European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/1031

18.5.2026

SKLEP KOMISIJE (EU) 2026/1031

z dne 23. aprila 2026

o skladnosti ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je Latvija predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu

(notificirano pod dokumentarno številko C(2026) 2558)

(Besedilo v latvijskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) in zlasti člena 11(3), točka (c), Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/2803 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izvajanju enotnega evropskega neba (2) in zlasti člena 58(3) Uredbe,

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (3) ter zlasti člena 15(1) in (2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPLOŠNE UGOTOVITVE

(1)

V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin pripraviti načrte za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja, vključno s cilji uspešnosti. Ti načrti morajo vključevati lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za zadevno referenčno obdobje.

(2)

Komisija je 12. junija 2024 sprejela vseevropske cilje uspešnosti za četrto referenčno obdobje (2025–2029). Navedeni vseevropski cilji uspešnosti so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1688 (4).

(3)

Latvija je 1. oktobra 2024 Komisiji predložila osnutek načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje. Po preverjanju popolnosti navedenega osnutka načrta izvedbe s strani Komisije je Latvija 15. novembra 2024 predložila posodobljen osnutek načrta izvedbe (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe).

(4)

Komisija je ugotovila, da cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je Latvija predlagala v osnutku načrta izvedbe, ne izpolnjujejo meril za ocenjevanje iz točke 1.4 Priloge IV k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/317, zato niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(5)

Komisija je zato 16. maja 2025 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2025/1040 (5) Latvijo uradno obvestila o ugotovitvah glede neskladnosti ciljev uspešnosti iz uvodne izjave 4. V navedenem sklepu je Komisija izdala priporočila Latviji z namenom zagotovitve skladnosti njenih ciljev uspešnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(6)

Latvija je 18. avgusta 2025 Komisiji v oceno predložila revidiran osnutek načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje. Po preverjanju popolnosti navedenega načrta je 3. oktobra 2025 predložila posodobljeno različico revidiranega osnutka načrta izvedbe (v nadaljnjem besedilu: revidirani osnutek načrta izvedbe).

(7)

V skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ob upoštevanju lokalnih okoliščin, kjer je bilo ustrezno, ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, in sicer na podlagi meril za ocenjevanje iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi.

(8)

Komisija je svojo oceno revidiranega osnutka načrta izvedbe dopolnila s pregledom elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. Vendar je razporeditev stroškov med službami na rutah in terminalih iz točke 2.1(d)(vii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 predmet ločenega pregleda Komisije na podlagi dodatnih informacij, ki jih je od Latvije prejela januarja 2026. Komisija na tej stopnji še ni sprejela nobenega sklepa glede skladnosti navedene metodologije za razporeditev stroškov s členom 15(2), točki (e) in (f), Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter členom 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(9)

Odbor za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrtov izvedbe in ureditve pristojbin v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) 2024/2803, je Komisiji predložil mnenje o skladnosti ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe z vseevropskimi cilji uspešnosti. Ugotovitve iz tega sklepa temeljijo na podrobni tehnični oceni, navedeni v mnenju odbora za oceno uspešnosti (7).

OCENA KOMISIJE

Ocena ciljev glede varnosti

(10)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je bila skladnost ciljev iz revidiranega osnutka načrta izvedbe ocenjena v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(11)

Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je Latvija predlagala glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih glede upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:

Latvija

Cilji glede učinkovitosti upravljanja varnosti, izraženi kot raven izvajanja, ki sega od ravni A do ravni D EASA

Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa

Cilj glede upravljanja varnosti

2025

2026

2027

2028

2029

LGS

Varnostna politika in cilji

C

C

C

C

C

Obvladovanje varnostnega tveganja

C

C

C

C

D

Zagotavljanje varnosti

C

C

C

C

C

Spodbujanje varnosti

C

C

C

C

C

Kultura varnosti

C

C

C

C

C

(12)

Komisija ugotavlja, da so cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Latvija predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa LGS, enaki vseevropskim ciljem glede varnosti za vsako koledarsko leto med 2025 in 2029, razen cilja „obvladovanja varnostnega tveganja“, za katerega se načrtuje, da bo raven vseevropskega cilja dosežena v letu 2029.

(13)

Komisija ugotavlja, da revidirani osnutek načrta izvedbe določa ukrepe za LGS za doseganje lokalnih varnostnih ciljev, kot so stalni nadzor varnostnih ciljev, jasno poročanje o izvajanju varnostnih ukrepov, redno ocenjevanje tveganj, povezanih z utrujenostjo, na podatkih temelječi načini za opredelitev tveganj in napredna orodja za spremljanje nevarnosti.

(14)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 11, 12 in 13 ter ob upoštevanju, da je treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688 doseči do zadnjega leta četrtega referenčnega obdobja, tj. do leta 2029, bi bilo treba lokalne cilje uspešnosti glede varnosti, vključene v revidiran osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

Ocena ciljev glede okolja

(15)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev iz revidiranega osnutka načrta izvedbe glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo ocenjena v skladu z merilom iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede okolja, ki jih je predlagala Latvija, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 (8) in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(16)

Cilji uspešnosti glede okolja, ki jih je Latvija predlagala za četrto referenčno obdobje, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti iz ERNIP, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:

Latvija

2025

2026

2027

2028

2029

Cilji na ključnem področju uspešnosti glede okolja, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo

7,96  %

7,95  %

7,94  %

7,93  %

7,92  %

Referenčne vrednosti

7,96  %

7,95  %

7,94  %

7,93  %

7,92  %

(17)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Latvija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(18)

Komisija ugotavlja, da je Latvija v revidiranem osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo izvajanje čezmejnega zračnega prostora prostih rut, izboljšave struktur manevrskih območij na terminalih, prožno uporabo zračnega prostora in okrepljeno civilno-vojaško usklajevanje v čezmejnem okviru.

(19)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 16, 17 in 18 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja iz revidiranega osnutka načrta izvedbe Latvije šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

Ocena ciljev glede zmogljivosti

(20)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev iz revidiranega osnutka načrta izvedbe glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let ocenjena na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Latvija, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil pripravljen v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(21)

Cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je Latvija predlagala za četrto referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, in ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:

Latvija

2025

2026

2027

2028

2029

Cilji na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na rutah na let

0,06

0,05

0,03

0,02

0,02

Referenčne vrednosti

0,06

0,05

0,03

0,02

0,02

(22)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Latvija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(23)

Komisija ugotavlja, da je Latvija v revidiranem osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti, kot so preoblikovanje struktur zračnega prostora v času največjega povpraševanja po prometu ter zaposlovanje in usposabljanje dodatnih kontrolorjev zračnega prometa.

(24)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 21, 22 in 23 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe Latvije šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

Ocena ciljev glede stroškovne učinkovitosti

(25)

Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2025/1040 ugotovila, da predlagani cilji glede stroškovne učinkovitosti na rutah, vključeni v osnutek načrta izvedbe Latvije, niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti. Latvija je v okviru svojega revidiranega osnutka načrta izvedbe predlagala revidirane cilje glede stroškovne učinkovitosti na rutah.

(26)

V spodnji preglednici so prikazani revidirani cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe.

Latvijsko območje zaračunavanja na rutah

Izhodiščna vrednost za leto 2019

Izhodiščna vrednost za leto 2024

2025

2026

2027

2028

2029

Revidirani cilji glede stroškovne učinkovitosti, izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto na ruti (v realnih cenah iz leta 2022)

28,57  EUR

39,90  EUR

40,80  EUR

44,77  EUR

49,34  EUR

51,27  EUR

51,36  EUR

(27)

Komisija ugotavlja, da so bili cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti Latvije za vsako leto referenčnega obdobja popravljeni navzdol, kar pomeni izboljšanje v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe, predloženim leta 2024. Latvija je predpostavke o prometu, na katerih temeljijo cilji za četrto referenčno obdobje, popravila navzgor v skladu z osnovno napovedjo službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) iz februarja 2025. Po drugi strani so revidirani ugotovljeni stroški za četrto referenčno obdobje nižji od prvotno predstavljenih ugotovljenih stroškov v osnutku načrta izvedbe. Tako sta reviziji podatkov o prometu in stroških v revidiranem osnutku načrta izvedbe prispevali k izboljšanim in nižjim letnim ugotovljenim stroškom na enoto.

(28)

Revidirani ugotovljeni stroški, izraženi v EUR v realnih cenah iz leta 2022, in posodobljena napoved prometa za območje zaračunavanja, kot so predstavljeni v revidiranem osnutku načrta izvedbe, so prikazani v spodnji preglednici:

Latvijsko območje zaračunavanja na rutah

2025

2026

2027

2028

2029

Revidirani ugotovljeni stroški v realnih cenah iz leta 2022 (revidirani osnutek načrta izvedbe)

26  mio. EUR

30  mio. EUR

33  mio. EUR

35  mio. EUR

36  mio. EUR

Posodobljena napoved prometa (revidirani osnutek načrta izvedbe), izražena v tisoč enotah storitev na rutah

633

660

673

688

700

(29)

Komisija je ocenila skladnost revidiranih ciljev glede stroškovne učinkovitosti za latvijsko območje zaračunavanja na rutah na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(30)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju znaša +5,2 %, kar ne dosega gibanja na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,2 %.

(31)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja med leti 2019 in 2029 znaša +6,7 %, kar ne dosega dolgoročnega trenda na ravni Unije v tretjem in četrtem referenčnem obdobju, ki v istem obdobju znaša –1,0 %.

(32)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da je Latvija zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini izgubila znaten delež preletov, ki jih je omogočala v preteklosti. Navedeno zmanjšanje prometa se nadaljuje tudi v četrtem referenčnem obdobju in znatno vpliva na uspešnost latvijskega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede stroškovne učinkovitosti, zlasti negativno pa vpliva na dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v Latviji, izračunan za tretje in četrto referenčno obdobje skupaj.

(33)

Zato je nujno in primerno, da se za namene merila za presojo iz uvodne izjave 31 prouči, ali bi Latvija dosegla vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto, če ne bi bilo okoliščin iz uvodne izjave 32.

(34)

V ta namen je Komisija ponovno izračunala latvijski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto glede na ocenjeno strukturno izgubo prometa v Latviji zaradi vojne v Ukrajini, izmerjeno v enotah storitev na rutah. Rezultat navedenega ponovnega izračuna je prilagojen dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto za Latvijo v višini –1,1 %, kar presega vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v višini –1,0 %. Zato Komisija ugotavlja, da Latvija izpolnjuje merilo za ocenjevanje iz uvodne izjave 31 po upoštevanju učinka znatnega zmanjšanja prometa zaradi vojne v Ukrajini.

(35)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da je latvijska izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške na enoto v višini 39,90 EUR, izražena v realnih cenah iz leta 2022, za 27,3 % nižja od povprečne izhodiščne vrednosti v višini 54,89 EUR, izražene v realnih cenah iz leta 2022, za zadevno primerjalno skupino iz člena 7, točka (d), Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.

(36)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 35, je jasno, da je latvijska izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto za leto 2024 znatno nižja od povprečne izhodiščne vrednosti zadevne primerjalne skupine. Poleg tega, kot je prikazano v uvodnih izjavah 32, 33 in 34, Latvija ob izključitvi negativnega učinka sprememb v prometu, ki so posledica ruske vojne agresije proti Ukrajini, dosega dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije. Komisija zato meni, da odstopanje od trenda ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije za četrto referenčno obdobje iz uvodne izjave 30 ne izključuje skladnosti latvijskih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(37)

Komisija na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 26 do 36 meni, da je Latvija ustrezno obravnavala priporočila iz člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2025/1040 v zvezi z revizijo njenih lokalnih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti. Komisija zato ugotavlja, da bi bilo treba revidirane cilje glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je Latvija vključila v revidirani osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

SKLEPNE UGOTOVITVE

(38)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija ugotovila, da so cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe Latvija skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je Latvija predložila za četrto referenčno obdobje, navedeni v Prilogi k temu sklepu, so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Latvijo.

V Bruslju, 23. aprila 2026

Za Komisijo

Apostolos TZITZIKOSTAS

član Komisije


(1)   UL L 96, 31.3.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/549/oj.

(2)   UL L, 2024/2803, 11.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2803/oj.

(3)   UL L 56, 25.2.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/317/oj.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2024/1688 z dne 12. junija 2024 o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za četrto referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2025 in konča 31. decembra 2029 (UL L, 2024/1688, 17.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1688/oj).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2025/1040 z dne 16. maja 2025 o neskladnosti nekaterih ciljev uspešnosti iz osnutkov nacionalnih načrtov izvedbe ali načrtov izvedbe na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki so jih v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta predložili Belgija, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Francija, Latvija, Luksemburg, Nizozemska in Slovaška, z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu (UL L, 2025/1040, 23.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2025/1040/oj).

(6)  Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L 96, 31.3.2004, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/550/oj).

(7)  Mnenje odbora za oceno uspešnosti št. 1-2026 o oceni revidiranih osnutkov načrtov izvedbe za četrto referenčno obdobje, 28. januar 2026.

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/123 z dne 24. januarja 2019 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa in o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (UL L 28, 31.1.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/123/oj).


PRILOGA

Cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Latvija v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje

KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE VARNOSTI

Učinkovitost varnostnega upravljanja

Latvija

Cilji glede učinkovitosti upravljanja varnosti, izraženi kot raven izvajanja, ki sega od ravni A do ravni D EASA

Zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa

Cilj glede upravljanja varnosti

2025

2026

2027

2028

2029

LGS

Varnostna politika in cilji

C

C

C

C

C

Obvladovanje varnostnega tveganja

C

C

C

C

D

Zagotavljanje varnosti

C

C

C

C

C

Spodbujanje varnosti

C

C

C

C

C

Kultura varnosti

C

C

C

C

C

KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE OKOLJA

Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo

Latvija

2025

2026

2027

2028

2029

Cilji na ključnem področju uspešnosti glede okolja, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo

7,96  %

7,95  %

7,94  %

7,93  %

7,92  %

KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE ZMOGLJIVOSTI

Povprečna zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti v minutah na let

Latvija

2025

2026

2027

2028

2029

Cilji na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let

0,06

0,05

0,03

0,02

0,02

KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI

Ugotovljeni stroški na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti

Latvijsko območje zaračunavanja na rutah

Izhodiščna vrednost za leto 2019

Izhodiščna vrednost za leto 2024

2025

2026

2027

2028

2029

Revidirani cilji glede stroškovne učinkovitosti, izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto na ruti (v realnih cenah iz leta 2022)

28,57

EUR

39,90

EUR

40,80

EUR

44,77

EUR

49,34

EUR

51,27

EUR

51,36

EUR


ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2026/1031/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)