<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-215/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0215</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:664">EU:C:2018:664</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Bobka – Zadeva C-215/17</HT></P><P>NKBM</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Michala Bobka</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180905">5. septembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑215/17</HT></P><P>Nova Kreditna Banka Maribor d.d.</P><P>proti</P><P>Republiki Sloveniji</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije)</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Ponovna uporaba informacij javnega sektorja</KEYWORD><KEYWORD>Bonitetne zahteve za kreditne institucije in investicijska podjetja</KEYWORD><KEYWORD>Kreditne institucije pod prevladujočim vplivom države</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalna pravila, ki zagotavljajo neomejen dostop do nekaterih informacij o poslovnih pogodbah, ki jih sklenejo take institucije</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Nova Kreditna Banka Maribor d.d. (v nadaljevanju: NKBM) je slovenska banka. Novinarka je od nje zahtevala dostop do seznama z nekaterimi informacijami o pogodbah, ki jih je NKBM sklenila s svetovalnimi družbami, odvetniškimi družbami in družbami, ki opravljajo intelektualne storitve. Ta zahteva je bila vložena na podlagi slovenskih pravil o dostopu do dokumentov. V času njene vložitve je bila Republika Slovenija večinska lastnica delnic NKBM. To banko je tudi dokapitalizirala. Zato se je za banko takrat uporabljala nacionalna zakonodaja o dostopu do dokumentov in zdi se, da bi bilo treba na podlagi nacionalne zakonodaje dostop do informacij, kot so tiste, ki jih je zahtevala novinarka, odobriti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>NKBM je novinarkino zahtevo zavrnila. Novinarka se je pritožila pri upravnem organu, ki se v Sloveniji ukvarja z dostopom do informacij, ta pa je banki naložil, naj zagotovi dostop do zahtevanih informacij. NKBM je to odločbo izpodbijala pred nacionalnimi sodišči. Zdaj v tej zadevi teče postopek odločanja o reviziji pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. To sodišče je Sodišču predložilo dve vprašanji, v katerih ga sprašuje o skladnosti slovenske zakonodaje o dostopu do dokumentov z Direktivo 2003/98/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031117">17. novembra 2003</DATE> o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 32, str. 701), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o spremembi Direktive 2003/98 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="175" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 175, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> in Uredbo (EU) št. 575/2013<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="176" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 176, str. 1</REF.DOC.OJ>, in popravki v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="208" PAGE.FIRST="68" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 208, str. 68</REF.DOC.OJ>, in <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="321" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 321, str. 6</REF.DOC.OJ>)).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo EU</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2003/98</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Kot je navedeno v členu 1(1) Direktive 2003/98, je njen namen določiti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>minimalni nabor pravil, ki urejajo ponovno uporabo, in praktična sredstva za olajšanje ponovne uporabe obstoječih dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja držav članic<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 1(2) te direktive vsebuje seznam izjem z njenega področja uporabe. Zlasti v točki (c) določa, da se ta direktiva ne uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>dokumente, do katerih ni dostopa zaradi režima dostopa v državah članicah, vključno zaradi […] poslovne tajnosti (npr. poslovnih ali poklicnih skrivnosti oziroma skrivnosti podjetja)<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V členu 1(3) Direktive je še določeno, da ta direktiva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>gradi na režimih dostopa v državah članicah in ne posega vanje<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 2 Direktive med drugim določa naslednje opredelitve pojmov za namene te direktive:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>organ javnega sektorja<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> pomeni državo, območne (regijske) ali krajevne (lokalne) oblasti, osebe javnega prava in združenja, ki so jih ustanovila ena ali več takšnih oblasti, ali ena ali več takšnih oseb javnega prava;</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>oseba javnega prava<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomeni lahko katerokoli osebo, ki:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>je ustanovljena s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu, ki ni industrijske ali trgovinske narave, in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>je pravna oseba, in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>jo v glavnem financirajo država, območne (regijske) ali krajevne (lokalne) oblasti ali druge osebe javnega prava; ali je pod upraviteljskim nadzorom navedenih organov; ali ima upravni, upraviteljski ali nadzorni odbor, v katerega več kot polovico članov imenujejo država, območne (regijske) ali krajevne (lokalne) oblasti ali druge osebe javnega prava;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 575/2013</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Področje uporabe Uredbe št. 575/2013 je opredeljeno v njenem členu 1, ki določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Ta uredba določa enotna pravila o splošnih bonitetnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati institucije, nadzorovane v skladu z Direktivo 2013/36/EU kar zadeva:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>zahteve po javnem razkritju.</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Del 8 te uredbe je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Razkritje s strani institucij<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> in ga sestavljajo členi od 431 do 455. Člen 431 določa področje uporabe zahtev glede razkritja. S členom 432(2) je pod nekaterimi pogoji dovoljena opustitev razkritja podatkov, ki so poslovna skrivnost ali so zaupni. Člen 433 dodatno določa, da institucije vsaj enkrat letno objavijo razkritja, ki jih zahteva del 8.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Slovensko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zakon o dostopu do informacij javnega značaja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 1a Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>Ta zakon ureja tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (v nadaljnjem besedilu: poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava).</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001A.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA><P>Prevladujoč vpliv iz prejšnjega odstavka je zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa,</P></ITEM></LIST></P><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001A.003"><NO.PARAG>(3)</NO.PARAG><ALINEA>Pod prevladujočim vplivom iz prvega odstavka tega člena je tudi banka, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001A.004"><NO.PARAG>(4)</NO.PARAG><ALINEA>Šteje se, da so po prvem odstavku tega člena zavezani tudi poslovni subjekti po prenehanju prevladujočega vpliva iz drugega odstavka tega člena, za informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko so bili pod prevladujočim vplivom, za obdobje petih let po prenehanju.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001A.005"><NO.PARAG>(5)</NO.PARAG><ALINEA>Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadar koli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001A.006"><NO.PARAG>(6)</NO.PARAG><ALINEA>Ob namenu iz prvega odstavka 2. člena tega zakona je namen tega zakona tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 4a(1) ZDIJZ določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;</P></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 6a ZDIJZ določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA><P>Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>podatek o vrsti posla;</P></ITEM><ITEM><P>o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;</P></ITEM><ITEM><P>pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;</P></ITEM><ITEM><P>datum in trajanje posla in</P></ITEM><ITEM><P>enaki podatki iz aneksa k pogodbi.</P></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="006A.003"><NO.PARAG>(3)</NO.PARAG><ALINEA>Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zakon o gospodarskih družbah</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 39 Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="039.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="039.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA>Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="5"?><PARAG IDENTIFIER="039.003"><NO.PARAG>(3)</NO.PARAG><ALINEA>Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, nacionalni postopki in vprašanji za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Nova Kreditna Banka Maribor d.d. je slovenska banka. Novinarka je od nje zahtevala dostop do seznama z informacijami, ki vključujejo podatke o pogodbah, ki jih je NKBM v obdobju od <DATE ISO="20121001">1. oktobra 2012</DATE> do <DATE ISO="20140417">17. aprila 2014</DATE> sklenila s svetovalnimi družbami, odvetniškimi družbami in družbami, ki opravljajo intelektualne storitve. Zahtevani podatki so se nanašali posebej na vrsto sklenjenega posla, pogodbenega partnerja (za pravno osebo naziv ali firma, sedež in poslovni naslov), pogodbeno vrednost, višino posameznih izplačil, datum sklenitve pogodbe, trajanje posla in enake podatke iz aneksov k pogodbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V skladu s členom 6a(1) ZDIJZ so zahtevani podatki, če se nanašajo na nekatere vrste pogodbenih poslov – vključno s takimi, kot so obravnavani – razvrščeni kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>osnovni podatki<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. Kadar se taki podatki nanašajo na družbe pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava, se štejejo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>informacije javnega značaja<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>V obdobju, za katero se je zahteval dostop do podatkov, je bila NKBM pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava, to je Republike Slovenije. Tako je bilo, ker (i) je bila Republika Slovenija večinska neposredna ali posredna lastnica delnic NKBM in (ii) je država to družbo – tako kot nekatere druge banke – tudi znatno dokapitalizirala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V skladu s členom 6a(3) ZDIJZ je treba dostop do zgoraj navedenih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>osnovnih podatkov<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> načeloma odobriti. Vendar se ta dostop lahko zavrne, če družba dokaže, da bi razkritje huje škodovalo njenemu konkurenčnemu položaju na trgu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Kljub temu obstaja izjema od te izjeme: dostop je treba vedno odobriti, kadar se navedeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>osnovni podatki<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> nanašajo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>. Po navedbah predložitvenega sodišča se seznam, ki ga zahteva novinarka, nanaša na pogodbe, ki spadajo v to kategorijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>NKBM je <DATE ISO="20160421">21. aprila 2016</DATE> postala zasebna delniška družba in kot taka ni več pod prevladujočim vplivom države. Vendar je bila v skladu s členom 1a(4) ZDIJZ dolžna dostop do podatkov zagotavljati še nadaljnjih pet let, če so se ti podatki nanašali na obdobje, v katerem je bila pod takim prevladujočim vplivom. Vsekakor je novinarka zahtevo za dostop vložila na datum, ki v predložitveni odločbi sicer ni izrecno naveden, vendar je očitno zgodnejši od datuma, ko je NKBM postala zasebna družba, saj predložitveno sodišče navaja, da je bil (zavrnilni) odgovor te družbe glede navedene zahteve podan <DATE ISO="20140519">19. maja 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>NKBM je novinarkino zahtevo za informacije zavrnila. Novinarka je zoper navedeno zavrnitev vložila pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu (Slovenija). Ta je pritožbi ugodil in NKBM odredil, naj novinarki predloži zahtevane podatke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>NKBM je zoper to odločbo vložila tožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo. Nato je NKBM vložila revizijo pri predložitvenem sodišču, to je Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. NKBM je pred tem sodiščem trdila, da so z ZDIJZ kršene ustavne pravice in da ta zakon ni skladen s pravom Unije. Trditve glede neskladnosti nacionalne zakonodaje s slovensko ustavo je preučilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, pri katerem je predložitveno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je menilo, da zadevna nacionalna pravila niso v neskladju<?PAGE NO="6"?> s slovensko ustavo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne <DATE ISO="20170112">12. januarja 2017</DATE> v zadevi U-I-52/16-17 (ECLI:SI:USRS:2017:U.I.52.16).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Vrhovno sodišče Republike Slovenije prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba tretjo alinejo člena l(2)(c) Direktive 2003/98, spremenjeno z Direktivo 2013/37 (konsolidirana verzija), upoštevaje pristop minimalne harmonizacije, razlagati tako, da nacionalna ureditev lahko dopušča neomejen (absoluten) dostop do vseh podatkov iz avtorskih in svetovalnih pogodb, tudi če so te opredeljene kot poslovna skrivnost, in sicer zgolj za subjekte pod prevladujočim vplivom države, ne pa tudi za ostale zavezance, in ali na razlago vpliva tudi Uredba (EU) št. 575/2013 glede pravil o razkritju, in sicer tako, da dostop do informacij javnega značaja po Direktivi 2003/98 ne more biti obsežnejši kot so enotna pravila o razkritju po tej Uredbi?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba Uredbo 575/2013 glede pravil o razkritju v zvezi s poslovanjem bank, še posebej njen del 8, člena 446 in 432(2), razlagati tako, da nasprotujejo ureditvi države članice, ki banki, ki je, oziroma je bila, pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, nalaga razkritje podatkov o sklenjenih pogodbah za svetovalne, odvetniške, avtorske in druge intelektualne storitve, in sicer podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov), pogodbeni vrednosti, višini posameznih izplačil, datumu sklenitve pogodbe, trajanju posla in enakih podatkih iz aneksov k pogodbam, nastalih v času prevladujočega vpliva, brez vsakršne izjeme in brez možnosti tehtanja med interesi javnosti po dostopu do podatkov in interesom banke po ohranitvi poslovne skrivnosti, če ne gre za primer s čezmejnimi okoliščinami?<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili NKBM, Informacijski pooblaščenec, madžarska in slovenska vlada ter Evropska komisija. NKBM, slovenska vlada in Komisija so na obravnavi <DATE ISO="20180607">7. junija 2018</DATE> ustno podale navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Menim, da niti Direktiva 2003/98 niti Uredba št. 575/2013 ne nasprotujeta zakonodaji iz postopka v glavni stvari. Ta akta Unije bom preučil vsakega posebej v okviru analize prvega (A) in drugega (B) vprašanja za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje: Direktiva 2003/98</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Prvo vprašanje ima dva dela. Prvi del se nanaša na to, ali so s členom 1(2)(c), tretja alinea, Direktive 2003/98 skladna nacionalna pravila, ki dopuščajo neomejen (absoluten) dostop do vseh podatkov iz avtorskih in svetovalnih pogodb, tudi če so te pogodbe opredeljene kot poslovna skrivnost. Predložitveno sodišče navaja, da ta zakonska določba velja le za subjekte pod prevladujočim vplivom države. Drugi del vprašanja se nanaša na to, ali na razlago Direktive vpliva Uredba št. 575/2013.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba pripomniti, da je slovenska vlada v pisnih stališčih trdila, da besedilo tega vprašanja ni povsem točno, kar je potrdila tudi na obravnavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Prvič, v tem vprašanju je navedeno, da se z zadevno slovensko zakonodajo zagotavlja neomejen dostop do <HT TYPE="ITALIC">vseh podatkov</HT> v zvezi z nekaterimi vrstami pogodb. Vendar se po navedbah slovenske vlade z ZDIJZ zagotavlja neomejen dostop le do nekaterih podatkov, in sicer do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>osnovnih podatkov<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> o teh pogodbah. Kot je slovenska vlada dodatno pojasnila na obravnavi, naj bi se ti podatki predložili v zbirni obliki, kar pomeni, da oseba, ki želi pridobiti dostop, prejme informacijo o tem, da je na<?PAGE NO="7"?> primer banka X z družbo Y sklenila pogodbo v zvezi z zadevo Z, in o skupnem plačanem znesku, ne prejme pa nikakršnih nadaljnjih podrobnosti v zvezi z vsebino te pogodbe. Tako bi bilo mogoče dostop do vseh preostalih elementov pogodbe (ki niso <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>osnovni podatki<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>) zavrniti, če bi jih družba opredelila kot poslovno skrivnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Vsekakor želim poudariti, da je iz predložitvene odločbe jasno razvidno, da se novinarkina zahteva za dostop nanaša zgolj na take <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>osnovne podatke<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> o avtorskih in svetovalnih pogodbah, torej na podatke, za katere je s členom 6a(3), <HT TYPE="ITALIC">in fine</HT>, ZDIJZ določen neomejen dostop.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Drugič, predložitveno sodišče v prvem vprašanju navaja, da je z zadevno nacionalno zakonodajo zagotovljen neomejen dostop, <HT TYPE="ITALIC">tudi če so te pogodbe opredeljene kot poslovna skrivnost</HT>. Slovenska vlada znova meni, da se besedilo vprašanja ne sklada z nacionalno zakonodajo te države. Natančneje, trdi, da NKBM podatkov, ki jih je želela pridobiti novinarka, ne more opredeliti kot poslovno skrivnost, ker na podlagi člena 39(3) ZGD-1 podatkov ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost, če so ti po zakonu javnega značaja. Podatki, ki jih je želela pridobiti novinarka, so na podlagi člena 6a(3) ZDIJZ podatki javnega značaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Znova vsekakor ugotavljam, da se v zvezi s tem morda res zdi, da je bilo vprašanje zasnovano nekoliko presplošno, vendar predložitveno sodišče v predložitveni odločbi ne navaja, da bi NKBM podatke, do katerih želi dostopati novinarka, opredelila ali želela opredeliti kot poslovno skrivnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Če zanemarimo podrobnosti v zvezi z dejanskim stanjem in nacionalno zakonodajo, se zdi, da ni sporno, da mora NKBM na podlagi slovenske zakonodaje zagotoviti neomejen dostop – v zbirni obliki – do seznama, ki vsebuje podatke, ki jih je zahtevala novinarka. Ta seznam se nanaša na pogodbe, ki jih je NKBM sklenila s svetovalnimi družbami, odvetniškimi družbami in družbami, ki opravljajo intelektualne storitve. Podatki, do katerih je novinarki treba zagotoviti dostop, zajemajo le <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>osnovne podatke<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>. Sporno ni niti to, da tak neomejen dostop ne bi bil mogoč, če NKBM v zadevnem obdobju ne bi bila pod prevladujočim vplivom države. Zdi se, da je to bistvo prvega dela prvega vprašanja, ki ga je postavilo predložitveno sodišče: ali je tak neomejen dostop v skladu s členom 1(2)(c), tretja alinea, Direktive 2003/98?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Menim, da je, in sicer iz dokaj preprostega razloga: zdi se mi, da namen Direktive 2003/98 glede njene uporabe <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> nikakor ni urediti položaj iz postopka v glavni stvari (2). Vendar je treba poleg tega obravnavati obseg uporabe Direktive <HT TYPE="ITALIC">ratione personae</HT>, in to morda celo pred vidikom njene uporabe <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> (1).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba <HT TYPE="NORMAL">ratione personae</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Direktiva 2003/98 v členu 1(1) določa, da se s to direktivo določajo pravila, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>ki urejajo ponovno uporabo, in praktična sredstva za olajšanje ponovne uporabe obstoječih dokumentov, <HT TYPE="ITALIC">ki jih hranijo organi javnega sektorja</HT> držav članic<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> (moj poudarek). Člen 2(1) te direktive določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>organ javnega sektorja<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>državo, območne (regijske) ali krajevne (lokalne) oblasti, osebe javnega prava […]<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. Člen 2(2) te direktive, dalje, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>osebo javnega prava<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> opredeljuje kot katero koli osebo, ki izpolnjuje tri kumulativne pogoje. Prvi od teh pogojev je, da je takšna oseba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>ustanovljena s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu, <HT TYPE="ITALIC">ki ni industrijske ali trgovinske narave</HT><QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> (moj poudarek).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>V uvodni izjavi 10 Direktive je pojasnjeno, da sta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>[o]predelitvi pojmov <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>organ javnega sektorja<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="2018" ID="QE0029"/> in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>subjekt javnega prava<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="2018" ID="QE0030"/> […] vzeti iz Direktiv (92/50/EGS [z dne <DATE ISO="19920618">18. junija 1992</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 322)], 93/36/EGS [z dne <DATE ISO="19930614">14. junija 1993</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 110)] in 93/37/EGS [z dne <DATE ISO="19930614">14. junija 1993</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 163)] in 98/4/ES [z dne <DATE ISO="19980216">16. februarja 1998</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 91)]) o javnih naročilih. Ti opredelitvi pojmov ne zajemata javnih podjetij.<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Seveda mora dejansko stanje v zadevi ugotoviti nacionalno sodišče. Vendar moram priznati, da si nekoliko težko predstavljam, kako bi bilo mogoče subjekt, ki je bil opisan kot (običajna komercialna) banka, ki je bila zaradi dokapitalizacije le začasno pod nadzorom države in je bila nato ponovno prodana na trgu, obravnavati kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>organ javnega sektorja<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v smislu Direktive. Čeprav je bil navedeni subjekt nekaj časa pod nadzorom države, bi se zato težko spremenil v osebo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>javnega prava<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> v smislu člena 2(1) Direktive 2003/98. Poleg tega komercialna banka – kar se zdi, da NKBM je – verjetno ne izpolnjuje niti zahtev iz člena 2(2)(a) Direktive: zgolj zato, ker je tak subjekt začasno pod nadzorom države in ga je ta dokapitalizirala, bi težko trdili, da navedeni subjekt postane oseba, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>ustanovljena s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, kar bi pomenilo, da nima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>industrijske ali trgovinske narave<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba <HT TYPE="NORMAL">ratione materiae</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Vendar ne glede na ugotovitev predložitvenega sodišča v zvezi s tem, ali je bilo NKBM v času dejanskega stanja mogoče opredeliti kot organ javnega sektorja v smislu Direktive 2003/98, menim, da s to direktivo vidiki, na katere se nanaša slovenska zakonodaja, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, vsekakor niso urejeni <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1(3) Direktive ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>gradi na režimih dostopa v državah članicah in ne posega vanje<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>. Podobno je v uvodni izjavi 9 Direktive 2003/98 določeno, da ta direktiva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>gradi na režimu obstoječega dostopa v državah članicah in ne spreminja državnih pravil za dostop do dokumentov<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>To je dodatno pojasnjeno v uvodni izjavi 7 Direktive 2013/37, s katero je bila spremenjena Direktiva 2003/98. V tej uvodni izjavi je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Direktiva 2003/98/ES ne vključuje obveznosti glede dostopa do dokumentov ali obveznosti odobritve ponovne uporabe dokumentov<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>. Poleg tega je v njeni uvodni izjavi 8 navedeno, da spremembe, uvedene z Direktivo 2013/37, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>ne poskušajo določiti ali spremeniti ureditve dostopa v državah članicah, ki ostajajo zanje pristojne še naprej<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Torej se z Direktivo 2003/98 jasno razlikuje med <HT TYPE="ITALIC">dostopom</HT> do dokumentov in <HT TYPE="ITALIC">ponovno uporabo</HT> teh dokumentov. Brez dostopa ponovna uporaba ni mogoča, vendar to še ne pomeni, da je mogoče dostop in ponovno uporabo šteti za enakovredna pojma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111027">27. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑362/10</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:703">EU:C:2011:703</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Z Direktivo so postavljene obveznosti v zvezi s ponovno uporabo dokumentov, ne posega pa se v (nacionalna) pravila o dostopu do dokumentov. Hkrati se Direktiva za to, da jo je mogoče uporabiti, opira na nacionalna pravila o dostopu do dokumentov in je od njih odvisna. Drži tudi, da bi bilo treba, kadar koli je z nacionalno zakonodajo zagotovljen dostop, načeloma<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodišče je namreč že navedlo, da iz uvodne izjave 9 in člena 3 Direktive izhaja, da ta direktiva ne vsebuje obveznosti, da se dovoli ponovna uporaba dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja: sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111027">27. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑362/10</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:703">EU:C:2011:703</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120712">12. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Compass-Datenbank</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑138/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:449">EU:C:2012:449</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> samodejno dovoliti tudi ponovno uporabo, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v Direktivi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>V uvodni izjavi 8 Direktive 2013/37, s katero je bila spremenjena Direktiva 2003/98, je jasno navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>bi bilo treba [zadnjo] spremeniti tako, da bi določala jasno obveznost držav članic, da dajo vse dokumente na voljo za ponovno uporabo, razen če je dostop omejen ali izključen v skladu z nacionalnimi pravili o dostopu do dokumentov in če zanj veljajo druge izjeme, navedene v tej direktivi<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.</P></NOTE> Vendar to ne spremeni dejstva, da Direktiva ne vpliva na pravila o dostopu do dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, niti ni njen namen ta pravila spremeniti, saj je to področje še naprej v izključni pristojnosti držav članic.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Kot je navedla slovenska vlada v pisnih stališčih, je slovenska zakonodaja iz postopka v glavni stvari, torej ZDIJZ, nacionalna zakonodaja, s katero je urejen dostop do dokumentov. Drži sicer, da je ZDIJZ <HT TYPE="ITALIC">tudi</HT> zakon, v katerega se je nacionalni zakonodajalec odločil vključiti nekaj določb za prenos Direktive 2003/98. Vendar glede na vsebino konkretnih določb ZDIJZ, ki se uporabljajo v postopku v glavni stvari, vključno s členom 6a(3) ZDIJZ, menim, da je jasno, da so te določbe pravila, s katerimi se zagotovi neomejen dostop do nekaterih informacij, ne pa pravila o ponovni uporabi dokumentov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Slovenska vlada je na ustni obravnavi še pojasnila, da ZDIJZ vsebuje pravila o ponovni uporabi dokumentov, vendar so ta po njenih navedbah vključena v druge člene navedenega zakona. Ob tem je še poudarila, da se zahteve, ki se uporabljajo za zahtevo za dostop do dokumentov in zahtevo za njihovo ponovno uporabo, med seboj bistveno razlikujejo, ter potrdila, da zahteva iz postopka v glavni stvari nedvomno spada v prvo kategorijo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Torej je jasno, da se položaj iz postopka v glavni stvari in upoštevna nacionalna zakonodaja nanašata na dostop, ne pa na ponovno uporabo v smislu Direktive 2003/98.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Priznati moram, da bi bilo mogoče glede na široko opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>ponovne uporabe<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> v členu 2(4) Direktive 2003/98 trditi, da bo novinarka, ki je zaprosila za dostop do (zbirnih/osnovnih) podatkov o nekaterih pogodbah, te informacije verjetno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>ponovno uporabila<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>za […] nekomercialne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, saj bi – če bi bilo v pridobljenih podatkih kar koli zanimivega – te verjetno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>ponovno uporabila<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> za to, da bi o tej temi napisala članek ali celo več člankov. Vendar je treba prav iz takih razlogov pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>ponovna uporaba<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> razlagati v okviru logike in zgradbe Direktive 2003/98. V nasprotnem primeru bi skoraj vsaka dejavnost v neki fazi vključevala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>ponovno uporabo javnih podatkov<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>. Direktiva 2003/98 bi tako postala skoraj vsesplošno upoštevna pri kakršni koli obdelavi dokumentov ali informacij, saj je vedno verjetno, da bo taka obdelava vključevala vsaj nekaj vhodnih podatkov, ki izhajajo iz javnega sektorja.</P></NOTE> Ker je torej očitno, da morajo o vidikih <HT TYPE="ITALIC">prvotnega</HT> dostopa odločiti države članice, potem po definiciji potencialno <HT TYPE="ITALIC">pozneje</HT> upoštevnega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>dodatka<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> v obliki Direktive 2003/98 ni mogoče uporabiti za vzvratno razlogovanje in omejitev področja uporabe tega prvotnega dostopa. To pomeni, da Direktiva ne more preprečiti nacionalnih pravil o neomejenem dostopu do nekaterih dokumentov, tudi če se ti dokumenti opredelijo kot poslovne skrivnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Na to ugotovitev ne vpliva člen 1(2)(c), tretja alinea, Direktive 2003/98, na katerega napotuje nacionalno sodišče. V skladu s to določbo se Direktiva ne uporablja za dokumente, do katerih ni dostopa na podlagi nacionalne zakonodaje. Kot sem že navedel, je razlog za to prav dejstvo, da je ponovna uporaba (na podlagi Direktive) mogoča le, kadar je do dokumentov mogoče dostopati (na podlagi nacionalne zakonodaje). Torej bi dejstvo, da so v členu 1(2)(c), tretja alinea, te direktive <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>poslovne tajnosti (npr. poslovne ali poklicne skrivnosti oziroma skrivnosti podjetja)<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> navedene kot eden od primerov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Naj pripomnim, da je v členu 1(2)(c) uporabljen izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>vključno<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, ki jasno kaže na to, da je seznam razlogov za zavrnitev dostopa informativen.</P></NOTE> s katerimi je mogoče utemeljiti (nacionalno) zavrnitev dostopa do dokumentov (kar pomeni – če in kadar je to primerno – da se za te dokumente Direktiva ne uporablja), le težko lahko razlagali v smislu, da se državam članicam nalaga obveznost, da določijo omejitve dostopa s tako utemeljitvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Nazadnje predložitveno sodišče v drugem delu prvega vprašanja v bistvu sprašuje, ali na razlago Direktive 2003/98 vpliva Uredba št. 575/2013, in sicer zlasti v smislu, da dostop do informacij javnega sektorja ne more biti obsežnejši od tega, ki je določen z enotnimi pravili o razkritju informacij, določenimi z Uredbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Ta element prvega vprašanja je uvod v obravnavo drugega vprašanja, ki ga je predložilo nacionalno sodišče: ali je Uredba izčrpna, kar zadeva obveznosti <HT TYPE="ITALIC">razkritja</HT>, ki jih določa za kreditne institucije, in če je tako, ali to pomeni prepoved nacionalnih pravil, s katerimi bi bil dovoljen <HT TYPE="ITALIC">dostop</HT> do dodatnih informacij, za katere se te zahteve o razkritju ne uporabljajo? Zdaj se bom posvetil temu vprašanju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje: Uredba št. 575/2013</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje se nanaša na pravila o razkritju informacij, določena v delu 8 Uredbe št. 575/2013, natančneje v členu 446 in členu 432(2) te uredbe. Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali ta pravila nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki banki, ki je pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava, nalaga razkritje nekaterih informacij (ki se ujemajo z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>osnovnimi podatki<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> v smislu ZDIJZ)<?PAGE NO="10"?> o sklenjenih pogodbah za svetovalne, odvetniške, avtorske in druge intelektualne storitve, in sicer brez vsakršne izjeme od te zahteve ter brez kakršne koli možnosti tehtanja med interesom javnosti za dostop do podatkov in interesom banke po ohranitvi njenih poslovnih skrivnosti. K temu predložitveno sodišče še dodaja, da to sprašuje v primeru brez čezmejnih okoliščin.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Uredba št. 575/2013 je podroben zakonski akt. Določa enotna pravila o splošnih bonitetnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati institucije, nadzorovane v skladu z Direktivo 2013/36/EU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="176" PAGE.FIRST="338" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 176, str. 338</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> – torej kreditne institucije in investicijska podjetja – glede vrste postavk, navedenih v členu 1 Uredbe. Te postavke se nanašajo zlasti na profil tveganja navedenih subjektov. V uvodni izjavi 7 je pojasnjeno, da bi morala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>[t]a uredba […] med drugim vsebovati bonitetne zahteve za institucije, ki se izrecno nanašajo na delovanje trgov bančnih in finančnih storitev ter katerih namen je zagotoviti finančno stabilnost udeležencev na teh trgih in visoko raven zaščite investitorjev in vlagateljev<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>. Namen bonitetnih zahtev, določenih z Uredbo, je zagotoviti ne le finančno trdnost kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ampak tudi zadostno raven informacij za investitorje in vlagatelje, in sicer prek standardiziranega sistema razkritja informacij o profilu tveganja vsake od institucij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Z Uredbo je določenih nekaj bistvenih strukturnih, ekonomskih, računovodskih in finančnih obveznosti v zvezi z vidiki, kot so kapital (del 2), kapitalske zahteve (del 3), velike izpostavljenosti (del 4), izpostavljenosti prenesenemu kreditnemu tveganju (del 5), likvidnost (del 6) in finančni vzvod (del 7). Poleg tega Uredba št. 575/2013 v delu 8 določa obveznost, da se javnosti razkrijejo informacije v zvezi z nekaterimi od teh bistvenih obveznosti. V uvodni izjavi 68 te uredbe je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>je namen zahtev po razkritju udeležencem trga zagotoviti točne in celovite informacije v zvezi s profilom tveganosti posameznih institucij<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>O namenu zahtev po razkritju je v uvodni izjavi 76 navedeno tudi, da je treba, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>[d]a bi <HT TYPE="ITALIC">okrepili tržno disciplino</HT> in <HT TYPE="ITALIC">finančno stabilnost</HT>, […] uvesti podrobnejše zahteve za razkritja oblike in vrste regulativnega kapitala in uvedenih bonitetnih prilagoditev, da se <HT TYPE="ITALIC">zagotovi zadostno obveščenost investitorjev in vlagateljev o kapitalski ustreznosti institucij</HT><QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> (moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Kreditne institucije morajo v skladu s členom 431(3) Uredbe št. 575/2013 sprejeti formalno politiko za uskladitev z zahtevami glede razkritij. V skladu s členom 433 te uredbe je treba upoštevne informacije razkriti vsaj enkrat letno, lahko pa se objavijo tudi pogosteje. Člen 434 te uredbe določa, da lahko kreditne institucije in investicijska podjetja sami izberejo medij za objavo, vendar je treba – kolikor je izvedljivo – vsa razkritja zagotoviti na enem mediju ali mestu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Člen 432(2) Uredbe št. 575/2013, na katerega je napoteno v drugem vprašanju, določa, da imajo kreditne institucije in investicijska podjetja možnost, da ne razkrijejo nekaterih od teh informacij,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Edina izjema od izjeme, torej informacije, ki jih je treba <HT TYPE="ITALIC">vedno</HT> razkriti, so informacije v zvezi s kapitalom in politiko prejemkov.</P></NOTE> če se štejejo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>zaupne ali so poslovna skrivnost<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>V členu 432(2) Uredbe št. 575/2013 sta opredeljena oba pojma, in sicer so informacije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>poslovna skrivnost<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>, če bi njihovo razkritje javnosti oslabilo konkurenčni položaj institucije, pri čemer lahko ta pojem vključuje informacije o produktih ali sistemih, ki bi v primeru njihovega razkritja tekmecem zmanjšale vrednost investicij institucije. Informacije so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>zaupne<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>, če obstajajo obveznosti do strank ali drugi odnosi z nasprotnimi strankami, ki institucijo zavezujejo k zaupnosti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Kot je bilo že navedeno,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Točki 11 in 16 zgoraj.</P></NOTE> člen 6a(3) ZDIJZ omogoča zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, če bi to razkritje huje škodovalo konkurenčnemu položaju zadevne osebe ali družbe na trgu. Besedilo te izjeme od obveznosti razkritja je nekoliko podobno besedilu izjeme od obveznosti razkritja informacij, ki so poslovna skrivnost, določene s členom 432(2) Uredbe št. 575/2013. Vendar Uredba v nasprotju z ZDIJZ ne omogoča odstopanja od te izjeme zaradi interesa javnosti. Zdi se, da predložitveno sodišče prav zato dvomi o skladnosti navedenega nacionalnega pravila s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Zadevne določbe prava Unije in nacionalnega prava sem predstavil precej podrobno, ker sem želel poudariti, da oboje sicer res vsebujejo podobne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>ključne besede<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>razkritje<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>banke<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>zaupne informacije<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>), vendar kljub temu zadevajo zelo različni področji, ureditvi katerih so namenjene. To je še dodatno poudarjeno s tremi vidiki v zvezi s splošno strukturo in logiko obeh ukrepov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Prvič, ZDIJZ dopušča možn<HT TYPE="ITALIC">ost posamičnega dostopa do posebnih dokumentov</HT> na podlagi <HT TYPE="ITALIC">posamične zahteve, ki se vloži za vsak primer posebej</HT>. Po drugi strani Uredba št. 575/2013 določa <HT TYPE="ITALIC">obveznost</HT> <HT TYPE="ITALIC">splošnega razkritja precejšnjega števila informacij, predhodno določenih z uredbo</HT>, ki jih je treba obvezno razkriti <HT TYPE="ITALIC">enostransko</HT> (torej ne da bi bila potrebna kakršna koli zahteva katere koli od zadevnih strani), <HT TYPE="ITALIC">sistematično</HT>, <HT TYPE="ITALIC">enkrat letno</HT> (oziroma lahko tudi pogosteje) in načeloma v <HT TYPE="ITALIC">prečiščeni obliki</HT> prek enotne objave na internetu ali v tiskani obliki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Drugič, kar zadeva subjekte, za katere se uporabljajo obveznosti razkritja, se ZDIJZ uporablja na splošno za <HT TYPE="ITALIC">vse osebe javnega prava</HT> in <HT TYPE="ITALIC">zasebne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava</HT>, medtem ko se Uredba uporablja zgolj za <HT TYPE="ITALIC">kreditne institucije in investicijska podjetja</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Tretjič, kar zadeva cilj obveznosti razkritja, je v členu 1a(6) ZDIJZ navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>je namen tega zakona tudi <HT TYPE="ITALIC">krepitev transparentnosti</HT> in <HT TYPE="ITALIC">odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi</HT> in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> (moj poudarek). V uvodni izjavi 68 Uredbe je, nasprotno, navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>je namen zahtev po razkritju <HT TYPE="ITALIC">udeležencem trga</HT> <HT TYPE="ITALIC">zagotoviti</HT> točne in celovite informacije v zvezi s <HT TYPE="ITALIC">profilom tveganosti posameznih institucij</HT><QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> (moj poudarek).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju vrsta <HT TYPE="ITALIC">razkritja</HT>, določena v Uredbi št. 575/2013, in neomejena pravica do <HT TYPE="ITALIC">dostopa</HT>, zagotovljena z ZDIJZ, temeljita na različnih logikah, imata različna cilja, sta različno zastavljeni ter nalagata pravice in obveznosti različnim osebam. Nanašata se na zelo različni zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Torej menim, da enotnih pravil o izjemah od razkritja, dovoljenih s členom 432(2) Uredbe, ki so zasnovana in oblikovana v svojem posebnem okviru in za svoj posebni namen, ni mogoče vstaviti v nacionalno zakonodajo o dostopu do dokumentov, to je ZDIJZ. Preprosto ne obstaja nikakršen stvarni ali sistemski odnos med Uredbo in ZDIJZ, s katerim bi lahko utemeljili kakršno koli tako omejitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V pomoč pri ponazoritvi resnične (in problematične) narave trditve, na kateri temelji drugo vprašanje predložitvenega sodišča, je lahko spodaj navedeni primer. Zamislimo si zakon o ustanovitvi nacionalnega javnega organa. V tem aktu, s katerim so določene pristojnosti in upravljanje te institucije, je hkrati določeno, da bo ta objavljala letna poročila, ki bodo vsebovala določene vrste informacij in bodo na voljo vsakomur na njenem spletnem mestu. Ali lahko nato ta javna institucija na podlagi navedenega akta zavrne dostop do posamične informacije, ki jo posameznik zahteva v skladu s splošno upoštevno zakonodajo o dostopu do dokumentov, in sicer z obrazložitvijo, da zakonodajalec tovrstne informacije ni vključil na seznam informacij, ki jih je treba vsako leto objaviti samodejno, s čimer je onemogočil, da bi se ta informacija kadar koli razkrila posamično?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Odgovor je seveda nikalen. Dejstvo, da dve ladji ponoči plujeta druga mimo druge in si ob tem celo signalizirata, prav gotovo še ne pomeni (brez nadaljnjega izrecnejšega delovanja), da ena nadzira drugo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Da bi se v celoti odzval na vse trditve predložitvenega sodišča in celovito pomagal Sodišču – če bi bila poleg že navedenega v okviru drugega vprašanja taka pomoč morda potrebna – so potrebne še tri sklepne pripombe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Prvič, predložitveno sodišče v svojem vprašanju ne citira le člena 432(2) Uredbe št. 575/2013, ampak tudi njen člen 446. Ta določba, naslovljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>Operativno tveganje<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>, v bistvu določa obveznost razkritja pristopov in metodologije posamezne institucije za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje, za katere institucija izpolnjuje pogoje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Ta člen določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>Institucije razkrijejo pristope za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje, za katere institucija izpolnjuje pogoje; opis metodologije iz člena 312(2), če jo institucija uporablja, vključno z obrazložitvijo ustreznih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki jih institucija upošteva v pristopu merjenja, ter v primeru delne uporabe, področje in obseg uporabe različnih uporabljenih metodologij.<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Vendar predložitveno sodišče razen tega, da je to določbo navedlo, ni pojasnilo, zakaj meni, da slovenska zakonodaja morda ni v skladu z njo. Ne zdi se mi, da bi ta določba kakor koli spremenila splošno ugotovitev, do katere sem že prišel v zvezi z drugim vprašanjem. Naj vsekakor spomnim, da člen 94 Poslovnika Sodišča, v katerem je opredeljena vsebina predlogov za sprejetje predhodne odločbe, v točki (c) določa, da mora tak predlog med drugim vsebovati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>razloge, ki so predložitvenemu sodišču vzbudili dvom glede razlage ali veljavnosti nekaterih določb prava Unije, in pojasnitev zveze, ki po mnenju predložitvenega sodišča obstaja med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki jo je treba uporabiti v sporu o glavni stvari<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>. Ker predložitveno sodišče te obveznosti ni upoštevalo, menim, da ta del drugega vprašanja ni dopusten.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej na primer nedavno sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150702">2. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Gullotta in Farmacia di Gullotta Davide &amp; C.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑497/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:436">EU:C:2015:436</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 17 do 21).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Drugič, predložitveno sodišče kot še en vir morebitne neskladnosti ZDIJZ s pravom Unije navaja člen 450 Uredbe št. 575/2013. Ta člen, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>Politika prejemkov<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>, določa obveznost razkritja nekaterih informacij v zvezi s politiko prejemkov in prakso vsake institucije za tiste kategorije zaposlenih, katerih profesionalne dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>V zvezi s tem želim pripomniti, da je slovenska vlada na ustni obravnavi potrdila, da seznam podatkov, ki jih je zahtevala novinarka, ne bi vseboval informacij o politiki prejemkov NKBM, ampak zgolj o pogodbah, ki jih je ta sklenila s tretjimi stranmi in ki se ne nanašajo na politiko prejemkov NKBM. Ker predložitveno sodišče tega ni dodatno pojasnilo, se torej zdi, da navedba člena 450 Uredbe za zadevo iz postopka v glavni stvari ni upoštevna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Tretjič in nazadnje, predložitveno sodišče v zadnjem delu drugega vprašanja izrecno navaja, da je to postavljeno v položaju, v katerem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>ne gre za primer s čezmejnimi okoliščinami<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>. To je v nasprotju z dejstvom, da je v predložitveni odločbi v okviru trditev, ki jih navaja NKBM, navedeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>[č]ezmejni element utemelj[en] na okoliščini, da ima [NKBM] hčerinsko podjetje s sedežem na Dunaju [(Avstrija)] (Adria Bank AG)<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>. V predložitveni odločbi je še navedeno, da je NKBM trenutno v lasti podjetja iz druge države članice, ki pa ni opredeljeno. To bi bilo po mnenju predložitvenega sodišča lahko pomembno pri presoji slovenskih pravil z vidika pravil v zvezi s pravico do ustanavljanja (člen 49 PDEU), svobodo opravljanja storitev (člen 56 PDEU) ali prostim pretokom kapitala (člen 63 PDEU), pa tudi pravil v zvezi s svobodo gospodarske pobude (člen 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Vendar predložitveno sodišče takoj zatem dodaja, da bi bilo vprašanje glede temeljnih svoboščin lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>videno zgolj kot hipotetično<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>, saj NKBM v času dejanskega stanja ni bila v lasti podjetja iz druge države članice. Kljub temu pa vztraja, da se na to vprašanje odgovori, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>kajti to ni samostojno vprašanje, ampak je tesno povezano z učinki minimalne harmonizacije, ki jo dopušča Direktiva 2003/98<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Glede na dejstva, ki jih je predstavilo predložitveno sodišče, in tudi priznanje, da je ta del vprašanja hipotetičen, menim, da morebitnih omejitev temeljnih svoboščin ni treba obravnavati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodišče je kot nedopustna (na podlagi ustaljene sodne prakse, v skladu s katero predlog za sprejetje predhodne odločbe ni namenjen oblikovanju posvetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih, ampak je dejansko potreben za učinkovito rešitev spora, ki se nanaša na pravo Unije) že opredelilo vprašanja, za katera predložitveno sodišče navede, da so z vidika postopka v glavni stvari, ki ga obravnava, povsem hipotetična: glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161110">10. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Private Equity Insurance Group</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑156/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:851">EU:C:2016:851</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 56 do 59).</P></NOTE> Morda še pomembneje, v zvezi s tem ni postavljeno nobeno posebno vprašanje, zato odgovor ni potreben.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji, ki ju je postavilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Člen 1(2)(c), tretja alinea, Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031117">17. novembra 2003</DATE> o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o spremembi Direktive 2003/98, ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, s katero je dovoljen neomejen (absoluten) dostop do nekaterih informacij v zvezi z avtorskimi in svetovalnimi pogodbami zgolj za subjekte pod prevladujočim vplivom države.</P></ITEM><ITEM><P>Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, še zlasti člen 432(2) te uredbe, ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki banki, ki je pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava, nalaga razkritje nekaterih informacij o sklenjenih pogodbah za svetovalne, odvetniške, avtorske in druge intelektualne storitve, in sicer brez vsakršne izjeme od te zahteve.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>