisija ni našla razlogov za to, da bi se normalni vrednosti prišteli kakršni koli popravki, in tudi družba Henan Guangyuan takih popravkov ni zahtevala.

(138)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške ter stroške pakiranja.

(139)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški garancije in zavarovanja, stroški kredita in bančni stroški.

(140)

(141)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 17, se je Komisija odločila, da bo za določitev dampinga uporabila člen 18, razen za sodelujočega proizvajalca izvoznika, družbo Henan Guangyuan, za katero je bila izračunana individualna stopnja.

(142)

Komisija je za družbo Henan Guangyuan primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(143)

Na podlagi tega je začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:

(144)

Za vse druge proizvajalce izvoznike je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je najprej določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 16, je bila raven sodelovanja, izražena kot delež celotnega uvoza iz Kitajske v Unijo, [4,5–9 %], kar se šteje za zelo nizko.

(145)

Zaradi nizke ravni sodelovanja je Komisija stopnjo dampinga za vse druge družbe določila na podlagi razpoložljivih dejstev. Komisija je za določitev najboljših razpoložljivih dejstev uporabila podatke, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, saj so omogočili izračun na ravni vrste izdelka. Komisija je v tem naboru podatkov izbrala vrsto izdelka, ki sta je na trgu Unije največ prodala sodelujoči proizvajalec izvoznik in industrija Unije (56). Komisija je opozorila, da je bila povprečna uvozna cena iz Kitajske (preglednica 4) na ravni CIF nižja od povprečne izvozne cene sodelujočega proizvajalca izvoznika na tej ravni trgovanja. Da bi se to odražalo, je Komisija izbrala reprezentativno število transakcij v okviru izbrane vrste izdelka (ki predstavljajo [15–25] % izvoza proizvajalca izvoznika v Unijo), pri katerih je bila izvozna cena nižja od povprečja za to vrsto izdelka, ki jo prodaja proizvajalec izvoznik. Po mnenju Komisije so te transakcije na podlagi analize omejenih informacij iz statističnih podatkov o uvozu in podatkov, ki jih je predložil edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, predstavljale razumen približek za dampinško ravnanje nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(146)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(147)

Podobni izdelek sta v obdobju preiskave v Uniji izdelovala dva proizvajalca. Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(148)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno [85 000–95 000] ton. Komisija je ta obseg določila na podlagi preverjenih podatkov dveh vzorčenih proizvajalcev Unije, ki predstavljata 100 % proizvodnje.

(149)

Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(150)

Komisija je ugotovila, da je znaten del proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe.

(151)

Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni uporabi za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno konkurirajo zadevnemu izdelku.

(152)

Komisija je pridobila in preverila podatke za celotno dejavnost industrije Unije na področju preje iz steklenih vlaken ter ugotovila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastno uporabo ali za prosti trg. Preverjanje podatkov za oba proizvajalca, ki predstavljata 100 % proizvodnje preje iz steklenih vlaken v Uniji, je Komisiji omogočilo celovit pregled.

(153)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celovita slika stanja industrije Unije.

(154)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno preučili le glede na celotno dejavnost, vključno za lastne potrebe industrije Unije. To so: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

(155)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi:

(156)

Komisija je poleg tega ugotovila, da je bilo približno [55 %–65 %] celotne proizvodnje proizvajalcev Unije (ki niso upoštevani v potrošnji Unije in drugih gospodarskih kazalnikih iz te uredbe) v obravnavanem obdobju namenjenih lastni uporabi.

(157)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(158)

Potrošnja Unije se je med letoma 2020 in 2022 znatno povečala, in sicer za 62 %, vendar se je v obdobju preiskave zmanjšala, kar kaže na splošno zmanjšanje potrošnje v obravnavanem obdobju.

(159)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi podatkov Eurostata in ga prilagodila v sodelovanju z več nacionalnimi carinskimi organi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 155. Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo na trgu Unije (glej preglednico 2 ).

(160)

Uvoz iz Kitajske v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(161)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da se je absolutna vrednost uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečala za 42 %. Skupno povečanje absolutnih podatkov je pokazalo najvišjo vrednost leta 2022, ko se je uvoz več kot podvojil. Hkrati se je celotni tržni delež kitajskega uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju povečal za 68 %.

(162)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi preverjenih podatkov Eurostata in dodatnih podatkov, ki so jih predložili nacionalni carinski organi.

(163)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(164)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da so se cene uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečale za 26 %. Splošno povečanje absolutnih številk je bilo največje leta 2022, ko so bile cene za 59 % višje od cene na začetku obravnavanega obdobja.

(165)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(166)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja po odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 0 % in 34,4 %. Za 99,9 % obsega uvoza je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen. Komisija je primerjala tudi ceno kitajskega uvoza v EU na podlagi podatkov Eurostata s povprečno ceno vseh vrst izdelka, ki jih proizvajalci Unije prodajajo nepovezanim strankam. Ta izračun je pokazal, da so kitajske cene za 15,4 % nižje od cen industrije Unije, in je zato potrdil ugotovitev o nelojalnem nižanju prodajnih cen, izračunano, kot je navedeno v uvodni izjavi 165.

(167)

Poleg ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen je Komisija nadalje ugotovila, da je dampinški uvoz znižal cene industrije Unije. Kot je navedeno v preglednici 8, je morala industrija Unije v obdobju preiskave dejansko znižati svoje prodajne cene na raven, ki je bila celo nižja od njenih proizvodnih stroškov, da bi lahko prodajala svoje izdelke.

(168)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(169)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Ker je Komisija preverila podatke obeh proizvajalcev Unije, ki predstavljata 100 % proizvodnje Unije, je na podlagi teh podatkov ocenila makroekonomske in mikroekonomske kazalnike.

(170)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(171)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(172)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(173)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije leta 2021 najprej povečal za 4 %, leta 2022 je ostal stabilen, nato pa se je znatno zmanjšal na raven, ki je bila za 22 % nižja kot leta 2020.

(174)

Navedena zmogljivost se nanaša na nameščeno zmogljivost, ki se je v obravnavanem obdobju povečala za 7 %. Proizvodni obrati za prejo iz steklenih vlaken se redno vzdržujejo vsakih pet let. To vključuje redno posodabljanje nekaterih tehnologij, kar je povzročilo povečanje zmogljivosti.

(175)

Izkoriščenost zmogljivosti je bila v letih 2020, 2021 in 2022 na visoki ravni, in sicer [80 %–90 %], v OP pa se je znatno zmanjšala na [60 %–70 %]. Medtem ko se je izkoriščenost zmogljivosti leta 2021 najprej povečala za 3 %, se je leta 2022 nekoliko zmanjšala, v OP pa znatno zmanjšala, in sicer na 27 % pod vrednostjo iz leta 2020.

(176)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(177)

Prodaja industrije Unije se je med letoma 2020 in 2022 počasi povečevala, vendar se je v OP znatno zmanjšala. V OP se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšala za 29 % in dosegla raven, ki je bila za 26 % nižja od ravni na začetku obravnavanega obdobja.

(178)

Tržni delež se je razvijal drugače. Kljub povečanju obsega med letoma 2020 in 2022 je industrija Unije izgubila 36 % svojega prvotnega tržnega deleža. Ta tržni delež je lahko v OP povrnila le delno, v celotnem obravnavanem obdobju pa je utrpela izgubo tržnega deleža v višini 22 %.

(179)

Potrošnja Unije se je med letoma 2020 in 2022 povečala, nato pa se je v OP znatno zmanjšala, kar je na splošno privedlo do zmanjšanja v obravnavanem obdobju. Industrija Unije je izgubila tržni delež, medtem ko se je potrošnja povečala, in je lahko tržni delež med zmanjšanjem potrošnje v OP le delno povrnila.

(180)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(181)

V obravnavanem obdobju se je zaposlenost v letu 2021 zmerno povečala, in sicer za 3 %, leta 2022 je ostala stabilna, v OP pa se je zmanjšala na raven, ki je 5 % nižja od ravni na začetku obravnavanega obdobja. V obravnavanem obdobju se je produktivnost v letu 2021 zmerno povečala, in sicer za 1 %, leta 2022 je ostala stabilna, v OP pa se je zmanjšala na raven, ki je 18 % nižja od ravni na začetku obravnavanega obdobja.

(182)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije je bil glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znaten.

(183)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(184)

Tehtane povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(185)

V zgornji preglednici je prikazano gibanje prodajne cene na enoto na trgu Unije v primerjavi z ustreznimi proizvodnimi stroški. Prodajne cene so bile v obdobju od leta 2020 do leta 2022 v povprečju višje od proizvodnih stroškov na enoto. V OP je povprečna prodajna cena padla pod raven proizvodnih stroškov na enoto.

(186)

Glavni dejavnik, ki je vplival na ceno od leta 2020 do leta 2022, je bilo povečanje stroškov surovin in energije. V OP se je prodajna cena industrije Unije v primerjavi s prejšnjim letom znižala, medtem ko so se njeni proizvodni stroški močno zvišali.

(187)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(188)

V obravnavanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega stalno zviševala in se v celotnem obdobju zvišala za 30 %.

(189)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(190)

V obravnavanem obdobju se je raven zalog povečala za 13 %. Medtem ko so se v primerjavi s povečanjem proizvodnje zaloge leta 2021 le rahlo povečale, je bilo njihovo povečanje v letu 2022 znatno. Raven zalog se je v OP znatno zmanjšala.

(191)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(192)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost je bila v obravnavanem obdobju od leta 2020 do leta 2022 pozitivna, pri čemer je bil največji dobiček zabeležen leta 2022. Vendar se je v OP dobiček spremenil v znatno izgubo.

(193)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je bil med letoma 2020 in 2022 razmeroma stabilen, in sicer z rahlim zmanjšanjem v letu 2021 in pozitivnim gibanjem v letu 2022. Vendar se je denarni tok leta 2023 znatno zmanjšal.

(194)

Čeprav so bile naložbe na začetku obdobja razmeroma nizke, so se leta 2021 povečale za 45 %, leta 2022 pa so se le nekoliko zmanjšale. Vendar so se v OP naložbe znatno zmanjšale. Večina naložb se je nanašala na vzdrževanje in posodobitev proizvodnih linij, da bi se podaljšala življenjska doba obratov in da bi se proizvodnja posodabljala. Proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju niso vlagali v nove zmogljivosti na področju preje iz steklenih vlaken, razen nekaterih povečanj zmogljivosti zaradi posodobitve. Zmanjšanje naložb v OP je povezano z zamudo pri vzdrževanju.

(195)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V skladu z dobičkonosnostjo je bila donosnost naložb med letoma 2020 in 2022 pozitivna, v OP pa je postala negativna.

(196)

Zmožnost proizvajalcev Unije, da zbirajo kapital, v obravnavanem obdobju ni bila prizadeta, saj proizvajajo dobičkonosne pridobljene izdelke, pri čemer kot vložek uporabljajo prejo iz steklenih vlaken.

(197)

Medtem ko je večina kazalnikov škode med letoma 2020 in 2022 kazala pozitiven trend, je industrija Unije v tem obdobju izgubila znaten tržni delež. Njen tržni delež se je do leta 2022 zmanjšal za 34 %. Razvoj v OP je v obravnavanem obdobju privedel do negativnega trenda vseh kazalnikov škode. Obseg proizvodnje in prodaje sta se zmanjšala za 22 % oziroma 26 %. Izguba obsega prodaje je bila tako velika, da se je tržni delež industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %, čeprav je nekaj tržnega deleža v OP pridobila nazaj.

(198)

Podobno so tudi glavni finančni kazalniki, in sicer prodajna cena na enoto, dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb v obdobju od 2020 do 2022 pokazali pozitiven trend, vendar pa je bil zanje zaradi znatnih zmanjšanj v OP značilen negativen trend, ki je odražal znatno oviranje dviga cen na trgu Unije, kot je prikazano v preglednici 8. Prodajne cene na enoto so se med letoma 2020 in 2022 znatno zvišale, kar ni odražalo le znatnega povečanja stroškov proizvodnje v tem obdobju, ampak je industriji Unije tudi omogočilo, da je povečala svoj dobiček. Vendar se je v OP njena prodajna cena znižala na raven, nižjo od proizvodnih stroškov. Dobičkonosnost industrije Unije se je tako zmanjšala z dobička v višini [13 %–17 %] leta 2020 na izgubo v višini [(–22 %)–(–18 %)] v obdobju preiskave. Podobni negativni učinki so bili zabeleženi za denarni tok in donosnost naložb.

(199)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe v OP v obliki zmanjšanja obsega, oviranja dviga cen in finančnih izgub.

(200)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: lastna uporaba, povečanje proizvodnih stroškov, uvoz iz drugih tretjih držav in zmanjšanje potrošnje v OP.

(201)

V letih od 2020 do 2022 se je absolutni obseg kitajskega uvoza znatno povečal, in sicer za 290 %. Samo v letu 2022, tj. letu pred OP, se je kitajski izvoz več kot podvojil s 14 000 ton v letu 2021 na rekordno vrednost 31 000 ton leta 2022 po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije. Kitajski uvozniki so znatno povečali svoje tržne deleže s [15–25] % leta 2020 na [30–40] % leta 2022.

(202)

Hkrati se je potrošnja med letoma 2021 in 2022 povečala s [60 000–70 000] ton na rekordno vrednost [85 000–95 000] ton. Učinek te visoke potrošnje je bil, da so proizvajalci Unije leta 2022 lahko še naprej prodajali količine po dobičkonosnih cenah, zato v letu 2022 ni bila povzročena škoda kljub velikemu obsegu uvoza in izgubi tržnega deleža industrije Unije.

(203)

Vendar se je potrošnja v OP znatno zmanjšala na le [40 000–50 000] ton, kar pomeni 47,7-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2022. Hkrati so kitajski izvozniki v OP ohranili visok tržni delež v višini [30–40] %. Čeprav se je kitajski tržni delež med letom 2022 in OP nekoliko zmanjšal, in sicer za 2 odstotni točki, v primerjavi z njihovim tržnim deležem na začetku obravnavanega obdobja, ki je znašal [15–25] %, to pomeni povečanje za 68 % ali 14 odstotnih točk v obravnavanem obdobju. Zato industrija Unije v OP ni več mogla prodati količin, ki jih je prodala v prejšnjih letih, in je morala celo znižati svoje prodajne cene, da je lahko izvedla ta majhen obseg prodaje. Čeprav se je njen obseg prodaje med letoma 2020 in 2022 počasi povečeval, se je v OP znatno zmanjšal, in sicer z [20 000–40 000] ton v letu 2022 na [10 000–30 000] ton v OP. Industrija Unije je pojasnila, da je zmanjšanje potrošnje v OP posledica dejstva, da so uporabniki svoje zaloge leta 2022 zapolnili s kitajsko prejo iz steklenih vlaken in tako v OP ustvarili manj povpraševanja. Pritožniki so predložili interna poročila in zapisnike sestankov, ki kažejo, da so številne njihove stranke iz EU in tretjih držav leta 2022 ustvarile precejšnje zaloge, leta 2023, ko se je povpraševanje zmanjšalo, pa niso več želele kupovati od industrije EU. Nobena stran ni predložila pripomb na to izjavo ali dvomila o tem kopičenju zalog. Poleg tega zaradi nizke ravni sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in razmeroma nizke ravni sodelovanja uporabnikov nadaljnja analiza vprašanja kopičenja zalog ni bila mogoča. Komisija je menila, da prodaje v letih 2022 in 2023 ni mogoče analizirati ločeno. Povprečna potrošnja v letu 2022 in v OP je znašala [62 000–73 000] ton, kar je neposredno nadaljevanje trenda iz let 2020 in 2021.

(204)

V okviru zmanjšanja potrošnje v obdobju preiskave se je povprečna uvozna cena iz Kitajske v OP znatno znižala, kar je povzročilo cenovni pritisk na trg. Ker so se proizvodni stroški industrije Unije v OP še naprej povečevali, so se prakse oblikovanja cen na Kitajskem v tistem letu izkazale za posebno škodljive, saj so industriji Unije preprečile kritje naraščajočih stroškov. Namesto tega je morala znižati svoje cene pod raven stroškov. Poleg tega so se, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 220, visoki stalni stroški industrije Unije porazdelili na manjši obseg prodaje, kar je v obdobju preiskave povzročilo znatne finančne izgube.

(205)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(206)

Uvoz iz Tajvana se je znatno povečal, in sicer z 11 000 ton v letu 2021 na 18 000 ton v letu 2022. Medtem ko je kitajska uvozna cena leta 2022 znašala 2 163 EUR/tono in v OP 1 720 EUR/tono ter je bila znatno nižja od cene industrije Unije, ki je leta 2022 znašala 2 443 EUR/tono, v OP pa 2 226 EUR/tono, pa je tajvanska cena leta 2022 znašala 2 421 EUR/tono, v OP pa 1 954 EUR/tono ter je bila tako le rahlo nižja od cene industrije Unije in znatno višja od kitajske cene. Poleg tega tajvanski izvoz v dveletnem obdobju 2022–2023 predstavlja le približno polovico celotnega obsega kitajskega izvoza.

(207)

Zato Komisija uvoza iz Tajvana ni štela za dejavnik, ki bi lahko zmanjšal vzročno zvezo med kitajskim izvozom in škodo.

(208)

Uvoz iz Mehike in drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju in zlasti v obdobju preiskave znatno zmanjšal.

(209)

Zato Komisija uvoza iz Mehike in drugih tretjih držav ni štela za dejavnik, ki bi lahko zmanjšal vzročno zvezo med kitajskim izvozom in škodo. Poleg tega se je uvoz iz vseh tretjih držav, vključno s Tajvanom, v obravnavanem obdobju kumulativno zmanjšal in ni prispeval k škodi.

(210)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(211)

Obseg izvoza se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 48 %. Povprečna izvozna cena je v celotnem obravnavanem obdobju ostala nad proizvodnimi stroški. Zato je bilo sklenjeno, da izvoz ni prispeval k škodi.

(212)

Potrošnja se je v OP znatno zmanjšala, in sicer z [85 000–95 000] ton v letu 2022 na [40 000–50 000] ton v OP. Vendar primerjava z letom 2020, v katerem je bila potrošnja znatno manjša, in sicer [50 000–60 000] ton, kaže, da je bila industrija Unije, dokler je imel kitajski uvoz le 19-odstotni tržni delež, sposobna prodati dovolj velik obseg po dovolj visoki ravni cen, da je bila dobičkonosna. Zato zmanjšanje potrošnje ni edini dejavnik, ki je zmanjšal vzročno zvezo med kitajskim uvozom in škodo za industrijo Unije. Ravno nasprotno, velika potrošnja v letu 2022 je upočasnila škodljivi učinek kitajskega uvoza, ki je že v tistem letu prevzel velik tržni delež.

(213)

Zato zmanjšanje potrošnje ni zmanjšalo vzročne zveze med kitajskim uvozom in škodo.

(214)

Industrija Unije zelo pogosto uporablja prejo iz steklenih vlaken za lastne potrebe, in sicer v ta namen uporabi približno dve tretjini svoje celotne proizvodnje. Vendar je prejo iz steklenih vlaken, ki se uporablja za lastne potrebe, ceneje proizvesti in je v OP ustvarila dobiček na prodajnem trgu. Proizvajalci Unije prav tako niso zmanjšali prodaje preje iz steklenih vlaken v OP v korist porabe za lastne potrebe, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je tudi obseg prodaje preje iz steklenih vlaken, ki se je uporabljala za lastne potrebe, v OP zmanjšal. Zato uporaba za lastne potrebe ni prispevala k škodi.

(215)

Proizvodni stroški industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znatno zvišali, in sicer s [1 190–1 240] EUR/tono leta 2020 na [2 280–2 330] EUR/tono v OP, kar pomeni skupno 91-odstotno zvišanje. Zvišanje je posledica zvišanja cen energije in surovin ter zvišanja stalnih stroškov na proizvedeno tono zaradi manjšega obsega proizvodnje v OP.

(216)

Na splošno se proizvodni stroški redno zvišujejo in se pod poštenimi tržnimi pogoji upoštevajo pri določanju prodajnih cen. Komisija je analizirala, ali obstaja kakšen dejavnik, za katerega ni mogoče šteti, da se lahko izravna z zvišanjem prodajne cene preje iz steklenih vlaken pod poštenimi tržnimi pogoji.

(217)

Med letoma 2021 in 2022 so se proizvodni stroški že znatno povečali, in sicer s [1 300–1 350] EUR/tono leta 2020 na [1 800–1 850] EUR/tono, kar je 37-odstotno povečanje. Vendar je industrija Unije zaradi visokega povpraševanja v letu 2022 lahko prodala obseg, ki se glede na prejšnje leto ni bistveno spremenil, in določila cene na ravni, ki ji je omogočala, da ostane dobičkonosna. To dokazuje, da so stranke lahko absorbirale celo znatna zvišanja cen, dokler je obstajalo povpraševanje.

(218)

Od leta 2022 do OP so se proizvodni stroški povečali za 27 %. Vendar se je v OP povpraševanje znatno zmanjšalo. Poleg tega so se, kot je razvidno iz preglednice 4, kitajske cene, ki so se v prvih treh letih obravnavanega obdobja zviševale, v OP znatno znižale (za 20 %). Zato se industrija Unije ni mogla pogajati o zvišanju cen, temveč je morala znižati svoje prodajne cene pod raven stroškov.

(219)

Povečanje proizvodnih stroškov industrije Unije je mogoče razdeliti v tri kategorije.

(220)

Prvič, zaradi manjšega obsega prodaje preje iz steklenih vlaken v OP so stalni stroški, porazdeljeni na manjšo osnovo, povzročili povečanje stalnih stroškov na proizvedeno tono. Tako povečanje je neposredna posledica kitajske osvojitve tržnih deležev in posledično manjšega obsega prodaje industrije Unije. Pripisovanje tega povečanja proizvodnih stroškov kot ločenega dejavnika, ki prispeva k škodi, bi bilo v nasprotju z dejstvom, da je to povečanje neposredna posledica nizkocenovne nelojalne konkurence kitajskih izvoznikov. Zato se ne sme obravnavati kot ločen dejavnik, ki prispeva k škodi.

(221)

Drugič, cene več vrst surovin so se v OP znatno zvišale. Znatno so se zvišale cene pomembnih surovin, kot sta kolemanit in apnenec, poleg drugih surovin, ki predstavljajo le manjši delež stroškov surovin. Vendar se te surovine večinoma uvažajo z mednarodnega trga, vsi proizvajalci, ki delujejo na trgih, ki niso izkrivljeni, pa se soočajo s temi zvišanji cen in morajo to zvišanje prenesti na svoje stranke. Leta 2022 so bili na primer največji izvozniki apnenca Združeni arabski emirati, Japonska, Malezija, Vietnam in Oman. Zvišanje cen surovin zato ne pomeni dogodka, ki je prispeval k škodi na način, ki se pod poštenimi tržnimi pogoji ne bi izravnal z zvišanjem cen preje iz steklenih vlaken.

(222)

Tretjič, k povečanju proizvodnih stroškov so prispevale cene energije. Vendar v OP to ni bil osamljen pojav. Cene energije so se znatno zvišale že leta 2022. V Latviji se je povprečna cena električne energije v OP v primerjavi z letom 2022 celo znižala (57). Zvišanje cen energije zato ne pomeni dogodka, ki je prispeval k škodi na način, ki se pod poštenimi tržnimi pogoji ne bi izravnal z zvišanjem cen preje iz steklenih vlaken.

(223)

Povečanje proizvodnih stroškov ni osamljen dejavnik, ki povzroča škodo. Samo če se to povečanje ne more odraziti v prodajnih cenah preje iz steklenih vlaken, povečanje stroškov proizvodnje povzroči škodo. Vendar pa je pritisk na prodajne cene neposredno povezan z dampinškim kitajskim uvozom v OP.

(224)

Poleg tega razmere v letu 2022 kažejo, da je lahko industrija Unije v poštenih tržnih pogojih, v katerih cenejši kitajski izvoz ni povzročil izgube obsega prodaje industrije Unije, zvišanje stroškov prenesla na svoje stranke, čeprav je to povečanje znašalo kar 37 %. Zato bi industrija Unije, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih letih obravnavanega obdobja v OP lahko zvišala svoje cene, da bi odražale nadaljnje zvišanje stroškov, če ne bi bilo poceni in dampinškega uvoza iz Kitajske. Vendar so bile kitajske cene v OP celo nižje od stroškov proizvodnje industrije Unije.

(225)

To kaže, da povečanje proizvodnih stroškov v OP ni zmanjšalo vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in škodo.

(226)

Znatno povečanje uvoza iz Kitajske in poslabšanje položaja industrije Unije sta časovno sovpadala. Medtem ko se zaradi velikega povpraševanja pred OP škoda ni pokazala, je kitajski uvoz v OP ohranil velik tržni delež, ki je povzročil škodo zaradi obsega in izvajal cenovni pritisk.

(227)

Komisija je preiskala tudi druge dejavnike škode, vendar ni odkrila nobenih drugih dejavnikov, ki bi prispevali k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Noben od drugih dejavnikov, preučenih bodisi posamično bodisi skupaj, namreč ni mogel vzbuditi dvoma o tem, da med dampinškim uvozom iz Kitajske ter znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, obstaja resnična in bistvena povezava.

(228)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(229)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(230)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(231)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih.

(232)

Pritožnik je v pritožbi na podlagi predhodne uspešnosti industrije Unije navedel, da bi vsaj 20-odstotna stopnja dobička odražala stopnjo dobička industrije Unije pod običajnimi tržnimi pogoji. Pritožnik je poudaril tudi, da je industrija preje iz steklenih vlaken kapitalsko zelo intenzivna industrija in da so potrebne visoke stopnje dobička, da se zagotovijo redno vzdrževanje in nadgradnja peči ter naložbe v raziskave in razvoj.

(233)

Komisija je menila, da se nobeno od let v obdobju preiskave ne bi štelo za reprezentativno za zagotavljanje osnovnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe.

(234)

V letih 2020 in 2021, tj. letih pred močnim povečanjem tržnega deleža kitajskega uvoza, je industrija Unije dosegla dobičkonosnost v višini [13–17 %]. Vendar so na obe leti vplivale izredne okoliščine omejitve gibanja zaradi COVID-19 in zmanjšani mednarodni trgovinski tokovi. Zato je Komisija sklenila, da ravni dobičkonosnosti, dosežene v teh letih, ni mogoče šteti za reprezentativno za običajne konkurenčne pogoje.

(235)

Leto 2022 je bilo izjemno leto s povečanjem potrošnje preje iz steklenih vlaken na trgu Unije, zaradi česar sta se povečala tržni delež kitajskega uvoza in obseg prodaje proizvajalcev Unije, ki so lahko ohranili in celo povečali svojo dobičkonosnost.

(236)

Komisija je na tej podlagi sklenila, da leto 2022 ni primerno kot reprezentativno leto za zagotavljanje osnovnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe.

(237)

Komisija je v iskanju obdobja, v katerem bi prevladovali običajni konkurenčni pogoji, preučila dobičkonosnost, doseženo v petih letih pred obravnavanim obdobjem, in izračunala povprečno dobičkonosnost, ki sta jo oba proizvajalca Unije dosegla med letoma 2015 in 2019.

(238)

Taka stopnja dobička je bila določena na 20,7 %.

(239)

Predstavniki industrije Unije so trdili, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Vendar te trditve niso bile dovolj utemeljene in zato niso bile upoštevane pri izračunu ciljnega dobička.

(240)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Komisija je menila, da proizvajalci Unije niso predložili zadostnih dokazov v zvezi s temi stroški in jih zato ni upoštevala pri izračunu neškodljive cene.

(241)

Na podlagi navedenega je Komisija neškodljivo ceno v višini [3 600–4 600 EUR] za podobni izdelek industrije Unije izračunala tako, da je za stroške proizvodnje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave uporabila ciljno stopnjo dobička iz uvodne izjave 238. Prilagoditve v skladu s členom 7(2d) niso bile izvedene.

(242)

Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika Henan Guangyuan iz Kitajske, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(243)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(244)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga sklenila, da sprejetje začasnih ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(245)

Na podlagi zgornje analize je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije preje iz steklenih vlaken v Uniji. Brez ukrepov bodo kitajski proizvajalci še naprej izvažali prejo iz steklenih vlaken po nizkih cenah na trg Unije in izvajali cenovni pritisk, kar bo industriji Unije preprečilo, da bi prejo iz steklenih vlaken prodajala z ustreznim dobičkom in ponovno pridobila izgubljene tržne deleže.

(246)

En uvoznik, ki izdelek v preiskavi kupuje iz Kitajske, je predložil izpolnjen vprašalnik. Komisija na podlagi predloženih podatkov sklepa, da uvoznik domnevno posluje s stalno stopnjo dobička. Uvoznik še ni predložil nobenih argumentov. Zato je Komisija sklenila, da ni prepričljivega razloga za neuvedbo začasnih ukrepov.

(247)

Uporabniki proizvajajo tkanine za najrazličnejše industrijske izdelke, vključno z vetrnimi turbinami, gradbeništvom, izolacijo ali letalskimi materiali.

(248)

Trije uporabniki, ki so v OP skupaj kupili približno 10 % preje iz steklenih vlaken, uvožene iz Kitajske, so predložili izpolnjene vprašalnike. Njihovi podatki kažejo, da učinek ukrepov za dva uporabnika ne bi smel biti znaten, saj uporabljata le manjši odstotek izdelka v preiskavi iz Kitajske ali pa izdelek v preiskavi predstavlja le majhen odstotek njunih proizvodnih stroškov, nobena dajatev pa ne bi smela ogroziti dobičkonosnosti družbe. Poleg tega se zdi, da so uporabniki kljub znatnemu zvišanju cen izdelka v preiskavi v letih pred OP v OP lahko ostali dobičkonosni. Za enega uporabnika, ki je večino preje iz steklenih vlaken kupil iz Kitajske in ima trenutno nizko dobičkonosnost, ni mogoče izključiti, da bi dajatve lahko vplivale na njegovo dobičkonosnost. Glede na nizko raven udeležbe uporabnikov je Komisija sklenila, da slednji ni reprezentativen za uporabnike.

(249)

Zato je Komisija sklenila, da ni prepričljivega razloga za neuvedbo začasnih ukrepov.

(250)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba začasnih ukrepov za uvoz preje iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(251)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(252)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz preje iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(253)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(254)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odraža stanje v zvezi s to družbo, ugotovljeno v tej preiskavi. Ta stopnja dajatve velja izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in ga je proizvedel poimensko navedeni pravni subjekt. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedeno družbo, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(255)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi bilo treba za uvoz uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske“.

(256)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(257)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(258)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(259)

Glede točnosti izračunov ni bilo prejetih nobenih pripomb.

(260)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(261)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –