–

za „Linas Agro“ AB M. Juozaitis, E. Lenkauskas in V. Mitrauskas, advokatai,

–

za litovsko vlado K. Dieninis, G. Taluntytė in R. Butvydytė, agenti,

–

za Evropsko komisijo S. L. Kalėda in N. Kuplewatzky, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe Sveta (ES) št. 945/2005 z dne 21. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 658/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Uredbe (ES) št. 132/2001 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom med drugim iz Ukrajine na podlagi opravljenega delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL 2005, L 160, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo „Linas Agro“ AB in Muitinės departamentas prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos (carinski oddelek pri ministrstvu za finance, Litva; v nadaljevanju: centralna davčna uprava) zaradi plačila dokončnih protidampinških dajatev za uvoz gnojila na osnovi amonijevega nitrata.

Pravni okvir

Osnovni uredbi

3

Uvozi iz postopka v glavni stvari so potekali v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2017, zato je zanje sprva veljala Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 343, str. 51), nato pa Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21) (v nadaljevanju: osnovni uredbi). Ker pa upoštevne določbe teh uredb niso bile bistveno spremenjene, bodo navedene le upoštevne določbe Uredbe 2016/1036.

4

Člen 11 Uredbe 2016/1036, naslovljen „Trajanje, pregledi in vračila“, v odstavkih od 1 do 3 določa:

5

Člen 13(1) te uredbe, naslovljen „Izogibanje“, v prvem, drugem in tretjem pododstavku določa:

6

Člen 14(1) Uredbe 2016/1036, naslovljen „Splošne določbe“, v prvem stavku prvega pododstavka določa:

Izvedbena uredba (EU) št. 999/2014

7

V uvodnih izjavah 1, 2 in od 44 do 48 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 999/2014 z dne 23. septembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe št. 1225/2009 (UL 2014, L 280, str. 19) je navedeno:

8

V skladu s členom 1(1) te izvedbene uredbe se „[u]vede […] dokončna protidampinška dajatev za uvoz trdnih gnojil z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, trenutno uvrščenih pod oznake KN […] ex 3105 20 10 […] ter s poreklom iz Rusije“.

9

V skladu s členom 1(2)(c) navedene izvedbene uredbe znaša določen znesek dajatve (EUR na tono) za vse blago, ki ga proizvedejo druge družbe, ki niso navedene v členu 1(2)(a) in (b) (dodatna oznaka TARIC A999), 42,83 EUR na tono za trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O, s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % (oznaka KN 3105 20 10, oznaka TARIC 50).

Uredba št. 945/2005

10

V uvodnih izjavah 4, 6, 7, 16, od 20 do 23, 28, 35 in 37 Uredbe št. 945/2005 je navedeno:

11

Opomba k uvodni izjavi 20 te uredbe se glasi:

12

Člen 1(1) navedene uredbe določa:

Kombinirana nomenklatura

13

Kombinirana nomenklatura (v nadaljevanju: KN) je v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila, kar zadeva upoštevno obdobje iz postopka v glavni stvari, spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1754 z dne 6. oktobra 2015 (UL 2015, L 285, str. 1) in nato z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016 (UL 2016, L 294, str. 1).

14

V oddelku VI, naslovljenem „Proizvodi kemijske industrije ali podobnih industrij“, drugega dela KN, ki se nanaša na „[s]eznam carin“, je tudi poglavje 31 KN, naslovljeno „Gnojila“, v katerem je tabela, v kateri je v zvezi s tarifno številko 3105 in njenimi tarifnimi podštevilkami navedeno:

Integrirana tarifa Evropskih skupnosti

15

Člen 2 Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena in ki je navedena v točki 13 te sodbe, določa:

16

Oznaka TARIC 3105 20 10 50 se glasi tako: „Trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z deležem fosforja, vrednotenega kot P2O5, in kalija, vrednotenega kot K2O, ki znaša 6 mas. % ali več, vendar manj od 9 mas. %“.

17

Oznaka TARIC 3105 20 10 90 se glasi tako: „Drugo“.

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

18

Družba Linas Agro s sedežem v Litvi je v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2017 na litovsko ozemlje uvozila gnojilo NPK 30-4-4 na osnovi amonijevega nitrata z deležem dušika 30 mas. %, deležem fosforja 4 mas. % in deležem kalija 4 mas. %, ki ga je proizvedla ruska družba PAO „Dorogobuzh“. Družba Linas Agro je uvoženo blago v uvoznih deklaracijah priglasila pod oznako TARIC 3105 20 90 00 („druga mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo tri gnojilne elemente – dušik, fosfor in kalij“) ali pod oznako TARIC 3105 20 10 90 („druga mineralna ali kemična gnojila, v katerih delež dušika presega 10 mas. % v suhem brezvodnem proizvodu“).

19

Kauno teritorinė muitinė (carinski urad v Kaunasu, Litva) (v nadaljevanju: carinski urad) je pri nadzoru na podlagi potrdil o kakovosti proizvajalca ugotovil, da je bil v gnojilu iz postopka v glavni stvari delež dušika 30 mas. %, to je več kot 28 %, delež fosforja in kalija pa več kot 4 mas. % za vsakega od teh elementov. Carinski urad je poleg tega opravil laboratorijske preiskave, s katerimi je bilo potrjeno, da delež dušika v gnojilu presega 28 mas. %.

20

Carinski urad je na podlagi tega sklenil – pri čemer se je oprl na domnevo iz uvodnih izjav 21, 22 in 23 Uredbe št. 945/2005 – da delež amonijevega nitrata v gnojilu iz postopka v glavni stvari gotovo presega 80 mas. % in da ob upoštevanju vsebnosti primarnih hranil (fosfor in kalij) to gnojilo spada pod oznako TARIC 3105 20 10 50 z dodatno oznako TARIC A 999.

21

Carinski urad v Kaunasu je torej za navedeno gnojilo uporabil ustrezno stopnjo uvozne dajatve v višini 6,5 % in dokončno protidampinško dajatev v višini 42,83 EUR na tono ter ugotovil, da je družba Linas Agro dolžna plačati znesek v višini 496.302 EUR iz naslova dokončnih protidampinških dajatev ter zneske iz naslova davka na dodano vrednost (DDV), zamudnih obresti in globe.

22

Pritožba, ki jo je družba Linas Agro vložila pri centralni davčni upravi, je bila z odločbo z dne 16. novembra 2018 zavrnjena.

23

Centralna davčna uprava je v tej odločbi podprla stališče carinskega urada. Poudarila je, da ob upoštevanju domneve iz uvodnih izjav 21, 22 in 23 Uredbe št. 945/2005 natančnega deleža amonijevega nitrata ni bilo treba ugotoviti z laboratorijskimi preiskavami, saj se je ta domneval. Dokumentacija, ki jo je predložil proizvajalec gnojila iz postopka v glavni stvari, v kateri so bila navedena primarna hranila, ki jih vsebuje gnojilo, in njihov delež, je zadoščala za tarifno uvrstitev tega gnojila in za uporabo ustrezne protidampinške dajatve.

24

Družba Linas Agro je 12. decembra 2018 zoper to odločbo vložila pritožbo pri Mokestinių ginčų komisija prie Lietuvos Respublikos Vyriausybės (komisija vlade Republike Litve za reševanje davčnih sporov). Družba Linas Agro v utemeljitvi svoje pritožbe sicer ne izpodbija tega, da je delež primarnega hranila, in sicer dušika, v gnojilu iz postopka v glavni stvari znašal 30 mas. %, vendar pa trdi, da samo na podlagi dejstva, da delež dušika presega 28 %, še ni mogoče skleniti, da delež amonijevega nitrata v gnojilu presega 80 mas. % in da je bilo to gnojilo pravilno uvrščeno pod oznako TARIC 3105 20 10 50. Deleža amonijevega nitrata v gnojilu naj ne bi bilo mogoče določiti le na podlagi razmerja med deležem amonijevega nitrata in deležem dušika, kot je navedeno v uvodnih izjavah Uredbe št. 945/2005. Družba Linas Agro poudarja, da uvodne izjave niso pravno zavezujoče in da je zato centralna davčna uprava s tem, da se ni oprla na dejanske podatke iz laboratorijskih preiskav, ampak na domneve, navedene v omenjenih uvodnih izjavah glede deleža amonijevega nitrata v sestavljenem gnojilu, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, odločila brez pravne podlage.

25

Družba Linas Agro izpodbija tudi razlago uvodnih izjav Uredbe št. 945/2005, ki jo je podala centralna davčna uprava, pri čemer navaja, da se pojem „zadevni izdelek“ iz uvodne izjave 17 ne nanaša na sestavljeno gnojilo, kot je to iz postopka v glavni stvari, ampak na amonijev nitrat. Iz tega naj bi sledilo, da naj se količina dušika ne bi smela meriti glede na skupno maso sestavljenega gnojila, ampak le glede na maso amonijevega nitrata, ki ga to gnojilo vsebuje.

26

V teh okoliščinah je Mokestinių ginčų komisija prie Lietuvos Respublikos Vyriausybės (komisija vlade Republike Litve za reševanje davčnih sporov) prekinila odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložila ta vprašanja:

Vprašanja za predhodno odločanje

27

Najprej je treba ugotoviti, prvič, da je bila z Uredbo št. 945/2005, za razlago katere je predložitveno sodišče prosilo Sodišče, spremenjena Uredba št. 658/2002 (v nadaljevanju: prvotna uredba) in so bila vanjo vnesena pojasnila glede opredelitve izdelka, na katerega se nanašajo ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo. Ti ukrepi so nato ostali v veljavi z Uredbo št. 661/2008 in Izvedbeno uredbo št. 999/2014, v katerih je bila brez sprememb prevzeta opredelitev zadevnega izdelka, kot je bila določena v Uredbi št. 945/2005. Iz tega sledi, da čeprav je Izvedbena uredba št. 999/2014 protidampinška uredba, ki se ratione temporis uporablja za spor o glavni stvari, je za njeno razlago še vedno upoštevna Uredba št. 945/2005.

28

Drugič, Splošno sodišče je s sodbo z dne 10. septembra 2008, JSC Kirovo‑Chepetsky Khimichesky Kombinat/Svet (T‑348/05, neobjavljena, EU:T:2008:327), kot jo je Splošno sodišče razložilo v sodbi z dne 9. julija 2009, JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat/Svet (T‑348/05 INTP, neobjavljena, EU:T:2009:261), Uredbo št. 945/2005 razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na družbo JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat zaradi kršitve člena 11(3) Uredbe št. 384/96. Ta uredba je za preostale proizvajalce in izvoznike zadevnega proizvoda, kot je družba Dorogobuzh, postala pravnomočna, ker v roku iz člena 230(5) ES niso zahtevali razglasitve njene ničnosti.

29

Vprašanja za predhodno odločanje je treba obravnavati ob upoštevanju teh ugotovitev.

30

Predložitveno sodišče s temi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1 Izvedbene uredbe št. 999/2014 v povezavi z uvodnimi izjavami od 20 do 23 Uredbe št. 945/2005 razlagati tako, da se za namene naložitve dokončne protidampinške dajatve, uvedene s to uredbo, za gnojilo na osnovi amonijevega nitrata, katerega delež dušika presega 28 mas. %, katerega razmerje med nitratnim in amonijevim dušikom je približno 1 : 1 ter katerega skupni delež fosforja in kalija ne presega 12 mas. %, domneva, da delež amonijevega nitrata v njem presega 80 mas. %, ne da bi bilo treba za določitev točnega deleža amonijevega nitrata opraviti laboratorijske preiskave.

31

S členom 1 Izvedbene uredbe št. 999/2014 je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev na uvoz trdnih gnojil s poreklom iz Rusije, katerih delež amonijevega nitrata presega 80 mas. % in so uvrščena pod različne oznake KN, na katere se ta člen nanaša.

32

Družba Linas Agro v bistvu trdi, da se ta uredba za gnojilo iz postopka v glavni stvari ne uporablja, ker delež amonijevega nitrata – kljub deležu dušika v tem gnojilu, ki presega 28 mas. % – ne presega 80 mas. %.

33

V zvezi s tem je treba na prvem mestu preučiti, ali je mogoče za delež amonijevega nitrata v gnojilu, kot je to iz postopka v glavni stvari, domnevati, da presega 80 mas. %, če delež dušika v njem presega 28 mas. %.

34

Kot je razvidno iz uvodne izjave 1 Izvedbene uredbe št. 999/2014, opredelitev izdelkov, za katere se uporablja ta uredba, izhaja zlasti iz pojasnil, ki so v zvezi s tem navedena v Uredbi št. 945/2005. Kot namreč izhaja iz uvodne izjave 16 zadnjenavedene uredbe, je bil zadevni izdelek iz prvotne uredbe amonijev nitrat, trdno dušikovo gnojilo, ki se v kmetijstvu pogosto uporablja ter ki se pridobiva iz amonijaka in dušikove kisline, delež dušika v njem pa presega 28 mas. %. V uvodnih izjavah 4 in 6 navedene uredbe je navedeno tudi, da je Komisija prejela zahtevek na podlagi člena 11(3) Uredbe št. 384/96 za pregled področja uporabe obstoječih ukrepov z namenom vključitve novih vrst izdelkov. Te nove vrste izdelkov so bile opredeljene kot gnojila na osnovi amonijevega nitrata in z deležem dušika nad 28 mas. % do vključno 33 mas. %, ki sta jim bila z mešanjem ali s kemično obdelavo dodana ekvivalent P2O5 do vključno 5 % in/ali ekvivalent K2O do vključno 5 %.

35

Tako so bila v uvodnih izjavah od 20 do 23 Uredbe št. 945/2005 dodana nekatera pojasnila o kemičnih in fizikalnih značilnostih ter končni uporabi zadevnega izdelka v smislu prvotne uredbe in novih vrst izdelkov, za katere veljajo protidampinški ukrepi.

36

V teh uvodnih izjavah je bilo navedeno, da se zadevni izdelek v smislu prvotne uredbe pridobiva iz amonijaka in dušikove kisline, ki se spojita v amonijev nitrat. Za kemijsko sestavo zadevnega izdelka sta značilni dve ključni lastnosti: izražena vsebnost dušika ter skupna raven deleža dušika in amonijevega nitrata. Prvič, dušik se izraža kot nitratni dušik (nitratni ioni NO3–) in kot amonijev dušik (amonijevi ioni NH4+), razmerje med obema pa je 1 : 1. Drugič, delež dušika vedno presega 28 mas. %. Razmerje med deležem amonijevega nitrata in deležem dušika je 2,86 ter je odvisno od atomske mase elementov. Atomska masa dušika je 14,0067, atomska masa vodika je 1,00794 in atomska masa kisika je 15,9994. Skupna masa amonijevega nitrata je torej 80,04, od tega dušik predstavlja 28,01. Ker delež dušika v zadevnem izdelku vedno presega 28 mas. %, torej tudi delež amonijevega nitrata vedno presega 80 mas. %. V zadevnem izdelku v smislu prvotne uredbe so tudi nepomembne snovi in/ali hranila, katerih skupna raven ne sme nikoli presegati 20 mas. %, saj amonijev nitrat predstavlja najmanj 80 mas. % zadevnega izdelka.

37

Z drugimi besedami, prvotna uredba je temeljila na premisi, da če delež dušika v zadevnem izdelku v smislu te uredbe presega 28 mas. %, je mogoče domnevati, da delež amonijevega nitrata presega 80 mas. %, saj dušik v tovrstnem izdelku nastaja iz amonijevega nitrata.

38

Kot je razvidno iz uvodne izjave 6 Uredbe št. 945/2005, se je zahtevek za pregled nanašal na nove vrste izdelkov, opredeljene kot gnojila na osnovi amonijevega nitrata in z deležem dušika nad 28 mas. % do vključno 33 mas. %, ki sta jim bila z mešanjem ali s kemično obdelavo dodana ekvivalent P2O5 (fosforjevo hranilo „P“) do vključno 5 % in/ali ekvivalent K2O (kalijevo hranilo „K“) do vključno 5 %.

39

Domneva, navedena v točki 37 te sodbe, pa velja tudi za te nove vrste izdelkov. Ugotovljeno je bilo namreč, da je delež dušika v navedenih novih vrstah izdelkov višji od 28 mas. % in da je zato delež amonijevega nitrata višji od 80 mas. %. Tudi v teh izdelkih se je dušik izrazil kot nitratni dušik in kot amonijev dušik, razmerje med obema pa je bilo prav tako približno 1 : 1.

40

Kljub dodatku drugih primarnih hranil in ne glede na vrsto pretvorbe (kemična ali z mešanjem) je bilo ugotovljeno, da postopek, katerega predmet so bile nove vrste izdelkov, ne vpliva na nobeno od ključnih kemičnih lastnosti amonijevega nitrata, vsebovanega v teh izdelkih, to je na izražen delež dušika ter na skupno raven dušika in amonijevega nitrata, ki sta presegala 28 % oziroma 80 mas. %.

41

Zato je bilo v uvodni izjavi 35 Uredbe št. 945/2005 ugotovljeno, da je treba za vse nove vrste izdelkov šteti, da spadajo pod opredelitev zadevnega izdelka v smislu prvotne uredbe izključno glede na njihov delež amonijevega nitrata, če ta presega 80 mas. %, v uvodni izjavi 37 te uredbe pa, da je treba pojasniti poimenovanje zadevnega izdelka iz operativnega dela prvotne uredbe ter tako priznati, da je več gnojil z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in deležem dušika, izraženim v obliki nitratnega in amonijevega dušika, ki presega 28 mas. %, in preprečiti zamenjevanje zadevnega izdelka z njegovo glavno sestavino, amonijevim nitratom. Zato je bil v skladu s členom 1 Uredbe št. 945/2005 izraz „amonijev nitrat“ iz člena 1(1) prvotne uredbe nadomeščen z izrazom „trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %“, ta opredelitev zadevnega izdelka pa je bila nato dobesedno prevzeta v poznejših uredbah, s katerimi je bila uvedena protidampinška dajatev, zlasti v Izvedbeni uredbi št. 999/2014.

42

Iz tega izhaja, da se domneva, določena v uvodnih izjavah od 20 do 23 Uredbe št. 945/2005, v nasprotju s trditvami družbe Linas Agro ne uporablja le za zadevni izdelek v smislu prvotne uredbe, ampak tudi za nove vrste izdelka, zato člena 1 Izvedbene uredbe št. 999/2014 v povezavi z uvodnimi izjavami od 20 do 23 Uredbe št. 945/2005 ni mogoče razlagati tako, da nasprotuje temu, da se za namene tarifne uvrstitve gnojila iz amonijevega nitrata in naložitve protidampinške dajatve zanj na podlagi te izvedbene uredbe za delež amonijevega nitrata v tem gnojilu domneva, da presega 80 mas. %, kadar delež dušika v njem presega 28 mas. %.

43

Na drugem mestu je treba vseeno pojasniti, da je taka domneva izpodbojna.

44

V zvezi s tem je treba spomniti, da se protidampinške dajatve na podlagi člena 14(1) osnovnih uredb uvedejo z uredbo, pobirajo pa jih države članice v obliki, po določeni stopnji in v skladu z drugimi merili, določenimi v uredbi, ki uvaja take dajatve. Za nek izdelek se lahko naloži protidampinška dajatev samo, če je uvrščen pod tarifno podštevilko KN, navedeno v protidampinški uredbi, in ima hkrati značilnosti zadevnega izdelka (glej v tem smislu sodbo z dne 18. aprila 2013, Steinel Vertrieb, C‑595/11, EU:C:2013:251, točki 30 in 31).

45

Iz jasnega besedila člena 1 Izvedbene uredbe št. 999/2014 in v njej navedenih oznak TARIC izhaja, da je odločilno merilo za tarifno uvrstitev in naložitev protidampinške dajatve dejanski delež amonijevega nitrata v uvoženem gnojilu, ne pa delež amonijevega nitrata, ki se domneva na podlagi deleža dušika. Zato domneve, navedene v uvodnih izjavah od 20 do 23 Uredbe št. 945/2005, ni mogoče sprejeti, če je predložen dokaz, da dejanski delež amonijevega nitrata v zadevnem gnojilu – čeprav delež dušika presega 28 mas. % – ne presega 80 mas. %.

46

Vsaka drugačna razlaga Izvedbene uredbe št. 999/2014 v povezavi z Uredbo št. 945/2005 bi pomenila razširitev uporabe protidampinških ukrepov na gnojila, ki niso zajeta z opredelitvijo izdelkov, na katere se nanaša prvonavedena uredba. V zvezi s tem je treba namreč spomniti, da bi bila razširitev uporabe protidampinških dajatev na izdelke, ki so drugačni od izdelka, na katerega se nanaša protidampinška uredba, nezdružljiva s ciljem in sistematiko osnovnih uredb (glej po analogiji sodbo z dne 18. aprila 2013, Steinel Vertrieb, C‑595/11, EU:C:2013:251, točka 43).

47

Na tretjem mestu, za odgovor na vprašanja predložitvenega sodišča glede različnih dokazov za ovrženje te domneve, kot je laboratorijska preiskava, je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če zadevno področje na ravni Unije ni urejeno, se morajo v nacionalnem pravnem redu vsake države članice določiti postopkovna pravila za pravna sredstva, ki zagotavljajo varovanje pravic, ki jih pravnim subjektom daje pravo Unije, pri čemer se morata spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti (glej v tem smislu sodbo z dne 13. marca 2007, Unibet, C‑432/05, EU:C:2007:163, točki 39 in 82).

48

Predložitveno sodišče mora torej na podlagi nacionalnih postopkovnih pravil presoditi, ali je mogoče z dokazi, ki jih je predložila družba Linas Agro, ovreči domnevo iz uvodnih izjav od 20 do 23 Uredbe št. 945/2005 in – glede na okoliščine primera – ali je treba dejanski delež amonijevega nitrata v gnojilu iz postopka v glavni stvari določiti z laboratorijsko preiskavo.

49

Iz navedenega izhaja, da je treba člen 1 Izvedbene uredbe št. 999/2014 v povezavi z uvodnimi izjavami od 20 do 23 Uredbe št. 945/2005 razlagati tako, da je mogoče za namene naložitve dokončne protidampinške dajatve iz prvonavedene uredbe za gnojilo na osnovi amonijevega nitrata, katerega delež dušika presega 28 mas. %, katerega razmerje med nitratnim in amonijevim dušikom je približno 1 : 1 ter katerega skupni delež fosforja in kalija ne presega 12 mas. %, domnevati – če se ne dokaže nasprotno – da delež amonijevega nitrata v njem presega 80 mas. %, ne da bi bilo treba za določitev točnega deleža amonijevega nitrata opraviti laboratorijske preiskave.

Stroški

50

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.