(1)

30. aprila 2024 je začel veljati prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja EU. Osrednji elementi prenovljenega okvira so Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru (1) skupaj s spremenjeno Uredbo (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (2) in spremenjeno Direktivo Sveta 2011/85/EU o proračunskih okvirih držav članic (3). Cilj okvira je spodbujati zdrave in vzdržne javne finance, z reformami in naložbami pa trajnostno in vključujočo rast in odpornost, ter preprečiti čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Okvir spodbuja tudi nacionalno odgovornost in je srednjeročno bolj usmerjen ob učinkovitejšem in doslednejšem izvrševanju pravil.

(2)

V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotoviti, da se bo med drugim dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotoviti izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavati skupne prednostne naloge EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za pot gibanja očiščenih odhodkov (4), ki dejansko določa proračunsko omejitev za trajanje načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od rednega trajanja zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, če je ustrezno), in kako bo država članica obravnavala skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz člena 14 Uredbe (EU) 2024/1263.

(3)

Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(4)

Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje fiskalnega prilagoditvenega obdobja.

(5)

Francija je Svetu in Komisiji 31. oktobra 2024 predložila nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Načrt je bil po dogovoru s Komisijo, da se Franciji omogoči, da predloži načrt na podlagi trdne politične zaveze novoimenovane vlade, predložen po podaljšanju roka, določenem v členu 36 Uredbe (EU) 2024/1263. Vendar je bila 23. decembra 2024 po glasovanju parlamenta o nezaupnici, ki je potekalo 5. decembra 2024, imenovana nova vlada. Predsednik vlade je 14. januarja 2025 v državni skupščini za leto 2025 napovedal nov ciljni primanjkljaj v višini 5,4 % BDP, kar je višje od prejšnjega cilja 5,0 % BDP, in ponovno poudaril zavezo, da se bo primanjkljaj do leta 2029 zmanjšal pod 3 % BDP. Francija je v dopisu generalnega direktorja zakladnice 16. januarja 2025 zaprosila za prilagoditev poti gibanja očiščenih odhodkov, na kateri temeljita priporočilo o potrditvi francoskega srednjeročnega načrta in priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU, da bi se upošteval novi ciljni primanjkljaj. Dopis ne vključuje posodobljenih vrednosti glede drugih javnofinančnih spremenljivk.

(6)

Da bi Komisija določila okvir za dialog, ki vodi do predložitve nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, je 21. junija 2024 Franciji poslala referenčno smer (5) v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2024/1263. Komisija je referenčno smer objavila 31. oktobra 2024 (6). Referenčna smer temelji na tveganjih in zagotavlja, da se do konca obdobja fiskalne prilagoditve in ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po prilagoditvenem obdobju dolg sektorja država verjetno zmanjšuje ali srednjeročno ostane na preudarni ravni ter se primanjkljaj sektorja država v prilagoditvenem obdobju zmanjša pod 3 % BDP in srednjeročno ostane pod to referenčno vrednostjo. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. V skladu s členom 6, točka (d), ter členoma 7 in 8 Uredbe (EU) 2024/1263 je referenčna smer skladna tudi z merilom glede primanjkljaja, zaščitnim ukrepom za vzdržnost dolga in zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj.

Referenčna smer Francije določa, da na podlagi predpostavk Komisije, na katerih temeljijo predhodne smernice, posredovane junija 2024, in ob predpostavki sedemletnega prilagoditvenega obdobja rast očiščenih odhodkov ne bi smela preseči vrednosti iz tabele 1. To ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 1,6 % v prilagoditvenem obdobju (2025–2031) in v obdobju, ki ga zajema načrt (2025–2029).

Tabela 1: Referenčna smer, ki jo je Komisija posredovala Franciji 21. junija 2024

(7)

Francija je oktobra 2024 s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Dialog je bil osredotočen na pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je predvidela Francija, in na njene temeljne predpostavke (zlasti predvideno pot za potencialno rast, realni BDP in deflator BDP ter fiskalni multiplikator), predvideni sklop reformnih in naložbenih zavez v podporo podaljšanju prilagoditvenega obdobja, vključno z reformami in naložbami, kot so zaveze za dopolnitev nedavnih reform trga dela v smeri polne zaposlenosti, okrepitev reindustrializacije in konkurenčnosti s podporo raziskavam in inovacijam ter poenostavljenim poslovnim okoljem, pospešitev zelenega prehoda in okrepitev upravljanja javnih financ, katerih cilj je tudi odzivanje na glavne izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra in skupnih prednostnih nalog Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti in krepitve obrambnih zmogljivosti.

(8)

V načrtu ni omenjeno posvetovanje z zadevnimi nacionalnimi deležniki (vključno s socialnimi partnerji) pred predložitvijo načrta.

(9)

Visoki svet za javne finance (francoska neodvisna fiskalna institucija) je podal mnenje o makroekonomski napovedi in makroekonomskih predpostavkah, na katerih temelji večletna pot gibanja očiščenih odhodkov. Ugotovil je, da informacije, ki jih je vlada predložila v času priprave mnenja, ne zadostujejo za oceno tega, koliko je realna večletna smer, določena v srednjeročnem načrtu, zlasti glede strukture rasti po letu 2025, poti gibanja javnih financ ali sklopa reform in naložb, na podlagi katerih bi se prilagoditveno obdobje podaljšalo s štirih na sedem let. Vendar je na podlagi razpoložljivih informacij menil, da sta scenarij potencialnega BDP in proizvodna vrzel, čeprav še vedno nekoliko optimistična, razumna v primerjavi s prejšnjimi ocenami, medtem ko je dejanski scenarij rasti ostal optimističen. Ponovno je poudaril, kako pomembno je, da Francija spoštuje smer iz srednjeročnega načrta, hkrati pa še naprej financira prednostne naložbe in ohranja potencial rasti.

(10)

Načrt je bil 21. oktobra 2024 predstavljen nacionalnemu parlamentu.

(11)

Svet je 26. julija 2024 ugotovil obstoj čezmernega primanjkljaja v Franciji zaradi neizpolnjevanja merila glede primanjkljaja. (7)

To priporočilo se izdaja hkrati s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja v Franciji. Sočasno sprejetje teh priporočil, ki je prilagojeno prehodu na novi okvir ekonomskega upravljanja in utemeljeno z njim, zagotavlja skladnost med priporočenimi prilagoditvenimi potmi.

(12)

Francija je 23. oktobra 2024 predložila osnutek proračunskega načrta za leto 2025. Komisija je 26. novembra 2024 sprejela mnenje o tem osnutku proračunskega načrta (8). Po glasovanju o nezaupnici v parlamentu je bil postopek sprejemanja predloga proračuna za leto 2025 začasno ustavljen. Do sprejetja novega proračuna za leto 2025 poseben zakon, ki ga je parlament sprejel decembra 2024, omogoča, da v letu 2025 država pobira davke in – tako kot subjekti socialne varnosti – izdaja dolžniške instrumente. Obenem odlok, ki ga je vlada sprejela 30. decembra 2024, dopušča prenos proračuna za leto 2024 v leto 2025.

(13)

Svet je 21. oktobra 2024 na Francijo naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra. (9)

(14)

Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila, kot sledi:

(15)

Gospodarska aktivnost v Franciji se je leta 2023 povečala za 0,9 % zaradi zasebne potrošnje in pozitivnega prispevka neto izvoza. Glede na jesensko napoved Evropske komisije iz leta 2024 naj bi gospodarstvo v letu 2024 zraslo za 1,1 % zaradi še vedno rastočega neto izvoza, ki podpira javno potrošnjo in naložbe. V letu 2025 naj bi se realni BDP povečal za 0,8 %, saj naj bi restriktivna fiskalna naravnanost negativno vplivala na gospodarsko aktivnost. Čeprav zasebno potrošnjo podpirata dezinflacija in povišanje realnih plač, se pričakuje, da bo ostala umirjena, medtem ko bodo zapozneli učinki bolj spodbujevalne denarne politike ter gospodarska in politična negotovost še naprej negativno vplivali na zasebne naložbe. V letu 2026 naj bi se realni BDP povečal za 1,4 %, saj naj bi nižja fiskalna prilagoditev in nadaljnje zmanjševanje stroškov kreditov spodbudila zasebno domače povpraševanje in zasebne naložbe. V obdobju, ki ga zajema napoved (tj. 2024–2026), naj bi se rast potencialnega BDP v Franciji rahlo upočasnila, in sicer zaradi nižjega prispevka dela. Stopnja brezposelnosti je v letu 2023 znašala 7,3 % in naj bi glede na projekcije Komisije znašala 7,4 % v letu 2024, 7,5 % v letu 2025 in 7,6 % v letu 2026. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala s 5,3 % v letu 2023 na 2,2 % v letu 2024 ter dosegla 1,6 % v letu 2025 in 1,7 % v letu 2026.

(16)

Kar zadeva javnofinančna gibanja, je primanjkljaj sektorja država v Franciji v letu 2023 znašal 5,5 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije iz leta 2024 naj bi v letu 2024 dosegel 6,2 % BDP in se v letu 2025 zmanjšal na 5,3 % ter se, ob predpostavki nespremenjenih politik, v letu 2026 povečal na 5,4 %. Napoved Komisije vključuje predlog proračuna Francije za leto 2025, ki ga je vlada oktobra predložila nacionalnemu parlamentu. Dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 109,9 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije iz leta 2024 naj bi se delež dolga konec leta 2024 povečal na 112,7 % BDP. Konec leta 2025 naj bi se dodatno povečal na 115,3 % BDP, konec leta 2026 pa na 117,1 %. Dokler zaveze glede politik iz srednjeročnih načrtov niso podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike, se kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije.

(17)

Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Francije zajema obdobje 2025–2029 in določa fiskalno prilagoditev v sedemletnem obdobju.

(18)

Načrt vsebuje informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263, razen posvetovanja nacionalnih parlamentov in posvetovanja iz člena 11, ki se zahteva v členu 13(g) Uredbe (EU) 2024/1263.

(19)

Načrt, kot ga dopolnjuje dopis organov z dne 16. januarja 2025, vsebuje zavezo glede poti gibanja očiščenih odhodkov, navedeno v tabeli 2, ki ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 1,1 % v letih 2025–2029. Spodaj navedena ocena upošteva to prilagojeno pot gibanja očiščenih odhodkov. Poleg tega se Francija zavezuje sklopu reform in naložb z namenom podaljšanja prilagoditvenega obdobja na sedem let (2025–2031), v katerem naj bi povprečna rast očiščenih odhodkov znašala 1,1 %.

Povprečna rast očiščenih odhodkov, sporočena v načrtu za prilagoditveno obdobje (2025–2031), je nižja od referenčne smeri, ki jo je Komisija posredovala 21. junija 2024.

V načrtu se predvideva, da bo rast potencialnega BDP ostala stabilna pri 1,2 % do leta 2028 (nespremenjena od leta 2024), nato pa se bo v letu 2029 zmanjšala na 1,0 %. Poleg tega se v načrtu pričakuje, da se bo stopnja rasti deflatorja BDP v letu 2025 zmanjšala na 1,7 % (z 2,3 % v letu 2024), nato pa na 1,6 % v obdobju 2026–2029.

Tabela 2: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Francije

(20)

Če bi se uresničile pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Francija zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom postopno povečal s 112,9 % BDP v letu 2024 na 116,5 % BDP v letu 2027, nato pa bi se postopno zmanjšal na 113,5 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja (2031), kot je razvidno iz naslednje tabele. V srednjeročnem obdobju, tj. v desetih letih po koncu prilagoditvenega obdobja, bi se delež dolga sektorja država še naprej stalno zmanjševal in leta 2041 dosegel raven 100,9 %.

Tabela 3: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Francije

V skladu z načrtom bi se delež dolga sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2031) torej začel zmanjševati. To je verjetno, saj naj bi se dolg na podlagi predpostavk iz načrta v desetih letih po prilagoditvenem obdobju glede na vse deterministične obremenitvene teste analize vzdržnosti dolga, ki jo je izvedla Komisija, zmanjševal, stohastične projekcije pa kažejo, da bi se dolg zmanjševal z dovolj veliko verjetnostjo.

Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede dolga iz člena 6, točka (a), in člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263. Po navedbah francoskih organov in glede na lastne izračune Komisije se na srednji rok gibanje dolga na podlagi prilagojene poti gibanja očiščenih odhodkov ne bo bistveno razlikovalo od gibanja, vključenega v prvotni načrt.

(21)

Na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država postopoma zmanjševal s 6,1 % BDP v letu 2024 na 2,8 % BDP v letu 2029 ter na 1,7 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja (2031). V skladu z načrtom torej saldo sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2031) ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2041) ne bi presegel 3 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 6, točka (b), in člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263. Po navedbah francoskih organov in glede na lastne izračune Komisije se na srednji rok gibanje primanjkljaja na podlagi prilagojene poti gibanja očiščenih odhodkov, kakršno so v svojem dopisu predlagali organi, ne bo bistveno razlikovalo od gibanja, vključenega v prvotni načrt.

(22)

Časovni profil fiskalne prilagoditve, izmerjen kot sprememba primarnega strukturnega salda, kot je opisan v načrtu, je osredotočen na začetno obdobje, v primerjavi z linearno potjo, ki velja kot pravilo v skladu s členom 6, točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263. To odraža velika prizadevanja za konsolidacijo v letu 2025. Poleg tega je fiskalna prilagoditev v prvih štirih letih načrta več kot sorazmerna s skupnim prilagoditvenim naporom.

Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zaščitno določbo, ki ne dovoljuje zamika proti koncu obdobja, iz člena 6(c) Uredbe (EU) 2024/1263. Po navedbah francoskih organov in glede na lastne izračune Komisije je fiskalna prilagoditev, ki izhaja iz prilagojene poti gibanja očiščenih odhodkov, predvidena na začetku programskega obdobja.

Tabela 4: Gibanje primarnega strukturnega salda v načrtu Francije

(23)

Pot gibanja očiščenih odhodkov, določena v načrtu, je v skladu z zahtevami iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (zlasti z minimalno letno strukturno prilagoditvijo iz člena 3(4), tretji pododstavek, Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97). Po navedbah francoskih organov in glede na lastne izračune Komisije je fiskalna prilagoditev, ki izhaja iz prilagojene poti gibanja očiščenih odhodkov, še vedno v skladu z minimalno letno strukturno prilagoditvijo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(24)

Zahteva preventivnega dela iz člena 8 Uredbe (EU) 2024/1263 v zvezi z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj, katerega cilj je zagotoviti skupni razpon glede na referenčno vrednost primanjkljaja 3 % BDP, se uporablja za Francijo od leta 2030 naprej, saj se načrtuje, da bo primanjkljaj znašal manj kot 3 % BDP od leta 2029 naprej. V letih 2030 in 2031 letna prilagoditev primarnega strukturnega salda zato ne bi smela biti nižja od 0,25 % BDP, če je strukturni primanjkljaj v preteklih letih ostal nad 1,5 % BDP, da se doseže skupen razpon odpornosti v strukturnem smislu v višini 1,5 % BDP. Fiskalna prilagoditev, ki izhaja iz zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta, za obe leti presega 0,25 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj. Po navedbah francoskih organov in glede na lastne izračune Komisije je s fiskalno prilagoditvijo, ki izhaja iz prilagojene poti gibanja očiščenih odhodkov, še vedno zadoščeno zaščitnemu ukrepu za odpornost na primanjkljaj.

(25)

Ker bo dolg sektorja država v prilagoditvenem obdobju v skladu z načrtom presegal 90 % BDP, se mora delež dolga v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2024/1263 v povprečju zmanjšati za vsaj 1 odstotno točko na leto, dokler ne pade pod 90 %, nato pa bi se moral povprečno zmanjševati za 0,5 odstotne točke. Ker naj bi bil primanjkljaj v skladu z načrtom od leta 2029 pod 3 % BDP, se to zmanjšanje izračuna za leto 2031 (v primerjavi z ravnjo iz leta 2030) in znaša 1,4 odstotne točke (glej tabelo 3). Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zaščitnim ukrepom za vzdržnost dolga. Po navedbah francoskih organov in glede na lastne izračune Komisije je z gibanjem dolga, ki izhaja iz prilagojene poti gibanja očiščenih odhodkov, še vedno zadoščeno zaščitnemu ukrepu za vzdržnost dolga.

(26)

Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki se razlikujejo od predpostavk, ki jih je Komisija posredovala Franciji 21. junija 2024. V načrtu so zlasti uporabljene različne predpostavke za deset spremenljivk, in sicer izhodiščni položaj (primarni strukturni saldo v letu 2024), rast potencialnega BDP, rast deflatorja BDP, dejansko rast BDP, proizvodno vrzel, nominalno implicitno obrestno mero, fiskalni multiplikator, prilagoditve stanj in tokov, enkratne in druge začasne ukrepe ter delno elastičnost proračunskega salda. Poleg tega je prilagoditev predvidena na začetku programskega obdobja, Francija pa uporablja drugačno formulo za izračun rasti očiščenih odhodkov. Ocena teh razlik v predpostavkah je navedena v nadaljevanju.

V nadaljevanju so navedene razlike v predpostavkah z najznatnejšim učinkom na povprečno rast očiščenih odhodkov, skupaj z oceno posameznih razlik, ki so obravnavane ločeno.

V načrtu je predviden nižji primarni strukturni saldo za leto 2024, in sicer primarni strukturni primanjkljaj v višini 3,6 % BDP, medtem ko se v predhodnih smernicah Komisije iz pomladi 2024 pričakuje primarni strukturni primanjkljaj v višini 3,0 % BDP. Ta manj ugoden začetni fiskalni položaj se odraža tudi v višjem proračunskem primanjkljaju (v načrtu v višini 6,1 % BDP) za leto 2024, medtem ko je po predpostavkah Komisije spomladi primanjkljaj znašal 5,3 % BDP. Ta revizija in spremljajoči posodobljeni makroekonomski pogoji za leto 2024 v načrtu odražajo novejše informacije, ki so na voljo od pomladi. To je tudi v skladu z jesensko napovedjo Evropske komisije iz leta 2024. Zato se šteje, da je ta razlika v predpostavkah ustrezno utemeljena. Obravnavano ločeno, ta razlika v predpostavkah prispeva k nižji povprečni rasti očiščenih odhodkov v prilagoditvenem obdobju v načrtu kot v skladu s predpostavkami Komisije.

Gledano v celoti skupni učinek previdnejših predpostavk in ustrezno utemeljene razlike v predpostavkah prevladajo nad vplivom predpostavke za rast potencialnega BDP. Poleg tega preostale razlike v predpostavkah, ki niso vedno skladne s skupnim okvirom analize vzdržnosti dolga, nimajo znatnega učinka na povprečno rast očiščenih odhodkov v primerjavi s predpostavkami Komisije. Na splošno vse razlike v predpostavkah skupaj vodijo do povprečne rasti očiščenih odhodkov v načrtu, ki je nižja od referenčne smeri.

Komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti s potjo gibanja očiščenih odhodkov.

(27)

V skladu z okvirno fiskalno strategijo v načrtu se bodo zaveze glede očiščenih odhodkov izpolnjevale tako z omejevanjem odhodkov kot z diskrecijskimi povečanji prihodkov. V načrtu je predvidena konsolidacija na začetku programskega obdobja, pri čemer naj bi bila približno četrtina zmanjšanja deleža primanjkljaja v BDP pod referenčno vrednost 3 % dosežena šele leta 2025. To bi se večinoma doseglo z omejevanjem odhodkov v primerjavi s scenarijem nespremenjene politike, večinoma na ravni centralne države, vendar s prispevkom vseh podsektorjev javne uprave. V času trajanja načrta bi prizadevanja za omejitev odhodkov ob izboljšanju njihove kakovosti in učinkovitosti podpirale prenovljene zaveze v smislu pregledov porabe in poenostavitve javnih ukrepov. Glavni dopolnilni ukrepi, sprejeti na strani prihodkov, so namenjeni doseganju večje socialne in fiskalne pravičnosti ter spodbujanju večje energetske učinkovitosti. Nanašajo se na izredne davke na najvišje dohodke in dobičke največjih podjetij, zmanjšanje nekaterih davčnih izdatkov in ekologizacijo obdavčitve.

Opredelitev ukrepov politike, ki naj bi bili sprejeti, se potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih. Hkrati obstajajo tveganja za izvajanje okvirne fiskalne strategije v načrtu, ki izhajajo iz makroekonomskih predpostavk, na katerih temelji načrt, ki kažejo na visoko rast BDP v okviru prilagoditvenega scenarija in možnost, da bodo prihranki iz pregledov porabe nižji od pričakovanih.

Poleg tega proračun, ki ga je vlada predložila nacionalnemu parlamentu oktobra 2024 za leto 2025, določa večino ukrepov politike, s katerimi bo dosežena zaveza glede očiščenih odhodkov za leto 2025. (10)

(28)

V načrtu se Francija zavezuje sklopu reform in naložb, katerih cilj je izboljšati potencialno rast in fiskalno vzdržnost in na katerih bo temeljilo podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve s štirih na sedem let.

Sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, sestavljajo tri obstoječe zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost; dve zavezi iz načrta za okrevanje in odpornost z dodatnimi specifikacijami ter šest novih reform in naložb (glej tudi Prilogo II):

Reforma zavarovanja za primer brezposelnosti, vključena v načrt za okrevanje in odpornost (komponenta 8, Zaščita delovnih mest, mladi, invalidnost, poklicno usposabljanje), katere cilj je okrepiti spodbude za ponovno vzpostavitev stabilne zaposlitve ter omejiti izmenjevanje kratkih pogodb in obdobij brezposelnosti. Reforma je obstoječa zaveza v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Sestavljena je bila iz zakonodajnega svežnja, sprejetega leta 2019, ki je začel veljati leta 2021 v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Vključevala je ukrepe v zvezi z izračunom nadomestila in ukrep bonus-malus, ki določa prispevke delodajalcev v sistem.

Reforme v okviru zakona o načrtovanju raziskav. Ta ukrep je obstoječa zaveza v okviru načrta za okrevanje in odpornost (komponenta 6, Tehnološka suverenost in odpornost), in sicer z ukrepom „Strukturni vidiki zakona o načrtovanju raziskav“, ki poziva, naj se do tretjega četrtletja leta 2025 dokaže povečanje javne porabe za raziskave v primerjavi z letom 2020. Različne določbe se nanašajo na raziskave in visokošolsko izobraževanje ter so namenjene krepitvi financiranja in organizacije raziskav, spodbujanju znanstvene odličnosti, izboljšanju privlačnosti znanstvenih delovnih mest in poklicnih poti ter boljšemu razširjanju rezultatov javnih raziskav v zasebni sektor s krepitvijo povezav med javnimi raziskavami in zasebnimi inovacijami, gospodarstvom in družbo. Izvajanje zakona o načrtovanju raziskav poteka v obdobju 2021–2030, tj. traja dlje kot načrt za okrevanje in odpornost.

Reforme v okviru zakona o pospeševanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Ukrepi, ki izhajajo iz izvajanja zakona, ki so bili sprejeti in so začeli veljati v prvem četrtletju 2023, so obstoječa zaveza v okviru načrta za okrevanje in odpornost (komponenta 10, REPowerEU), in sicer z ukrepom „Zakon o pospešitvi proizvodnje energije iz obnovljivih virov“. Po sprejetju preteklih in prihodnjih izvedbenih uredb je za izvajanje v obdobju 2023–2030 predvidenih več ukrepov, katerih splošni cilj je pospešiti uvajanje energije iz obnovljivih virov v Franciji, doseči cilje Francije glede energetskega prehoda in zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo. Ukrep vključuje več kanalov ukrepanja, in sicer poenostavitev postopkov in pospešitev teritorialnega načrtovanja, osredotočenost na sončno energijo (toplotno in fotovoltaično energijo ter agrofotovoltaiko) ter odobalno energijo iz obnovljivih virov ter splošno financiranje.

Naložbe v okviru večletnega načrta Francija 2030. Naložbeni načrt vključuje program PIA4 (Programme d’Investissements d’Avenir), ta zaveza pa dopolnjuje obstoječe ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost (zlasti v okviru komponente 6, Tehnološka suverenost in odpornost), in sicer „Inovacije za odpornost naših poslovnih modelov“, podpiranje naložb za razvoj ključnih digitalnih tehnologij in „Podpiranje inovativnih podjetij“ ter financiranje naložb v raziskave in razvoj za inovativna podjetja. Oba ukrepa naj bi bila dokončana do četrtega četrtletja 2024. Načrt Francija 2030 podpira dolgoročno preoblikovanje proizvodnih procesov v strateških sektorjih, kot so zdravstvo, energetika in aeronavtika, vzdolž celotne vrednostne verige, od temeljnih raziskav do inovacij in industrializacije, ter zajema širše področje uporabe kot načrt za okrevanje in odpornost. Načrt prispeva tudi k zapolnjevanju naložbene vrzeli pri porabi za raziskave in razvoj na posebnih področjih ter pospešuje ekologizacijo in digitalizacijo gospodarstva. Zajema obdobje 2022–2026.

Reforme, ki izhajajo iz ocene kakovosti javnofinančnih odhodkov z okrepljenimi pregledi porabe v primerjavi z zavezami iz načrta za okrevanje in odpornost. Načrt vsebuje zavezo, da se bodo v vseh podsektorjih sektorja država okrepili letni pregledi porabe. Zaveza tako dopolnjuje ukrepe, vključene v načrt za okrevanje in odpornost (komponenta 7, Digitalizacija države, ozemelj, podjetij, kulture), z ukrepom „Ocena kakovosti javnofinančnih odhodkov“. Za obdobje 2025–2027 se predlaga kvantitativni skupni cilj za trajne prihranke pri javnofinančnih odhodkih ter zmanjšanje davčnih izdatkov in odhodkov za socialno zaščito (poleg ukrepa „Reforma splošnega zmanjšanja prispevkov za socialno varnost glede na minimalno plačo (SMIC)“), ki temelji na pregledih porabe. Izvajanje naj bi potekalo celotno prilagoditveno obdobje ter pomenilo učinkovito in redno vključevanje rezultatov pregledov porabe v letne predloge proračunov, skupaj z objavo letnih poročil o spremljanju, iz katerih so razvidni identificirani in izvedeni letni ter skupni prihranki.

Reforma zavarovanja za primer brezposelnosti po pogajanjih med socialnimi partnerji. Cilj tega ukrepa, ki je nov v primerjavi z načrtom za okrevanje in odpornost, je nadaljnje reformirati pravila za zavarovanje za primer brezposelnosti v naslednjih treh letih, zlasti v zvezi s starejšimi delavci, hkrati pa ohraniti dosežke reform iz let 2019, 2021 in 2023 ter prispevati h krepitvi njihovega pozitivnega proračunskega učinka. Načrt predvideva izvajanje novih pravil, ki izhajajo iz pogajanj med socialnimi partnerji od sredine leta 2025, in ocenjevalno poročilo o skupnih učinkih vseh reform zavarovanja za primer brezposelnosti do konca leta 2027.

Reforma stopnje prispevka za Caisse Nationale de Retraites des Agents des Collectivités Locales (CNRACL). Reforma, ki je v primerjavi z načrtom za okrevanje in odpornost nova, vključuje trajno povečanje stopnje prispevkov delodajalcev za socialno varnost v posebno pokojninsko shemo, odgovorno za zavarovanje uradnikov iz lokalnih uprav in bolnišnic. S pozitivnim proračunskim učinkom naj bi prispevala k finančnemu ravnovesju sheme, v ta namen pa načrt vključuje zavezo za morebitno nadaljnje trajno povečanje v prilagoditvenem obdobju. Reforma je tako predstavljena tudi kot prispevek k splošni vzdržnosti pokojninskega sistema skupaj z obsežno pokojninsko reformo iz leta 2023, katere glavni značilnosti sta bili zvišanje zakonsko določene upokojitvene starosti in predvidevanje podaljšanja minimalnega obdobja plačevanja prispevkov za prejemanje polne pokojnine, načrt pa vsebuje zavezo, da se bodo ohranili učinki v smislu vzdržnosti. V načrtu je predvideno sprejetje povečanja prispevkov v CNRCAL za 5 odstotnih točk v zakonih o proračunu za socialno varnost za leti 2025 in 2026 ter naknadno izvajanje poleg povečanja, ki je že bilo uvedeno leta 2024.

Reforma splošnega znižanja prispevkov za socialno varnost pri nizkih plačah glede na minimalno plačo (SMIC). Reforma, ki je v primerjavi z načrtom za okrevanje in odpornost nova, je namenjena poenostavitvi in racionalizaciji obstoječih shem za zmanjšanje stroškov dela, da bi spodbudili mobilnost plač in zmanjšali tveganja pasti nizkih plač, zlasti na ravni minimalne plače. Reforma zajema zlasti omilitev krivulje splošnih znižanj, da bi postala bolj degresivna, in zmanjšanje posebnih oprostitev plačila zdravstvenih in družinskih prispevkov. V načrtu je predvideno sprejetje reforme zakona o proračunu za socialno varnost za leto 2025, ki naj bi bila odobrena do decembra 2024, in postopno izvajanje v dveh fazah, ki naj bi se zaključilo do konca leta 2025 oziroma konca leta 2026.

Reforme v okviru novega zakona o poenostavitvi poslovnega okolja. Reforma, ki je v primerjavi z načrtom za okrevanje in odpornost nova, ima tri glavne cilje: korenito zmanjšati breme upravnih postopkov za podjetja, na primer s preoblikovanjem nekaterih postopkov za izdajo dovoljenj, ki jih je treba pretvoriti v preprosto izjavo, ali izboljšanjem dostopa podjetij do javnih naročil, pregledati odnos med upravo in podjetji, zlasti za zelo mala podjetja, in sicer z uskladitvijo njihovih pravic s pravicami samozaposlenih, ter racionalizirati obstoječe standarde z ukrepi odstopanja v podporo vzpostavitvi projektov industrijskega in energetskega prehoda. Novi zakon, ki naj bi bil sprejet do konca leta 2025, se bo izvajal postopoma s sprejetjem in spremljanjem izvedbenih uredb v obdobju do leta 2028.

Reforme v okviru zakona o zeleni industriji. Nove zaveze v okviru zakona, sprejete v četrtem četrtletju leta 2023, ki so nove v primerjavi z načrtom za okrevanje in odpornost, predvidevajo izvajanje in redno spremljanje rezultatov v obdobju do leta 2030. Glavni zastavljeni cilji se nanašajo na pospešitev razvoja zelenih tehnologij in spremljanje industrije na poti k razogljičenju. Bolj specifične, vendar širše osi za posredovanje se nanašajo na spodbujanje postavitve novih industrijskih območij, izboljšanje pogojev financiranja zelenih industrijskih projektov, ekologizacijo javnih naročil in krepitev pogojevanja javne podpore ciljem zelenega prehoda. Reforma davčnih izdatkov in odhodkov za socialno zaščito.

Reforma davčnih izdatkov in odhodkov za socialno zaščito. Reforma, ki je v primerjavi z načrtom za okrevanje in odpornost nova, je namenjena racionalizaciji davčnih izdatkov in odhodkov za socialno zaščito z zmanjšanjem in odpravo najmanj učinkovitih tovrstnih izdatkov in odhodkov. Za obdobje 2025–2027 se predlaga kvantitativni skupni cilj za trajno zmanjšanje davčnih izdatkov in odhodkov za socialno zaščito ter prihranke pri javnofinančnih odhodkih (poleg ukrepa „Reforma splošnega zmanjšanja prispevkov za socialno varnost glede na minimalno plačo (SMIC)“). Pričakuje se, da se bo izvajanje razširilo na celotno prilagoditveno obdobje in bo vključevalo učinkovito in redno vključevanje davčnih izdatkov in odhodkov za socialno zaščito v predloge proračunov, skupaj z objavo letnih poročil o spremljanju, iz katerih bodo razvidni identificirani in izvedeni letni ter skupni prihranki.

(29)

V skladu s členom 14(3) Uredbe (EU) 2024/1263 je vsaka reforma in naložba, na kateri temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, pripravljena dovolj podrobno, predvidena na začetku obdobja, časovno omejena in preverljiva.

(30)

Zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost, na katerih temelji podaljšanje, vsebujejo pomembne reforme in naložbe, namenjene izboljšanju fiskalne vzdržnosti in povečanju potenciala rasti gospodarstva. Poleg tega se Francija zavezuje, da bo nadaljevala reformna prizadevanja v obdobju, ki ga zajema srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, in ohranila ravni nacionalno financiranih naložb, realizirane v obdobju, ki ga zajema načrt za okrevanje in odpornost (glej tabelo 5 spodaj). Zaveze se bodo spremljale skozi izvajanje načrta. V skladu s tem se pri podaljšanju prilagoditvenega obdobja, kot je določeno v členu 36(1)(d) Uredbe (EU) 2024/1263, lahko upoštevajo zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost.

(31)

S sklopom reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, naj bi se trajno izboljšal potencial rasti in odpornosti gospodarstva Francije, kot se zahteva v členu 14(2), točka (a), Uredbe (EU) 2024/1263. Načrt Francije ne vsebuje ocene skupnega pričakovanega učinka sklopa predlaganih reform in naložb. Vendar se o takem učinku poroča za nekatere reforme, ki temeljijo na preteklih analizah in razpoložljivi literaturi. V zvezi s tem bi v skladu z načrtom skupni učinek nekaterih od teh reform na BDP do leta 2030 presegel 0,7 odstotne točke, dolgoročno pa bi bil nekoliko višji. Ocenjuje se, da bo reforma zavarovanja za primer brezposelnosti povečala BDP za 0,5 odstotne točke in dolgoročno ustvarila več kot 40 000 delovnih mest. Poleg tega bi na podlagi simulacij makroekonomskega modela QUEST-III R&R, ki ga je razvila Komisija, izvajanje zakona o načrtovanju raziskav v 15 letih dodalo 0,2 odstotne točke BDP in dolgoročno 0,3 odstotne točke. Za druge reforme je navedeno, da je ad hoc ocena že v teku ali pa se bo izvajala ves čas izvajanja načrta in bo tako podpirala spremljajoči sklop kazalnikov. Te reforme naj bi imele tudi pozitiven učinek na dejavnost, ki v tej fazi ni količinsko opredeljen. Na podlagi predloženih informacij se na splošno zdi, da je gospodarska strategija, na kateri temelji sklop reform in naložb, vključno z zavezami iz načrta za okrevanje in odpornost, dobro oblikovana in naj bi učinkovito obravnavala predhodno ugotovljene slabosti v potencialu Francije za rast in odpornost (npr. v poročilih o državah). Ključna področja ukrepanja dejansko zadevajo trg dela in napredek v smeri polne zaposlenosti, potrebo po podpori reindustrializaciji in krepitvi konkurenčnosti in izzive pravičnega zelenega in energetskega prehoda ter upravljanja javnih financ.

(32)

S sklopom reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, naj bi se podpirala fiskalna vzdržnost, kot se zahteva v členu 14(2), točka (b), Uredbe (EU) 2024/1263. Glede na ocene v načrtu bi sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, od leta 2027 povzročil neposreden učinek na zmanjšanje primanjkljaja v višini približno 20 milijard EUR (0,6 % BDP), predvsem zaradi proračunskega učinka reform sistema zavarovanja za primer brezposelnosti iz leta 2021 in dopolnilne reforme, sprejete leta 2023, s katero bi se prilagodilo trajanje denarnih nadomestil za brezposelnost glede na razmere na trgu dela, da bi se zagotovilo več spodbud za vrnitev na delo v ugodnih časih in večja zaščita v neugodnih fazah (0,1 % BDP) ter prenovitev zmanjšanja prispevkov za socialno varnost glede na minimalno plačo (0,2 % BDP) in trajnih prihrankov iz pregledov porabe ter zmanjšanja davčnih izdatkov in odhodkov za socialno zaščito (0,3 % BDP). Reforme in naložbe, namenjene izvajanju naložbenega načrta Francija 2030, reforme in naložbe v okviru načrtovanja raziskav ter poenostavitve in zakoni o zeleni industriji pa naj bi imele tudi posreden pozitiven učinek na javne finance prek višjih davčnih prihodkov, saj naj bi te reforme pozitivno vplivale na zaposlovanje, naložbe in rast. Na splošno sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, pomeni skromen neposreden prispevek k izboljšanju vzdržnosti javnih financ, čeprav bi lahko bil ta prispevek nekoliko višji po tem, ko se prištejejo potencialni prispevek predvidenih pregledov porabe, racionalizacija davčnih izdatkov in posredni učinki, ki izhajajo iz višjega BDP in zaposlovanja na dolgi rok.

(33)

S sklopom reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, se obravnavajo skupne prednostne naloge EU, kot se zahteva v členu 14(2), točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263. Socialna in gospodarska odpornost, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, bi se obravnavala zlasti z reformami sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, povečanimi prispevki uradnikov iz lokalnih uprav in bolnišnic v pokojninsko shemo, skupaj z ohranitvijo pokojninske reforme iz leta 2023, reformo splošnega znižanja prispevkov za socialno varnost pri nizkih plačah glede na minimalno plačo in zakonom o poenostavitvi poslovnega okolja. Prednostne naloge, povezane s pravičnim zelenim in digitalnim prehodom ter zagotavljanjem energetske varnosti, bi se obravnavale z reformami in naložbami v okviru naložbenega načrta Francija 2030, zakona o načrtovanju raziskav, zakona o zeleni industriji in zakona o pospešitvi proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

(34)

S sklopom reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, se obravnavajo relevantna (11) specifična priporočila za državo, izdana v okviru evropskega semestra, kot se zahteva v členu 14(2), točka (d), Uredbe (EU) 2024/1263. Reforme in ukrepi na področju proračunskega okvira in fiskalnega upravljanja, pokojninskih sistemov in aktivnega staranja se nanašajo zlasti na specifična fiskalno-strukturna priporočila za državo v letih 2019, 2021, 2022 in 2024, v katerih je Francija pozvana, naj bolje usmeri davčne izdatke, nadaljuje prizadevanja za izboljšanje kakovosti proračunskih ukrepov, vključno z določitvijo kvantitativnih ciljev za prihranke pri odhodkih, doseže prihranke pri odhodkih in poveča učinkovitost v vseh podsektorjih vlade, reformira pokojninski sistem, hkrati pa podpira njegovo vzdržnost in dodatno izboljša okvirne pogoje za spodbujanje naložb in inovacij. Druge reforme in ukrepi na področju zelenega prehoda, pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter socialne in teritorialne kohezije se nanašajo na relevantna specifična priporočila za državo v letih 2019, 2020, 2021, 2022, 2023 in 2024, v katerih se zahteva izboljšanje poslovnega okolja, spodbujanje intenzivnosti poslovnih raziskav in razvoja, pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov in zmanjšanje splošne odvisnosti od fosilnih goriv.

(35)

Načrt zagotavlja ohranitev načrtovane skupne ravni nacionalno financiranih javnih naložb, v povprečju realizirane v obdobju, ki ga zajema načrt za okrevanje in odpornost, kot se zahteva v členu 14(4) Uredbe (EU) 2024/1263.

Tabela 5: Nacionalno financirane javne naložbe v načrtu (v % BDP)

(36)

Ne nazadnje, sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje, se lahko šteje za skladnega z zavezami iz načrta za okrevanje in odpornost ter partnerskega sporazuma, dogovorjenega v okviru večletnega finančnega okvira, kot se zahteva v členu 14(4) Uredbe (EU) 2024/1263. V skladu z zahtevami se namreč pričakuje, da bo vsaka zaveza funkcionirala neprekinjeno in kot dopolnilo k načrtu za okrevanje in odpornost ali partnerskemu sporazumu Francije ter se odzvala na specifična priporočila za državo in eno ali več skupnih prednostnih nalog EU.

(37)

Če povzamemo: ocenjuje se, da sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, v celoti gledano izpolnjuje merila iz člena 14 Uredbe (EU) 2024/1263. Zato se lahko prilagoditveno obdobje podaljša s štirih na sedem let, kot je predlagano v načrtu.

(38)

Poleg sklopa reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, so v načrtu opisane namere politike v zvezi z drugimi reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, in za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. Načrt vključuje 28 reform in naložb, od katerih jih sedem finančno podpira mehanizem za okrevanje in odpornost.

(39)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, načrt vključuje več ukrepov. Ti se nanašajo na prometni sektor, vključno z bojem proti preprečevanju onesnaževanja, z razvojem javnega prometa (v okviru načrta za okrevanje in odpornost), ekologizacijo francoskih pristanišč (v okviru načrta za okrevanje in odpornost), načrtom za hojo in kolesarjenje ter podporo za nakup in zakup lahkih vozil z nizkimi emisijami. Načrt se osredotoča tudi na inovacijske projekte za zeleni prehod (v okviru načrta za okrevanje in odpornost) v sklopu četrtega v prihodnost usmerjenega naložbenega programa („Programme d’Investissements d’Avenir“, PIA4). V zvezi s specifičnimi priporočili za državo v letih 2022 in 2023, ki zajemajo energetsko učinkovitost, načrt vključuje ukrepe, kot so uskladitev stopnje DDV za plinske kotle ter obnova in posodobitev bolnišničnih stavb. Ukrepi iz načrta, povezani s prednostno nalogo digitalnega prehoda, temeljijo na ciljih, določenih v programu politike Digitalno desetletje za infrastrukturo za povezljivost in digitalizacijo javnih storitev. Primeri ukrepov v načrtu se nanašajo na načrt za visokohitrostne širokopasovne povezave, ki naj bi koristil digitalizaciji francoskega gospodarstva, ter ukrepe na področju vesolja, digitalnega zdravja ter posodobitve in digitalizacije poklicnega usposabljanja.

(40)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje številne reforme in naložbe. V zvezi s specifičnimi priporočili za državo za leta 2019, 2022 in 2023 o spretnostih, poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter izobraževanju odraslih ter specifičnimi priporočili za državo za leti 2019 in 2020 o aktivnih politikah trga dela, spodbudah za delo in udeležbo na trgu dela se relevantni ukrepi nanašajo na: vzpostavitev javne službe za predšolsko vzgojo na lokalni ravni za podporo staršem, zlasti ženskam, in gospodinjstvom z nizkimi dohodki pri vstopu na trg dela in obstanku na njem, reformo javnih zavodov za zaposlovanje in okrepljeno podporo prejemnikom aktivnega solidarnostnega dohodka in podjetjem, podporo mladim brez zaposlitve ali usposabljanje za trajno poklicno vključevanje, uvedbo komponente usposabljanja Francija 2030, naložbeni načrt za spretnosti (PIC), namenjen izboljšanju zaposljivosti posameznikov, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, program podpore vajeništvu in reformo poklicnih srednjih šol. V zvezi s specifičnimi priporočili za državo v letih 2022, 2023 in 2024 o izobraževanju so nadaljnji ukrepi namenjeni izboljšanju temeljnih spretnosti v srednji šoli ter spodbujanju in krepitvi učiteljskega poklica, zlasti s krepitvijo začetnega in nadaljnjega usposabljanja. Poleg tega načrt vključuje druge ukrepe politike za izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva in njegove učinkovitosti, obnovo in prilagoditev ustanov za oskrbo odvisnih starejših ter ukrepe, namenjene krepitvi preprečevanja in mobilizaciji umetne inteligence za izboljšanje medicinske diagnoze in predpisovanja zdravil v okviru zdravstvenih storitev.

(41)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, načrt vključuje več ukrepov, kot sta razvoj malih jedrskih reaktorjev in obnova obstoječih jedrskih objektov. V zvezi s specifičnimi priporočili za državo za leta 2019, 2020, 2022 in 2023, ki zajemajo energijo iz obnovljivih virov, energetsko infrastrukturo in omrežja, načrt vključuje ukrepe, kot sta druga elektroenergetska povezava med regijama Savoie (Francija) in Piemont (Italija) ter izvajanje načrta za preudarno porabo energije.

(42)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, načrt vključuje zakon o načrtovanju vojaških zmogljivostih, ki določa cilje obrambne politike in njeno finančno načrtovanje za obdobje 2024–2030 za okrepitev obrambnih zmogljivosti v geopolitičnih razmerah naraščajočih napetosti, vključno z vojno v Ukrajini. Ukrep predvideva naložbe v obrambno industrijo in prelomne inovacije na področju obrambe.

(43)

Načrt zagotavlja informacije o skladnosti s skladi kohezijske politike ter načrtom za okrevanje in odpornost Francije ter o dopolnjevanju z njimi, kjer je to ustrezno. V načrtu je poudarjeno, da je za izvajanje teh sredstev v Franciji potrebno tesno usklajevanje, da se prepreči vsakršno tveganja dvojnega financiranja in premajhne porabe sredstev. V skladu z načrtom so reforme in naložbe, ki niso vključene v načrt za okrevanje in odpornost, nacionalno financirani ukrepi, ki ne vključujejo evropskega sofinanciranja. Nekateri ukrepi, vključeni v načrt, so bili sprejeti kot nadaljevanje ukrepov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost. Poleg tega je v načrtu za več od njih pojasnjeno, kako nadaljujejo in razširjajo ukrepe, sprejete v načrtu za okrevanje in odpornost (za reforme zavarovanja za primer brezposelnosti, javnih služb za zaposlovanje in zelene industrije).

(44)

Namen načrta je zadostiti potrebam Francije po javnih investicijah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU.

V zvezi s pravičnim digitalnim prehodom je v načrtu navedeno, da mora francosko gospodarstvo nadaljevati digitalizacijo in povečati svoje naložbe v raziskave in razvoj, pri čemer je treba upoštevati mednarodne primerjave. Kljub spodbudnim izboljšavam v zadnjem času so na primer potrebna prizadevanja za nadaljnjo podporo francoskim podjetjem, zlasti MSP, pri uvajanju novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter osnovnih digitalnih orodij, s čimer bi se povečala njihova produktivnost. Kar zadeva druge prednostne naloge, je treba podjetja spodbuditi k večjim naložbam, da bi postala konkurenčnejša, zlasti v ključnih sektorjih za zeleni in digitalni prehod.

V zvezi s pravičnim zelenim prehodom in zagotavljanjem energetske varnosti se načrt nanaša na ocenjene letne naložbene potrebe za izpolnitev nacionalnih ciljev glede razogljičenja do leta 2030 ter na vzvode ekonomske politike za spodbujanje in podpiranje teh dodatnih prizadevanj javnih in zasebnih akterjev, kot je določeno v večletni strategiji financiranja za zeleni prehod in energetsko politiko Francije (SPAFTE), objavljeni oktobra 2024.

V zvezi s socialno in ekonomsko odpornostjo, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, se načrt sklicuje na ključni cilj doseganja polne zaposlenosti in na naložbe, načrtovane v ta namen v korist aktivnih politik trga dela in za povečanje udeležbe na trgu dela ob hkratnem podpiranju zaposlovanja mladih in žensk ter vključevanja vseh delavcev. Drugo področje ukrepanja se nanaša na krepitev spretnosti in izobraževanja, tudi na lokalni ravni, da bi predvideli prihodnje potrebe francoskega gospodarstva ter podprli zeleni in digitalni prehod ter inovacije v strateških sektorjih.

Kar zadeva krepitev obrambnih zmogljivosti, se načrt nanaša na potrebo po okrepitvi suverenosti Francije v geopolitičnih razmerah naraščajočih napetosti in po podpori ciljem iz strateške agende za obdobje 2024–2029, ki jo je Svet sprejel 27. junija 2024, da bi se zlasti okrepili pripravljenost in sposobnost EU na področju obrambe, tudi s povečanjem izdatkov za obrambo.

(45)

Na splošno Komisija meni, da načrt Francije, kot ga dopolnjuje dopis organov z dne 16. januarja 2025, izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(46)

Svet pozdravlja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Francije in meni, da bi njegovo dosledno izvajanje prispevalo k zagotavljanju zdravih javnih financ in podpiranju vzdržnosti javnega dolga ter k trajnostni in vključujoči rasti.

(47)

Svet je seznanjen z oceno načrta, ki jo je pripravila Komisija. Vendar slednjo poziva, naj svojo oceno prihodnjih načrtov predstavi v dokumentu, ki bo ločen od njenih priporočil za priporočila Sveta.

(48)

Svet je seznanjen z oceno Komisije v zvezi s potjo gibanja očiščenih odhodkov in glavnimi makroekonomskimi predpostavkami v načrtu, tudi kar zadeva predhodne smernice Komisije, ter posledicami poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Obenem je seznanjen z oceno Komisije, da so makroekonomske in fiskalne predpostavke, ki se mestoma sicer razlikujejo od predpostavk Komisije, tudi zaradi upoštevanja posodobljenih makroekonomskih in fiskalnih podatkov, na splošno ustrezno utemeljene in podprte s trdnimi ekonomskimi argumenti. Seznanjen je tudi s splošno fiskalno strategijo načrta in tveganji za obete, ki bi lahko vplivala na uresničitev tako makroekonomskega scenarija in temeljnih predpostavk kot tudi poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta. Poleg tega zlasti pozdravlja dejstvo, da je bilo pred predložitvijo načrta opravljeno posvetovanje z ustreznimi deležniki, čeprav to ni bilo omenjeno v načrtu. Hkrati ugotavlja, da so lahko zaradi geopolitičnih tveganj odhodki za obrambo pod pritiskom.

(49)

Svet pričakuje, da bo Francija pripravljena po potrebi prilagoditi svojo fiskalno strategijo, da bi zagotovila uresničitev svoje poti gibanja očiščenih odhodkov. Odločen je pozorno spremljati ekonomska in fiskalna gibanja, vključno s tistimi, na katerih temelji scenarij iz načrta.

(50)

Svet meni, da so potrebne nadaljnje razprave, da bi še pred naslednjim krogom fiskalnega nadzora dosegli skupni dogovor glede posledic skupnih stopenj rasti očiščenih odhodkov za letni nadzor.

(51)

Svet potrjuje sklop reformnih in naložbenih zavez, ki jih je Francija predstavila v svojem nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu in na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, ter pozdravlja prizadevanja za količinsko opredelitev učinka na rast in fiskalno vzdržnost. Strinja se s Komisijo, da je na podlagi sklopa reformnih in naložbenih zavez, ki jih je predstavila Francija, podaljšanje prilagoditvenega obdobja s štirih na sedem let upravičeno. Seznanjen je z oceno Komisije, ki kaže, da sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, v celoti izpolnjuje merila iz člena 14, tudi ob upoštevanju prehodne določbe člena 36(1d) Uredbe (EU) 2024/1263. Seznanjen je tudi z njeno oceno, ki kaže, da naj bi reformne in naložbene zaveze trajnostno izboljšale potencial rasti in odpornost gospodarstva ter podprle fiskalno vzdržnost. Franciji priporoča, naj v celoti izvede sklop reformnih in naložbenih zavez ter na ta način ohrani podaljšanje prilagoditvenega obdobja.

(52)

Svet je seznanjen z opisom potreb in namer, ki ga je v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, pripravila Komisija, ter z njeno oceno sklopa reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, in poudarja, kako pomembno je zagotoviti izvajanje teh reform in naložb. Na podlagi poročil, ki jih bo predložila Komisija, bo ocenil te reforme in naložbe ter spremljal njihovo izvajanje v okviru evropskega semestra.

(53)

Svet z zanimanjem pričakuje letna poročila Francije o napredku, ki bodo vsebovala zlasti informacije o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo je določil Svet, ter o izvajanju širših reform in naložb v okviru evropskega semestra, pa tudi o izvajanju sklopa reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja.

(54)

Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Franciji priporočiti pot gibanja očiščenih odhodkov, kot je določena v načrtu, sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja na sedem let, pa bi bilo treba potrditi –

1.

2.