European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/4911

20.8.2024

SPOROČILO KOMISIJE

o smernicah za postopek prijave podjetja za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2023/1781

(C/2024/4911)

Kazalo

I.

Uvod 2

II.

Prvi tovrstni obrati 3

1.

Opredelitev pojma „prvi tovrstni“ 3

2.

Opredelitev integriranega proizvodnega obrata in odprtega integriranega obrata EU 3

3.

Ugodnosti statusa integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU 4

A.

Sinergije in razlike v zvezi z državno pomočjo 5

B.

Faza predhodne prijave 5

4.

Obveznosti, ki izhajajo iz statusa integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU 6

A.

Krizna faza 6

B.

Prednostna naročila 7

III.

Vloga za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU 8

1.

Kdo se lahko prijavi za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU? 8

2.

Katere zahteve upošteva Komisija pri ocenjevanju vloge? 8

A.

Narava prvega tovrstnega obrata 8

B.

Zaveza o izpolnjevanju meril iz člena 13(3) ali člena 14(3) Akta o čipih. 9

C.

Poslovni načrt (člen 15(2), točka (b), Akta o čipih) 11

D.

Dokumentacija o izkušnjah vložnika (člen 15(2), točka (c), Akta o čipih) 11

E.

Dokument, ki dokazuje pripravljenost držav članic, na ozemlju katerih naj bi bil obrat vzpostavljen, da podprejo njegovo vzpostavitev (člen 15(2), točka (d), Akta o čipih) 11

F.

Obstoj politik in načrtov na področju intelektualne lastnine (člen 15(2), točka (e), Akta o čipih) 12

G.

Zaveza o prednostnem razvrščanju naročil v času krize (člen 26 Akta o čipih) 12

3.

Kakšen postopek uporablja Komisija za oceno vlog? 12

A.

Prejem vloge in ocena na prvi stopnji (preverjanje spletnega obrazca) 12

B.

Ocena na drugi stopnji (popolnost vloge) 13

C.

Ocena na tretji stopnji (skladnost z merili za status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU) 13

D.

Svetovanje Evropskega odbora za polprevodnike in sklep 13

4.

Ali Komisija po dodelitvi statusa integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU spremlja izvajanje projekta? 14

A.

Spremembe statusa 14

B.

Razveljavitev statusa 14

5.

Kako poteka elektronska predložitev vloge? 15

IV.

Kontrolni seznam in informacijska orodja 16

A.

Kontrolni seznam 16

B.

Informacijska orodja za postopek prijave 19

I.   Uvod

To sporočilo (v nadaljnjem besedilu tudi: smernice) vsebuje smernice za postopek prijave podjetja za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2023/1781  (1) (v nadaljnjem besedilu: Akt o čipih). V členu 15 Akta o čipih je določena obveznost Komisije, da zagotovi smernice o informacijah, potrebnih pri predložitvi vloge za to, da se projektu dodeli status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, in o ustrezni obliki vloge.

Akt o čipih je začel veljati 21. septembra 2023 in je del širšega svežnja ukrepov za okrepitev polprevodniškega ekosistema EU (2).

Akt o čipih temelji na treh stebrih:

—

steber 1 zajema pobudo Čipi za Evropo, ki podpira obsežno krepitev tehnoloških zmogljivosti in inovacije po vsej EU, da se omogočita razvoj in uporaba vrhunskih polprevodniških in kvantnih tehnologij naslednje generacije,

—

steber 2 vzpostavlja okvir za zagotovitev zanesljivosti oskrbe in odpornosti, tako da spodbuja privlačnost naložb in krepitev proizvodnih zmogljivosti na področju proizvodnje polprevodnikov, naprednega pakiranja, preizkušanja in sestavljanja,

—

steber 3 vzpostavlja usklajevalni mehanizem med državami članicami in Komisijo, ki ga upravlja Evropski odbor za polprevodnike (3), namen mehanizma pa je okrepiti sodelovanje z državami članicami in med njimi pri spremljanju in odzivanju na krize.

V okviru stebra 2 lahko prvi tovrstni obrati (tj. novi ali bistveno nadgrajeni obrati za proizvodnjo polprevodnikov, ki zagotavljajo inovacijsko razsežnost, ki še ni prisotna v EU) predložijo vlogo za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU. V tem okviru se navedenim obratom zagotavljajo sredstva za lažjo ustanovitev in delovanje v EU. Znotraj okvira pa se zahteva tudi izpolnjevanje meril, da se zagotovita prispevek navedenih obratov k ciljem EU in zanesljivost, ki jo morajo imeti kot dobavitelji čipov v času krize.

Smernice o postopku prijave za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU so v tem dokumentu strukturirane na naslednji način.

—

Oddelek II vsebuje predstavitev koncepta „prvega tovrstnega obrata“ v EU, zlasti tega, kako bi bilo treba edinstveno inovacijo dokazati za namene Akta o čipih (tj. kako naj bi bila priznana kot integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU). V oddelku II so tudi podrobno opisane koristi in sinergije s postopkom državne pomoči ter zahteve, ki jih je treba v skladu z Aktom o čipih izpolnjevati po pridobitvi statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU.

—

Oddelek III vsebuje praktične smernice za podjetja o postopku prijave za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU in o tem, kako Komisija te vloge ocenjuje. V oddelku III so opredeljeni glavni koraki v postopku prijave in v njem je opisano, kako naj vložniki predložijo obrazec za vlogo, dokazila in zaveze.

—

Oddelek IV vsebuje kontrolni seznam za podjetja, v katerem so določeni vsi pomembni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri pripravi vloge, ter nekaj tehničnih smernic glede uporabe informacijskih sistemov za vloge Futurium in S-CIRCABC.

II.   Prvi tovrstni obrati

1.   Opredelitev pojma „prvi tovrstni“

Kot je bilo omenjeno, se prvi tovrstni obrati lahko prijavijo za pridobitev statusa „integrirani proizvodni obrat“ ali „odprti proizvodni obrat EU“ . V členu 2(11) Akta o čipih je „prvi tovrstni obrat“ opredeljen kot „nov ali bistveno nadgrajen obrat za proizvodnjo polprevodnikov (4) ali obrat za proizvodnjo opreme ali ključnih komponent za tako opremo, ki se pretežno uporabljajo pri proizvodnji polprevodnikov, ki zagotavlja inovacije na področju proizvodnih procesov ali končnega proizvoda, ki v Uniji še ni bistveno prisoten ali načrtovan za gradnjo, vključno z inovacijami, ki zadevajo izboljšanje računalniške zmogljivosti ali ravni zaščite, varnosti ali zanesljivosti, energetske in okoljske učinkovitosti, tehnoloških vozlišč ali substratov ali izvajanja proizvodnih procesov, ki vodijo k povečanju učinkovitosti ali izboljšujejo možnosti recikliranja ali zmanjšujejo proizvodne vložke“.

Obrat se šteje za prvi tovrstni obrat, če Komisija oceni, da zagotavlja inovacijsko razsežnost, ki še ni prisotna v EU. Odločilni dejavnik za status prvega tovrstnega obrata je uvedba inovativnega elementa, povezanega s proizvodnimi postopki ali končnim proizvodom (5), ki bi lahko temeljil na novih ali obstoječih tehnoloških vozliščih, na notranji trg. Ustrezni inovacijski elementi se lahko nanašajo na tehnološko vozlišče ali substrat ali pristope, ki vodijo do izboljšanja računalniške zmogljivosti ali drugih lastnosti glede zmogljivosti, energijske učinkovitosti, ravni zaščite, varnosti ali zanesljivosti, pa tudi vključevanja novih funkcij, kot je pomnilniška zmogljivost. Primeri inovacij so tudi vključevanje različnih postopkov za povečanje učinkovitosti in avtomatizacija pakiranja in sestavljanja. Na področju okoljskih koristi lahko inovacijski elementi vključujejo zmanjšanje količine porabljene energije, vode ali kemikalij ali izboljšane možnosti recikliranja. Ustrezen referenčni vir za določitev področij, na katerih se take inovacije lahko razvijajo, je mednarodni načrt za naprave in sisteme (International Roadmap for Devices and Systems – IRDS) Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike (IEEE), v katerem so opredeljeni ključni tehnološki trendi v zvezi z napravami, sistemi in vsemi povezanimi tehnologijami (6).

V skladu z opredelitvijo mora biti proizvodni obrat ne le inovativen, temveč mora imeti tudi inovacijsko zmogljivost, ki še ni bistveno prisotna ali načrtovana za gradnjo v EU. To pomeni, da proizvodni obrat, ki je zmožen zagotoviti primerljiv proizvod, postopek ali učinkovitost v industrijskem obsegu, ne sme že obstajati ali biti v postopku ustanavljanja v EU. Če pa se taka inovacija v EU že uporablja v raziskavah in razvoju ali pri proizvodnji v majhnem obsegu, zaradi tega še ni nujno izključeno, da bi se nova množična proizvodnja lahko štela za prvi tovrstni obrat. Na primer, proizvodni obrat, v katerem se načrtuje uporaba novega substrata, bi se lahko štel za prvi tovrstni obrat v EU, tudi če se ta substrat v neki državi članici preskuša v pilotni liniji. V zvezi s tem je treba opozoriti, da ni izključeno, da se lahko več vzporednih projektov prizna kot prvi tovrstni obrat, če nobeden od njih ne izriva obstoječih ali načrtovanih zasebnih dejavnosti in če ni tveganja za nastanek presežne zmogljivosti (7). Namestitev novega ali bistveno nadgrajenega obrata bi lahko privedla do njegove opredelitve kot prvega tovrstnega obrata.

2.   Opredelitev integriranega proizvodnega obrata in odprtega integriranega obrata EU

Da bi spodbudili naložbe v nove proizvodne zmogljivosti in hkrati zagotovili, da bodo koristile EU kot celoti, Akt o čipih v poglavju III določa okvir za delovanje dveh vrst prvih tovrstnih obratov. Ti dve vrsti odražata dva uveljavljena poslovna modela obratov za proizvodnjo polprevodnikov v današnji industriji polprevodnikov in sta opredeljeni v členih 13 in 14 Akta o čipih.

—

V skladu s členom 13(1) Akta o čipih so „ [i]ntegrirani proizvodni obrati […] prvi tovrstni obrati za proizvodnjo polprevodnikov, po potrebi tudi za načrtovanje ali za proizvodnjo opreme ali ključnih komponent za tako opremo, ki se pretežno uporablja pri proizvodnji polprevodnikov v Uniji, ki lahko vključujejo tudi druge faze oskrbovalne verige in ki prispevajo k zanesljivosti oskrbe in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije, poleg tega pa lahko po potrebi prispevajo k zanesljivosti oskrbe v svetovni oskrbovalni verigi polprevodnikov“. Povedano drugače, integrirani proizvodni obrati so vertikalno integrirani obrati za proizvodnjo polprevodnikov, ki so vključeni v čelne proizvodne procese (8) v proizvodnji opreme ali ključnih komponent za tako opremo, ki se pretežno uporablja pri proizvodnji polprevodnikov v EU, ter pri zasnovi integriranih vezij ali zagotavljanju zalednih storitev (9) ali obojem.

—

V skladu s členom 14(1) Akta o čipih so „ [o]dprti proizvodni obrati EU […] prvi tovrstni obrati za proizvodnjo polprevodnikov v Uniji, ki nudijo proizvodno zmogljivost nepovezanim podjetjem in s tem prispevajo k zanesljivosti oskrbe na notranjem trgu in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije, poleg tega pa lahko po potrebi prispevajo k zanesljivosti oskrbe v svetovni oskrbovalni verigi polprevodnikov“. Odprti proizvodni obrati EU so torej obrati za proizvodnjo polprevodnikov, v katerih je vsaj del proizvodne zmogljivosti namenjen proizvodnji čipov v skladu z zasnovo drugih podjetij, zlasti podjetij brez izdelave.

3.   Ugodnosti statusa integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU

Pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU podjetjem prinaša več ugodnosti.

(a)

Prvič, Akt o čipih določa poenostavljen pristop k predložitvi upravnih vlog. Te določbe so namenjene odpravljanju običajnih ovir pri vzpostavitvi obsežnih obratov za proizvodnjo polprevodnikov, ki so povezane z dolgotrajnim pridobivanjem upravnih dovoljenj za projekte ter zapletenimi in razdrobljenimi postopki izdaje dovoljenj. V skladu s členom 18 se lahko projektom, za katere je bil pridobljen ta status, zagotovi hitra obravnava upravnih vlog, kot so okoljske presoje in prostorsko načrtovanje. Projektom se lahko dodeli prednostni status, kadar tak status v nacionalnem upravnem pravu že obstaja.

Poleg tega je v Aktu o čipih navedeno, da se zanesljivost oskrbe s polprevodniki lahko šteje za nujni razlog prevladujočega javnega interesa v smislu člena 6(4) in člena 16(1), točka (c), Direktive 92/43/EGS (10) (direktiva o habitatih) ter člena 4(7) Direktive 2000/60/ES (11) (okvirna direktiva o vodah). V izjemnih okoliščinah ti direktivi omogočata izvedbo projektov tudi v primeru negativne presoje njihovih vplivov na okolje, če so izpolnjeni nekateri pogoji in obstaja nujni razlog prevladujočega javnega interesa. V tej določbi Akta o čipih je pojasnjeno, da se v takih okoliščinah načrtovanje, gradnja in delovanje integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU lahko šteje za prevladujoči javni interes.

V skladu s členom 18(4) lahko države članice za pospešitev obravnave vlog za izdajo dovoljenj in izboljšanje koordinacije upravnega postopka uporabijo pristop „vse na enem mestu“, tako da imenujejo organ, odgovoren za pomoč pri upravnih vlogah, povezanih z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem obratov, in njihovo koordiniranje. Vsak imenovani organ lahko imenuje koordinatorja, ki je enotna kontaktna točka za integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU.

(b)

Drugič, integrirani proizvodni obrati ali odprti proizvodni obrati EU lahko pridobijo prednostni dostop do pilotnih linij, vzpostavljenih v okviru pobude Čipi za Evropo iz stebra 1 Akta o čipih. To na primer pomeni, da bi se njihove vloge za uporabo pilotnih linij lahko obravnavale pospešeno in prednostno (vendar brez izključevanja ali preprečevanja dejanskega dostopa drugih).

(c)

Tretjič, podelitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU pomeni, da je obrat prvi tovrstni obrat in da prispeva k zanesljivosti oskrbe v EU. Komisija ta element ločeno upošteva med drugim pri morebitnem postopku državne pomoči na podlagi člena 107(3), točka (c), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot je bilo objavljeno v sporočilu Akt o čipih za Evropo (12), če bi država članica predlagala, da se tak obrat podpre z državno pomočjo. Razsežnosti pojma „prvi tovrstni“ iz Uredbe (EU) 2023/1781 in ocena državne pomoči so tesno povezane. Komisija lahko v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU odobri javno podporo za vzpostavitev prvih tovrstnih obratov v EU. Ta pristop dopolnjuje smernice za pomembne projekte skupnega evropskega interesa, ki temeljijo na členu 107(3), točka (b), PDEU in so namenjene podpori za večdržavne projekte na področju raziskav in inovacij vse do prve industrijske uporabe na področjih skupnega interesa, s čimer se podpira druga faza inovacijskega cikla. Čeprav besedilo Uredbe (EU) 2023/1781 (Akt o čipih) ne posega v uporabo členov 107 in 108 PDEU, bodo službe Evropske komisije pri projektih, ki so v postopku ocene državne pomoči, upoštevale priznanje „prve tovrstne“ razsežnosti projektov.

A.   Sinergije in razlike v zvezi z državno pomočjo

Država članica lahko za projekt, ki je prijavljen za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, predlaga tudi podporo v obliki državne pomoči. Pomembno je poudariti, da je vloga za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU postopek, ki je ločen od ocene državne pomoči. V teh dveh postopkih so zato lahko potrebne različne vrste podatkov.

Namen postopka prijave za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU je zagotoviti, da obrat podjetja, ki je predložilo vlogo, ustreza opredelitvi in povezanim pogojem iz člena 13 ali člena 14 Akta o čipih, postopek pa mora izvesti podjetje, ki je predložilo vlogo. Nasprotno se postopek državne pomoči začne s priglasitvijo države članice in vključuje širšo pravno in gospodarsko presojo ukrepa javne podpore, ki naj bi se odobrila podjetju, ki je predložilo vlogo. Poleg tega se ocena opravi na podlagi več kumulativnih pogojev iz člena 107(3), točka (c), PDEU, s čimer se zagotovi, da ukrep koristi gospodarski dejavnosti, ki naj bi jo olajšal, in da ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

Če je predvidena javna podpora z državno pomočjo, so podjetja, ki želijo predložiti vlogo za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, ter zadevna država ali države članice pozvani, naj pri Komisiji hkrati priglasijo začetek obeh postopkov.

Podobno se v primerih, ko se je postopek državne pomoči že začel ali je bil zaključen, vložnikom za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU priporoča, da čim prej predložijo ustrezno vlogo in v obrazcu vloge navedejo sklic na ustrezno državno pomoč. Kadar vložniki za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU razpolagajo z ustreznimi dokumenti, ki jih je država članica priglasiteljica predložila v postopku državne pomoči, in imajo pravne pravice do uporabe teh dokumentov, službe Evropske komisije taka podjetja pozovejo, naj tovrstna dokazila in opise uporabijo še v ločeni vlogi za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU (glej tudi Oddelek III.2). Podobno lahko vložniki za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU v dogovoru z državo članico, ki je v postopku državne pomoči, in prek nje dokumente, predložene v vlogi za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, uporabijo še v postopku državne pomoči, kolikor je to mogoče. Kadar je to mogoče, se oba postopka in ustrezne ocene dejansko izvajajo vzporedno. Ustrezne službe Evropske komisije bodo tesno sodelovale med seboj in se čim bolj usklajevale glede izpolnjevanja meril za integrirani proizvodni obrat oziroma odprti proizvodni obrat EU, da bi pospešile odločanje in preprečile dodatno obremenitev vložnikov. Poleg tega si bodo prizadevale izdati sočasna sklepa, vendar bo časovni okvir odvisen od popolnosti podatkov, ki jih bodo predložili vložnik in države članice, ter od vsebine posameznega primera, ki se pregleduje.

B.   Faza predhodne prijave

Izkušnje Komisije v postopku državne pomoči kažejo, da stiki pred priglasitvijo prinašajo dodano vrednost (13), saj službi Evropske komisije in državi članici priglasiteljici (14) omogočajo, da neformalno in zaupno razpravljata o pravnih in gospodarskih vidikih predlaganega projekta pred priglasitvijo, s čimer se izboljšata kakovost in popolnost priglasitev. V zvezi s tem lahko država članica in služba Evropske komisije tudi skupaj oblikujeta konstruktivne predloge za obravnavanje problematičnih vidikov načrtovanega ukrepa. Ta faza omogoča hitrejšo obravnavo priglasitev, ko so uradno predložene Komisiji. Komisija meni, da se lahko ti premisleki smiselno uporabijo tudi v postopku prijave za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU v fazi predhodne prijave.

Faza predhodne prijave je za vložnika priložnost, da razpravlja s Komisijo in prejme smernice o tem, kako naj zagotovi vse zahtevane informacije. Uspešna faza predhodne prijave omogoča tudi boljše razumevanje morebitnih vsebinskih vprašanj, ki se zastavljajo v zvezi z načrtovanim projektom. Pomembno je poudariti, da predhodna prijava ni obvezna. Podjetja bi lahko razmislila o predhodni prijavi zlasti, če imajo njihovi projekti posebne elemente ali značilnosti, zaradi katerih bi bile koristne neformalne predhodne razprave s službami Evropske komisije.

V interesu vložnika je, da za zagotovitev konstruktivne in učinkovite faze predhodne prijave službi Evropske komisije predloži informacije, ki jih bo potrebovala za oceno načrtovanega projekta, in sicer z osnutkom obrazca za vlogo. Za poenostavitev hitre obravnave vloge imajo stiki pred predložitvijo vloge, kot so elektronska pošta, konferenčni klici itd., načeloma prednost pred sestanki.

Stiki pred predložitvijo vloge ne bi smeli trajati dlje kot dva meseca in bi morali potekati strogo zaupno, njihov namen pa je, da služba Evropske komisije zagotovi nezavezujoče in neformalne smernice, s katerimi olajša poznejši formalni postopek prijave.

Komisija zato v tej fazi ne predloži nobene formalne ali uradne ocene. Zlasti se od podjetij ne pričakuje, da bi se zavezala izpolnitvi katere koli obveznosti, povezane s statusom integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU.

4.   Obveznosti, ki izhajajo iz statusa integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU

Poleg zavez, ki jih sprejmejo, da bi se lahko prijavila za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU (katerih dejansko izvajanje bo spremljala Komisija, za več podrobnosti glej oddelek III), morajo podjetja, ki pridobijo status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, izpolnjevati obveznosti iz člena 26 Akta o čipih. V skladu s tem členom „[lahko Komisija,] [k]adar se sproži krizno fazo na podlagi člena 23, […] od integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU zahteva, da sprejmejo in prednostno razvrstijo naročila v krizi pomembnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: prednostna naročila) “.

Za sprožitev krizne faze in uporabo prednostnih naročil kot skrajnih ukrepov veljajo natančno opredeljena merila in pogoji, s katerimi se zagotovi, da so ti ukrepi nujni in sorazmerni.

A.   Krizna faza

Krizno fazo zaradi polprevodnikov bi bilo treba sprožiti, če obstajajo konkretni, resni in zanesljivi dokazi za tako krizo. Kriza v zvezi s polprevodniki se pojavi, če pride do hudih motenj v oskrbi s polprevodniki ali resnih ovir za trgovino z njimi v EU, ki povzročijo znatno pomanjkanje polprevodnikov, vmesnih proizvodov ali surovin ali predelanih materialov, in če tako znatno pomanjkanje preprečuje popravilo in vzdrževanje bistvenih proizvodov, ki jih uporabljajo kritični sektorji (15) (na primer medicinske in diagnostične opreme), ter oskrbo z njimi, to pa bi lahko imelo izjemno škodljive učinke na njihovo delovanje glede na vpliv, ki ga imajo kritični sektorji na družbo, gospodarstvo in varnost EU. Kriza bi se razglasila z izvedbenim aktom Sveta. Če se sproži krizna faza in če je to potrebno za reševanje krize v zvezi s polprevodniki EU, se lahko Komisiji izjemoma omogoči, da sprejme nekatere nujne ukrepe iz nabora orodij za izredne razmere iz Akta o čipih. Vsak ukrep se izvede po dialogu z Evropskim odborom za polprevodnike (16) in sicer le v obsegu, ki je potreben, ustrezen in sorazmeren v skladu z mednarodnimi obveznostmi EU.

Nabor orodij za izredne razmere vsebuje več orodij:

—

zahteve po informacijah (člen 25): da bi se izboljšalo razumevanje motenj v oskrbovalni verigi in omogočilo odločanje v odziv na krizo, je Komisija v skladu z Aktom o čipih pooblaščena, da zahteva obvezne informacije o proizvodnih zmožnostih in zmogljivostih ter trenutnih primarnih motnjah, pa tudi druge obstoječe informacije, potrebne za oceno narave krize ali za opredelitev in oceno morebitnih blažilnih ali nujnih ukrepov, ki bi jih bilo treba uvesti;

—

prednostna naročila (člen 26): glej točko B spodaj;

—

skupna nabava (člen 27): Akt o čipih kot dodaten instrument, s katerim se zagotovi dodelitev sredstev prednostnim področjem, določa okvir za skupno nabavo v krizi pomembnih proizvodov.

Poleg tega lahko Evropski odbor za polprevodnike svetuje, ali je treba uvesti zaščitne ukrepe na podlagi Uredbe (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta (17) (npr. izvozna dovoljenja).

B.   Prednostna naročila

Da bi rešili vprašanje nezadostnega števila instrumentov, ki so na voljo za ustrezno razporejanje virov v EU v posebno ranljive kritične sektorje v času pomanjkanja, Akt o čipih določa obveznost prednostnega razvrščanja za integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU. Ta obveznost zajema izvršljivo obveznost, v skladu s katero je treba sprejeti in prednostno razvrstiti naročila v krizi pomembnih proizvodov.

Kadar je primerno, se lahko ta obveznost naloži drugim podjetjem s področja polprevodnikov, ki so to možnost sprejela v okviru prejemanja javne podpore. Poleg tega je podjetje s področja polprevodnikov s sedežem v EU v skladu s členom 26(3) zavezano obvestiti Komisijo, kadar začne zanj veljati ukrep prednostnega naročila tretje države. Če navedena obveznost znatno vpliva na delovanje nekaterih kritičnih sektorjev, lahko Komisija od navedenega podjetja, kadar je to potrebno in sorazmerno, zahteva, da sprejme in prednostno razvrsti naročila v krizi pomembnih proizvodov.

Prednostna naročila so omejena na upravičence, ki so uporabniki polprevodnikov v kritičnih sektorjih, ali podjetja, ki oskrbujejo kritične sektorje, in katerih dejavnosti so motene ali pri katerih obstaja tveganje motenj in ki tudi po sprejetju ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja ne morejo preprečiti ali ublažiti posledic pomanjkanja. Komisija lahko od upravičenca zahteva, da to dokaže z ustreznimi dokazili.

Ta obveznost se lahko izvrši s sklepom Komisije, naslovljenim na posamezno podjetje, potem ko so bile ocenjene posebne okoliščine primera in le, če je to potrebno in sorazmerno, ob upoštevanju legitimnih ciljev podjetja ter stroška in napora, ki sta potrebna za spremembo zaporedja proizvodnje. Komisija bi v sklepu določila proizvod, količino in rok. Vsako tako naročilo je treba oddati po pošteni in razumni ceni. Podjetja, ki izpolnjujejo prednostno naročilo, pa bodo deležna zaščite pred odgovornostjo za kakršno koli kršitev pogodbenih obveznosti, ki je potrebna za izpolnitev takega naročila. Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim se določijo nadaljnje praktične in operativne ureditve za delovanje prednostnih naročil (člen 26(8)).

Člen 26(6) Akta o čipih določa, da „Komisija pred izdajo prednostnih naročil […] predvidenemu prejemniku prednostnega naročila omogoči, da se opredeli glede izvedljivosti in podrobnosti naročila. Komisija prednostnega naročila ne izda, kadar:

a.

podjetje ne more izvesti prednostnega naročila zaradi nezadostne proizvodne zmožnosti, proizvodne zmogljivosti ali iz tehničnih razlogov, tudi če naročilo obravnava prednostno;

b.

bi sprejetje naročila za podjetje pomenilo nerazumno gospodarsko breme in bi mu povzročilo posebne težave, vključno z znatnimi tveganji za neprekinjeno poslovanje“.

Vložnik je po pridobitvi statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU pravno zavezan, da spoštuje določbe o prednostnem razvrščanju naročil med krizo v skladu z Aktom o čipih. Komisija bo podjetja pozvala, naj v postopku prijave izrecno potrdijo to zavezo.

III.   Vloga za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU

Ta oddelek vsebuje niz vprašanj in odgovorov (v skladu s členom 15 Akta o čipih), ki vložnikom dajejo smernice glede postopka prijave, zahtevanih dokumentov in ustrezne oblike ter dopolnjujejo obrazec vloge in kontrolni seznam v oddelku IV.

Te smernice temeljijo na pridobljenih izkušnjah služb Evropske komisije pri obravnavanju vlog za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata iz Akta o čipih. V smernicah se upošteva sodna praksa Sodišča in Splošnega sodišča. Komisija lahko te smernice spremeni glede na prihodnji razvoj in novo pridobljena spoznanja.

Z analizo vlog za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU ne posega v razlago, ki jo lahko poda Sodišče ali Splošno sodišče. Komisija se zavezuje, da bo vse informacije, ki jih pridobi pri prijavi za priznanje statusa kot integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU, obravnavala z največjo zaupnostjo in da bo navedene informacije, za katere veljajo obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in notranja pravila Komisije o varni obdelavi podatkov (zlasti Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (18)), uporabljala samo za namene Akta o čipih.

1.   Kdo se lahko prijavi za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU?

V členu 15(1) Akta o čipih je navedeno: „ Vsako podjetje ali vsak konzorcij podjetij lahko Komisiji predloži vlogo za to, da se projektu dodeli status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU“. Za pridobitev statusa pa morajo biti izpolnjena nekatera merila (glej odgovor na 2. vprašanje).

2.   Katere zahteve upošteva Komisija pri ocenjevanju vloge?

Komisija pri ocenjevanju vloge preveri, ali je bil izpolnjen sklop zahtev in ali je bila predložena dokumentacija, kot je navedeno v nadaljevanju.

Upoštevajte, da so dokumenti, predloženi v okviru postopka za odobritev državne pomoči, uporabni tudi za oceno vloge za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU. Vložnikom za ta status, ki so že v postopku za državno pomoč ali so ga že zaključili, se priporoča, da na obrazcu vloge navedejo sklic na ustrezno državno pomoč. Kadar vložniki za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU razpolagajo z ustreznimi dokumenti, ki jih je država članica priglasiteljica predložila v postopku državne pomoči, in imajo pravne pravice do uporabe teh dokumentov, službe Evropske komisije taka podjetja pozovejo, naj tovrstna dokazila in opise uporabijo še v ločeni vlogi za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU. Druga možnost je, da podjetja, ki predložijo vloge, predložijo pooblastilo države članice priglasiteljice, v skladu s katerim se nekateri dokumenti, zagotovljeni v okviru priglasitve državne pomoči, lahko uporabijo tudi v postopku prijave. Takih posebej določenih dokumentov ni treba ponovno predložiti. Podobno lahko vložniki za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU v dogovoru z državo članico, ki je v postopku državne pomoči, in prek nje dokumente, predložene v vlogi za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, uporabijo še v postopku državne pomoči, kolikor je to mogoče. Upoštevajte, da to velja za vsa merila, ki se ocenjujejo v vlogi za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, če se lahko z dokumenti in opisi, uporabljenimi v postopku državne pomoči, dokaže izpolnjevanje spodaj opisanih meril in zahtev. V nasprotnem primeru bo treba predložiti nove dokumente in dokazila ali pa ustrezna dopolnila.

A.   Narava prvega tovrstnega obrata

Komisija najprej obravnava vprašanje, ali ima obrat naravo prvega tovrstnega obrata (točka 1 obrazca vloge), kot je določeno v členu 13(2) ali členu 14(2) Akta o čipih.

Vložnik mora projekt opisati v skladu z opredelitvijo prvega tovrstnega obrata. Če je sklep o državni pomoči, s katerim je obratu priznana narava prvega tovrstnega obrata, že priglašen, se to priznanje privzame tudi v postopku iz Akta o čipih. Vložnik bi moral zlasti opredeliti inovacijske elemente, ki jih proizvodni proces ali končni proizvod njegovega obrata prinaša na notranji trg in še niso prisotni ali načrtovani za gradnjo v EU. Vložnik bi moral pojasniti, kako se njegov projekt razlikuje od obstoječih obratov in – kolikor mu je znano – načrtovanih projektov (z javno podporo ali brez) v EU.

Vložnik bi moral predložiti dokaze iz javnih virov ali na osnovi poznavanja trga o katerih koli obstoječih ali načrtovanih obratih, ki uporabljajo podobne tehnologije, in podrobno pojasniti, kako se razlikujejo od prijavljenega obrata.

Obrazložitev ne sme presegati 5 000 znakov (približno tri strani). Dokazila je mogoče naložiti v mapo 01-First-of-a-kind (01-Prvi tovrstni) v sistemu S-CIRCABC .

Dokumenti, ki bi lahko bili pomembni za dokazovanje, da ima obrat naravo prvega tovrstnega obrata, vključujejo tržne študije in poročila o poslovanju in proizvodih obrata, notranjo dokumentacijo projektov in/ali dokumente, ki jih uprava uporablja za notranje odločanje. Glej tudi oddelek II teh smernic.

B.   Zaveza o izpolnjevanju meril iz člena 13(3) ali člena 14(3) Akta o čipih

Komisija nadalje vložnika v točki 2 obrazca vloge poziva, naj se zaveže izpolnjevanju meril za integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU, kot je določeno v členu 13(3) oziroma členu 14(3) Akta o čipih. Merila so opisana v nadaljevanju:

(a)

pozitiven vpliv (točka 2.1 obrazca vloge): podjetje mora dokazati, da bo imela njegova vzpostavitev jasen pozitiven vpliv na vrednostno verigo polprevodnikov EU (s srednje- do dolgoročnimi učinki prelivanja onkraj zadevnega podjetja ali države članice), da se zagotovi zanesljivost oskrbe in odpornost polprevodniškega ekosistema (vključno z rastjo zagonskih podjetij in MSP) ter prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu EU.

Obrazložitev ne sme presegati 5 000 znakov (približno tri strani).

Morebitni učinki prelivanja se bodo obravnavali za vsak primer posebej.

V uvodni izjavi 34 Akta o čipih so opisani različni ukrepi za ustvarjanje pozitivnega vpliva, ki jih vložnik lahko upošteva z namenom, da bi se njegov obrat štel za integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU. Primeri vključujejo:

—

omogočanje dostopa do proizvodnih obratov tretjim strankam ob plačilu tržne pristojbine,

—

zagotavljanje pripomočkov za načrtovanje procesov manjšim podjetjem za načrtovanje ali platformi za virtualno načrtovanje (člen 5 Akta o čipih),

—

razširjanje rezultatov njihovih dejavnosti na področju raziskav in razvoja,

—

sodelovanje na področju raziskav z evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti,

—

sodelovanje z nacionalnimi organi ali izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za poklicno usposabljanje, da bi prispevali k razvoju spretnosti,

—

prispevanje k raziskovalnim projektom na ravni EU ali

—

zagotavljanje priložnosti za namensko podporo zagonskim podjetjem in MSP.

Vpliv na več držav članic, vključno v zvezi s kohezijskimi cilji, bi se lahko štel za enega od kazalnikov jasnega pozitivnega vpliva integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU na vrednostno verigo polprevodnikov v EU.

Samo za odprte proizvodne obrate  (19): Komisija bo upoštevala obseg, v katerem vložnik podjetjem, ki niso povezana z obratom, ponuja proizvodno zmogljivost čelnih ali zalednih procesov, če obstaja zadostno povpraševanje.

b.

Zagotovilo, da se za obrat obveznosti javne službe tretjih držav ne uporabljajo ekstrateritorialno (točka 2.2 obrazca vloge): vložnik naj bi zagotovil, da zanj ne veljajo obveznosti javne službe tretjih držav ekstrateritorialno na način, ki bi lahko ogrozil njegovo sposobnost za uporabo njegove infrastrukture, programske opreme, storitev, obratov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v zvezi s prednostnimi naročili iz Akta o čipih. Poleg tega se vložnik zaveže, da bo Komisijo obvestil o nastanku take obveznosti.

Če se lahko pričakuje, da bo za integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU veljala obveznost javne službe, ki jo nalaga tretja država, in hkrati nasprotujoča obveznost, ki jo nalaga Komisija, bi moral organizirati svojo proizvodno zmogljivost in določiti zaporedje proizvodnje tako, da bi zagotovil izpolnjevanje obveznosti, ki jih naloži Komisija.

Takšno zagotovilo se lahko na primer predloži kot pisna izjava in mora vključevati zavezo, da bo Komisija obveščena o morebitnem nastanku takega primera.

Upoštevajte, da obrazložitev ne sme presegati 5 000 znakov (približno tri strani).

Dokazilo, da za podjetje ne velja ekstrateritorialna uporaba obveznosti javnih služb tretjih držav, je treba naložiti v mapo „02-IPF-OEF compliance criteria“ (02-Merila skladnosti integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU) v sistemu S-CIRCABC.

Obveznosti, o katerih je treba obvestiti Komisijo, so katera koli druga prednostna naročila, ki jih sprejme podjetje iz držav, ki niso članice EU, ali katera koli obveznost, naložena podjetju z zakonodajo ali pogodbo o izvajanju javne službe za državo nečlanico EU, ki bi lahko ogrozila zmožnost podjetja, da izpolni svoje obveznosti iz Akta o čipih, ali bi bila v nasprotju z njo.

(c)

Vlaganje v stalno inovativnost (točka 2.3 obrazca vloge): podjetje se mora zavezati stalni inovativnosti za konkreten napredek polprevodniške tehnologije ali za pripravo tehnologij naslednje generacije.

Upoštevajte, da obrazložitev ne sme presegati 5 000 znakov (približno tri strani).

Takšna zaveza bi lahko zajemala na primer prispevek k izvajanju stebra 1 Akta o čipih z zagotavljanjem znanja in spretnosti pri pripravi pilotnih linij, njihovim skrbnim spremljanjem in prispevanjem k njihovemu razvoju. Podjetje bi se lahko tudi zavezalo, da bo v svojih obratih namestilo predproizvodno opremo za prenos rezultatov pilotne linije iz laboratorija (npr. raziskovalno-tehnološke organizacije) v izdelavo. Svojo zavezanost bi lahko dokazalo z načrtovanjem naložb v naprednejša tehnološka vozlišča (npr. izboljšanje računalniške zmogljivosti in energijske učinkovitosti), prispevanjem k pripravi pilotnih linij ali namestitvijo predproizvodne opreme v svojih prostorih itd. Vložnik mora pojasniti, kako se obrat osredotoča na uvajanje inovacij v EU in doseganje konkretnega napredka polprevodniške tehnologije in/ali pripravo tehnologij in čipov naslednje generacije.

Pomembno je, da podjetje prikaže, kako namerava uresničevati stalno inovativnost (na primer z navedbo vsakoletnih naložb v raziskave in razvoj ali določitvijo konkretnih mejnikov na poti k uvedbi novih vrhunskih čipov in proizvodov na trgu). Čeprav Akt o čipih ne določa posebnih ključnih kazalnikov uspešnosti za merjenje stalne inovativnosti, mora podjetje, ki predloži vlogo, uporabiti jasne metrike za inovacije za razlikovanje med stalno inovativnostjo in rednim poslovanjem.

(d)

Namera o vlaganju v izobraževanje in spretnosti (točka 2.4 obrazca vloge): vložnik mora razložiti, kako bo njegov projekt konkretno podprl nabor talentov EU z razvojem in uvajanjem izobraževanja ter usposabljanja za pridobivanje spretnosti ter s povečanjem nabora kvalificirane in usposobljene delovne sile.

Upoštevajte, da obrazložitev ne sme presegati 5 000 znakov (približno tri strani).

Dokazno gradivo je treba naložiti v mapo „02-IPF-OEF compliance criteria“ (02-Merila skladnosti integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU) v sistemu S-CIRCABC.

Vložnik mora navesti načrtovane izobraževalne tečaje in tečaje usposabljanja za pridobivanje spretnosti za povečanje nabora kvalificirane in usposobljene delovne sile v EU. Pojasniti mora, kakšna je razlika med običajnimi tečaji usposabljanja delovne sile in dejavnostmi, ki so posebej namenjene pridobivanju zaposlenih s spretnostmi, ki so najprimernejše in najpotrebnejše za sektor polprevodnikov v EU.

Vložnik lahko na primer navede več podrobnosti o svoji nameri, da bo sodeloval s tehnično univerzo, da bi povečal prepoznavnost delovnih mest na področju polprevodnikov in zanimanje študentov zanje. Podobno lahko vložnik omeni partnerstva s strokovnjaki iz centrov za tehnološke raziskave. Vložnik lahko predstavi tudi programe za uvajanje novih delavcev ter delavnice in usposabljanja za obstoječe delavcev, ki so namenjena pridobivanju spretnosti prihodnosti. Na primer, na področju inženiringa in proizvodnje bi se lahko povečalo povpraševanje po digitalnih in analitičnih spretnostih. Koristno bi bilo omeniti tudi možnosti za poklicni razvoj nadarjenih delavcev.

C.   Poslovni načrt (člen 15(2), točka (b), Akta o čipih)

Tretjič, vloga mora Komisiji omogočiti, da bo razumela poslovni načrt podjetja, v katerem je ocenjena finančna in tehnična izvedljivost obrata (točka 3 obrazca vloge). Poslovni načrt mora zajemati celotno življenjsko dobo obrata, vključno z informacijami o morebitnih javnih sredstvih, ki naj bi jih prejel od vlade ali podjetij v lasti države članice, v kateri bo obrat vzpostavljen, ali drugih držav, ki so (ali niso) države članice EU.

Komisija ne določa smernic glede posebne oblike teh dokumentov. Vsebina teh dokumentov bi morala biti jasna in jedrnata.

Upoštevajte, da obrazložitev ne sme presegati 15 000 znakov (tj. 10 strani).

Podporno gradivo je treba naložiti v mapo „03-Business plan“ (03-Poslovni načrt) v sistemu S-CIRCABC.

Vse informacije predložene v tem koraku se bodo uporabljale samo za namene Akta o čipih in za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU ter notranjimi pravili Komisije o varni obdelavi podatkov, zlasti Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/443.

D.   Dokumentacija o izkušnjah vložnika (člen 15(2), točka (c), Akta o čipih)

Četrtič, vloga mora Komisiji omogočiti, da oceni izkušnje vložnika z namestitvijo in upravljanjem podobnih obratov (glej točko 4 obrazca vloge). To se lahko dokaže s predložitvijo poročila o dejavnostih za prejšnje leta ali opisa projektne skupine in posameznih ustreznih izkušenj z vodenjem podobnih projektov in/ali upravljanjem podobnih obratov. Če ni na voljo nobenega poročila o dejavnostih, Komisija predlaga, da se tako poročilo pripravi posebej za to vlogo in da ga potrdi zakoniti zastopnik.

Navedeni dokument je treba naložiti v mapo „04-Proven experience“ (04-Dokazane izkušnje) v sistemu S-CIRCABC.

E.   Dokument, ki dokazuje pripravljenost držav članic, na ozemlju katerih naj bi bil obrat vzpostavljen, da podprejo njegovo vzpostavitev (člen 15(2), točka (d), Akta o čipih)

Petič, vloga mora Komisiji omogočiti, da preveri, ali je vložnik predložil ustrezno dokazilo o pripravljenosti držav članic, v katerih namerava vložnik vzpostaviti svoj obrat, da podprejo vzpostavitev takšnega obrata (glej točko 5 obrazca vloge).

Ta dokument je lahko dopis države članice (npr. ustreznega ministra v skladu z nacionalnimi pristojnostmi) ali predhodna odločba države članice, da bo (finančno, upravno in/ali drugače) podprla vzpostavitev vložnikovega obrata.

Ni dovolj, da se navede abstraktna namera države članice, da bo podprla obrate, podobne načrtovanemu obratu. Podpora države članice lahko vključuje denarno subvencijo, vendar to ni nujno.

Dokument je treba naložiti v mapo „05-Member State support“ (05-Podpora države članice) v sistemu S-CIRCABC.

F.   Obstoj politik in načrtov na področju intelektualne lastnine (člen 15(2), točka (e), Akta o čipih)

Inovativna visokotehnološka podjetja so vse pogosteje izpostavljena protipravni prisvojitvi zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov, kot so kraja intelektualne lastnine, nedovoljeno kopiranje, prisilni prenosi tehnologije, gospodarsko vohunjenje in kršenje zahtev glede zaupnosti, ki se izvaja znotraj EU, zlasti pa zunaj nje. Nedavni pojavi (npr. povečan obseg oddaje del zunanjim izvajalcem, daljše globalne vrednostne verige ter večja raba informacijske in komunikacijske tehnologije) so prispevali k povečanju takih tveganj. S protipravno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov se zmanjšuje možnost podjetij, da bi s prizadevanji, povezanimi z inovacijami, pridobila prednost prvega na trgu.

Vložnik mora (glej točko 6 obrazca vloge) dokazati obstoj ustreznih politik, vključno z ukrepi za tehnično zaščito in izvedbenimi ukrepi, katerih cilj je:

a.

zagotoviti varstvo nerazkritih informacij;

b.

zagotoviti varstvo pravic intelektualne lastnine, zlasti z namenom preprečevanja nepooblaščenega razkritja poslovnih skrivnosti ali uhajanja informacij o občutljivih nastajajočih tehnologijah.

Vložnik lahko na primer predloži notranje politike podjetja ali priročnike za zaposlene, pogodbe med lastniki intelektualne lastnine in dobavitelji, kot so proizvodni obrati, potrdila o skladnosti ali industrijski kodeksi ravnanja, bodisi prostovoljni ali obvezni.

Zaželeno je, da so poslovne politike opisane preprosto ter v jasnem in jedrnatem jeziku z natančno opredeljenimi ukrepi. V ukrepih je treba jasno navesti, kako se bodo navodila v politikah podjetja izvajala, da se bo zagotovilo ustrezno varstvo informacij, podatkov in pravic intelektualne lastnine.

Dokumente, ki dokazujejo obstoj varstva na obeh navedenih področjih, je treba naložiti v mapo „06-Protection of sensitive information“ (06-Varstvo občutljivih informacij) v sistemu S-CIRCABC.

G.   Zaveza o prednostnem razvrščanju naročil v času krize (člen 26 Akta o čipih)

Vložnik je po pridobitvi statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata pravno zavezan, da spoštuje določbe o prednostnem razvrščanju naročil med krizo v skladu z Aktom o čipih. V postopku prijave so podjetja v točki 2.2 obrazca vloge pozvana, naj izrecno potrdijo, da so seznanjena z omenjeno zavezo, da bodo izpolnjevala obveznost, ki jo prinaša status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU v zvezi s prednostnimi naročili, kot je opisano v členu 26 Akta o čipih.

3.   Kakšen postopek uporablja Komisija za oceno vlog?

Komisija v skladu s členom 15 Akta o čipih oceni vlogo v poštenem in preglednem postopku, ki temelji na merilih in primerih, navedenih v odgovoru na 2. vprašanje, in je skladen s postopkom iz člena 15 Akta o čipih. Ocena se deli na štiri faze, kot je opisano v nadaljevanju. Pri določitvi časovnega okvira za vsako fazo se upošteva, da mora Komisija obravnavati vlogo in sprejeti sklep v šestih mesecih od prejema popolne vloge. Nepopolna vloga lahko v kateri koli fazi postopka povzroči zamude v postopku prijave.

A.   Prejem vloge in ocena na prvi stopnji (preverjanje spletnega obrazca)

Na platformi Futurium lahko podjetja izkažejo svoj interes za prijavo za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, tako da izpolnijo spletni obrazec, v katerem navedejo svoje identifikacijske podatke ter kratek opis obrata in projekta (za več podrobnosti glej Prilogo). Takoj ko je vloga oddana, vložnik prejme samodejno sporočilo s platforme Futurium, Komisija pa je o tem obveščena.

Potem ko vložnik prejme obvestilo, Komisija začne preverjati, ali je bil spletni obrazec pravilno izpolnjen. Komisija lahko v tej fazi postopka vzpostavi v stik s podjetjem prek elektronskega naslova, navedenega v spletnem obrazcu, in po potrebi prosi za dodatne podrobnosti ali informacije.

Ko Komisija uspešno preveri identiteto in namero vložnika, je vložnik povabljen v podskupino v Futuriumu, do katere imajo dostop le vložniki in Komisija. Znotraj te podskupine Komisija vložniku pošlje obvestilo in z njim deli povezavo do varne platforme S-CIRCABC, na kateri lahko vložnik nadaljuje postopek prijave za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU. V sistemu S-CIRCABC mora vložnik naložiti izpolnjen obrazec vloge in ustrezna dokazila.

Ko vložnik naloži vse potrebne dokumente in dokazila, prek podskupine v Futuriumu prejme potrditev Komisije, da je njegova vloga izpolnjena in da se zdaj začenja ocena na drugi stopnji.

Spodaj navedena časovna obdobja so okvirna in temeljijo na predvidenem času, ki je potreben za oceno vloge v posamezni fazi postopka.

—

Faza prejema in ocenjevanje na prvi stopnji naj bi trajala dva tedna.

B.   Ocena na drugi stopnji (popolnost vloge)

Komisija na tej stopnji ocenjuje, ali so vključeni vsi dokumenti in ali so tehnično berljivi. Kadar Komisija meni, da so informacije, ki jih je v vlogi predložil vložnik, nepopolne, ga prek podskupine v Futuriumu pozove, naj brez nepotrebnega odlašanja predloži dodatne informacije, ki so potrebne za dopolnitev vloge.

—

Ko Komisija oceni, da je vloga popolna in vsebuje vse ustrezne dokumente in informacije, prek podskupine Futurium v dveh tednih obvesti vložnika, da se začenja ocenjevanje na tretji stopnji, ki je tudi zadnja.

C.   Ocena na tretji stopnji (skladnost z merili za status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU)

V oceni na tretji stopnji se preverita izpolnjevanje meril za status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU ter izvedljivost projekta, kot je pojasnjeno v odgovoru na 2. vprašanje. V zvezi z izvedljivostjo projekta Komisija oceni poslovni načrt, ki dokazuje finančno izvedljivost projekta, dokumentacijo o izkušnjah vložnika in dopis ali dokument, ki dokazuje pripravljenost držav članic, na ozemlju katerih je predvidena izgradnja obrata, da podprejo njegovo vzpostavitev. Ta dokumentacija Komisiji omogoča, da status dodeli projektom z dokazano možnostjo uspeha.

—

Ocena na tretji stopnji lahko traja tri do štiri mesece od skupno šestih mesecev, odvisno od tega, kako zapleten je predloženi projekt in ali že obstaja predhodna ocena v okviru postopka državne pomoči.

D.   Svetovanje Evropskega odbora za polprevodnike in sklep

Ko Komisija zaključi svojo oceno, se posvetuje z Evropskim odborom za polprevodnike na podlagi nezaupnih informacij, ki jih je predložil vložnik, ter v skladu z okvirom za informacijsko varnost, ki ga uporablja Komisija, in vsemi pravili o zaupnosti (glej spodaj).

Komisija ob upoštevanju stališč Evropskega odbora za polprevodnike dokonča svojo oceno in vložniku z uradnim obvestilom pošlje odločitev Komisije po e-pošti. Odločitev se naknadno objavi tudi v Futuriumu. V javni različici odločitve bodo vse omembe zaupnih informacij črtane.

V odločitvi Komisije sta navedena dodeljeni status (integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU) in trajanje statusa glede na predvideno življenjsko dobo projekta.

—

Odločitev se izda najpozneje šest mesecev po prejemu popolne vloge (glej tudi oceno na drugi stopnji).

Image 1

Slika 1

Postopek ocenjevanja vlog za status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU

4.   Ali Komisija po dodelitvi statusa integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU spremlja izvajanje projekta?

Komisija spremlja napredek pri vzpostavitvi in delovanju integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU. Komisija lahko zlasti zahteva, da podjetje (enkrat letno ali različno pogosto, odvisno od skupnega trajanja projekta) predloži poročilo, v katerem podrobno opiše napredek projekta in stalno skladnost z bistvenimi merili in zavezami, na podlagi katerih je bil dodeljen status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU. Komisija prek sistema S-CIRCABC tudi redno obvešča Evropski odbor za polprevodnike.

A.   Spremembe statusa

Spremembe, ki jih zahteva upravljavec obrata

Kadar je to ustrezno utemeljeno zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin, lahko upravljavec obrata, ki je pridobil status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU, Komisiji predloži utemeljeno zahtevo (prek podskupine Futurium in po potrebi z dokazili, naloženimi v S-CIRCABC), da ponovno preuči trajanje statusa ali spremeni svoje izvedbene načrte v zvezi s skladnostjo z zahtevami. Komisija oceni utemeljitev in/ali zunanje okoliščine za vsak primer posebej. Komisija lahko spremeni trajanje statusa, ki je bil dodeljen v prvotni odločitvi, ali sprejme spremembo izvedbenih načrtov.

Spremembe, ki jih zahteva Komisija

Kadar Komisija ugotovi, da obrat ne izpolnjuje več zahtev za integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU, kot je določeno v členih 13 in 14 Akta o čipih, od upravljavca zahteva, naj predloži pripombe in predlaga ustrezne ukrepe.

B.   Razveljavitev statusa

Komisija lahko razveljavi odločitev o priznanju statusa integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU, če je priznanje temeljilo na vlogi, ki je vsebovala nepravilne podatke, ali če obrat kljub zaključku postopka ne izpolnjuje zahtev za pridobitev statusa. Preden Komisija sprejme tako odločitev, se posvetuje z Evropskim odborom za polprevodnike, kateremu predloži razloge za predlagano razveljavitev.

Upravljavec obrata ima pravico, da se pritoži zoper odločitev Komisije o razveljavitvi statusa. Obrati, katerih status je bil razveljavljen, izgubijo vse pravice, ki so povezane s priznanjem tega statusa in izhajajo iz Akta o čipih. Vendar v skladu s členom 15(8) Akta o čipih za te obrate še naprej velja obveznost iz člena 26(1) Akta o čipih, da sprejmejo in prednostno razvrstijo naročilo v krizi pomembnih proizvodov (prednostno naročilo), in sicer za enako obdobje, kot je bilo prvotno predvideno ob dodelitvi ali ponovni preučitvi statusa, če se sproži krizno fazo.

5.   Kako poteka elektronska predložitev vloge?

Vložniki za status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU morajo dokumente predložiti kot elektronske datoteke in po možnosti po elektronski poti. Osebno izročitev, ki se sprejme le v izjemnih primerih, je treba opraviti v delovnem času na naslovu, ki je naveden na kontaktni strani v Futuriumu.

Posamezna podjetja ali konzorcij podjetij se lahko za priznanje svojega (načrtovanega) projekta kot integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU prijavijo neposredno pri Komisiji prek skupnostne platforme Futurium. Na platformi Futurium mora vložnik izpolniti spletni obrazec s ključnimi informacijami, kot so:

—

ime podjetja in kratica (če je ustrezno),

—

vrsta vloge (integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU),

—

glavna kontaktna točka (upravljavec obrata ali vodja projekta),

—

matična država,

—

država(-e) članica(-e) namestitve obrata,

—

kratek povzetek o podjetju in projektu (največ 5 000 znakov),

—

nezaupni povzetek o obratu ali njegovem projektu in ciljih (največ 5 000 znakov). Povzetek mora biti napisan tako, da ne vsebuje zaupnih podatkov ali poslovnih skrivnosti. Ta nezaupni povzetek naj bi se v skladu z okvirom Komisije za informacijsko varnost in vsemi pravili o zaupnosti (glej oddelek spodaj) pred sprejetjem končne odločitve posredoval Evropskemu odboru za polprevodnike v posvetovanje.

Ko je ta obrazec oddan, sta Komisija in vložnik o tem obveščena samodejno, Komisija pa lahko začne preverjati informacije, predložene na spletnem obrazcu. Ko Komisija uspešno preveri identiteto in namero vložnika, ustvari mapo v sistemu S-CIRCABC. To je spletna aplikacija, ki omogoča varno izmenjavo dokumentov, informacij in virov v zasebnem delovnem okolju. Ta mapa je vidna samo Komisiji in vložniku. Komisija v tej glavni mapi ustvari niz podmap, eno za vsako od faz ocenjevanja, ki so pojasnjene v odgovoru na 3. vprašanje. Komisija nato vložnika povabi v podskupino na Futuriumu ter mu zagotovi informacije in gradivo glede naslednjih faz v postopku prijave. Vložnik prejme povezavo za dostop do sistema S-CIRCABC ter posameznih map in podmap, ki so bile ustvarjene, pa tudi do obrazca vloge, ki ga je treba izpolniti in naložiti skupaj s podpornim gradivom, navedenim v teh smernicah. Potem ko podjetje v sistem S-CIRCABC naloži vse ustrezne dokumente, mora o tem prek podskupine na platformi Futurium obvestiti Komisijo.

Praviloma je treba vse dokumente predložiti prek sistema S-CIRCABC. Sprejmejo se dokumenti v katerem koli uradnem in delovnem jeziku institucij Unije. Vložniki prevzamejo vso odgovornost za vsebino dokumentov.

Vloge, ki so elektronsko predložene od ponedeljka do četrtka pred 17.00 po bruseljskem času ali ob petkih in dneh pred dela prostimi dnevi Komisije pred 16.00 po bruseljskem času, bodo obdelane istega dne, zato bo datum njihovega prejema prav tako datum uradnega obvestila, kot je bila praksa pri papirnih vlogah. Vloge, ki bodo prispele po 17.00 oziroma 16.00, bodo obdelane naslednji delovni dan, ki se šteje za datum uradnega obvestila.

Zaupnost in osebni podatki

V členu 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da Komisija, člani institucij EU, člani odborov ter uradniki in drugi uslužbenci EU tudi po prenehanju opravljanja svojih dolžnosti ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov.

Poleg tega se v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2023/1781informacije, pridobljene med izvajanjem uredbe, lahko uporabljajo samo za namene uredbe in so zaščitene z ustreznim pravom EU in nacionalnim pravom. Kar zadeva področje uporabe teh smernic, se zlasti za informacije, pridobljene v skladu s členoma 15 in 26(3), šteje, da so poslovna skrivnost in zaščitene s pravili, ki se uporabljajo za institucije EU, in ustreznim nacionalnim pravom, vključno z uporabo določb, ki se nanašajo na kršitev teh pravil.

Akt o čipih tudi določa, da morajo Komisija in nacionalni organi, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, zagotavljati zaupnost podatkov, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog in dejavnosti, tako, da se varujejo zlasti pravice intelektualne lastnine ter občutljive poslovne informacije ali poslovne skrivnosti. Ta obveznost velja za vse predstavnike držav članic, opazovalce, strokovnjake in druge udeležence, ki se udeležujejo sestankov Evropskega odbora za polprevodnike na podlagi člena 28, ter za člane Odbora za polprevodnike na podlagi člena 38(1).

Če vložniki menijo, da bi bili njihovi interesi oškodovani, če bi bile katere od zahtevanih informacij objavljene ali kako drugače razkrite drugim strankam, jih vložniki predložijo ločeno ter na vsaki strani jasno označijo „poslovna skrivnost“. Vložniki morajo tudi pojasniti, zakaj te informacije ne smejo biti razkrite ali objavljene.

Vsi osebni podatki (20), predloženi v obrazcu vloge, se obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (21).

IV.   Kontrolni seznam in informacijska orodja

A.   Kontrolni seznam

Ko vlagate prijavo za status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU, preverite naslednji kontrolni seznam. Upoštevajte, da je faza predhodne prijave neobvezna (korak 1). Nadalje, preden lahko izpeljete korak 2 in izpolnite obrazec vloge v sistemu S-CIRCABC, mora Komisija pozitivno oceniti vaš spletni obrazec na platformi Futurium.

Korak

Naloga

Potrebne informacije

Preverjeno

1.

(NEOBVEZNO) Predhodna prijava za status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU

(NEOBVEZNO) Stopite v stik s Komisijo prek naslova CNECT-IPF-OEF@ec.europa.eu.

Ni relevantno

 

2.

Vloga za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU – izkaz interesa

Izpolnite spletni obrazec v Futuriumu s klikom na rumeni gumb „Vloga za integrirani proizvodni obrat in odprti proizvodni obrat EU“.

Ime podjetja ali konzorcija

 

Kratica projekta (če je ustrezno)

 

Vrsta vloge (za integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU)

 

Ime in priimek, funkcija, organizacija in elektronski naslov upravljavca obrata/vodje projekta

 

Država ali države članice namestitve obrata

 

Kratka predstavitev podjetja/konzorcija (največ 5 000 znakov)

 

Povzetek o obratu ali njegovem projektu in ciljih (največ 5 000 znakov)

 

Nezaupni povzetek o obratu ali njegovem projektu in ciljih (največ 5 000 znakov). Povzetek mora biti napisan tako, da ne vsebuje zaupnih podatkov ali poslovnih skrivnosti. Ta nezaupni povzetek naj bi se v skladu z vsemi pravili o zaupnosti posredoval Evropskemu odboru za polprevodnike za namen posvetovanja pred sprejetjem končne odločitve.

 

3.

Vloga za status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata EU – dokazovanje skladnosti

Izpolnite obrazec vloge in ga naložite kot dokument PDF v mapo „00-Application form“ (00-Obrazec vloge) v sistemu S-CIRCABC.

Prosimo, upoštevajte navodila glede dolžine besedila v teh smernicah.

Opis obrata glede na opredelitev prvega tovrstnega obrata in pojasnilo, kako se projekt razlikuje od obstoječih obratov in načrtovanih projektov v Evropskem gospodarskem prostoru z javno podporo ali brez nje.

Podporno gradivo lahko vključuje:

—

npr. ustrezne tržne študije in poročila o poslovanju in proizvodih obrata, notranja dokumentacija projektov in/ali dokumenti, ki jih upravni odbor uporablja za notranje odločanje itd.,

—

podporno gradivo, ki se naloži v mapo „01-First-of-a-kind“ (01-Prvi tovrstni) v sistemu S-CIRCABC.

 

Obrazložitev pozitivnega vpliva obrata in srednje- do dolgoročnih učinkov prelivanja na vrednostno verigo polprevodnikov v EU v srednje- do dolgoročnem obdobju.

Podporno gradivo: ni določeno

Samo za odprte proizvodne obrate EU: specifikacija proizvodne zmogljivosti čelnih ali zalednih procesov obrata.

 


Korak

Naloga

Potrebne informacije

Preverjeno

3.

Vloga za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU – dokazovanje skladnosti

Izpolnite obrazec vloge in ga naložite kot dokument PDF v mapo „00-Application form“ (00-Obrazec vloge) v sistemu S-CIRCABC.

Prosimo, upoštevajte navodila glede dolžine besedila v teh smernicah.

Zagotovilo, da za obrat ne veljajo obveznosti do tretjih držav.

Podporno gradivo:

—

pisna izjava, vključno s pravno ali politično podlago, ki določa takšno obveznost,

—

podporno gradivo, ki se naloži v mapo „02-IPF-OEF compliance criteria“ (02-Merila skladnosti integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU) v sistemu S-CIRCABC.

 

Potrditev zaveze o sprejetju prednostnih naročil v skladu s členom 26 Akta o čipih.

Podporno gradivo: ni potrebno.

 

Obrazložitev zavezanosti podjetja stalni inovativnosti.

Podporno gradivo: ni določeno.

 

Opis namere o vlaganju v izobraževanje in spretnosti.

Podporno gradivo lahko vključuje:

—

npr. povezave do programov, usposabljanj, partnerstev itd.,

—

podporno gradivo, ki se naloži v mapo „02-IPF-OEF compliance criteria“ (02-Merila skladnosti integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU) v sistemu S-CIRCABC.

 

Opis poslovnega načrta obrata.

Podporno gradivo:

—

oblika ni določena, toda naj bo uporabniku prijazna (npr. Excel),

—

podporno gradivo, ki se naloži v mapo „03-Business Plan“ (03-Poslovni načrt) v sistemu S-CIRCABC.

 


Korak

Naloga

Potrebne informacije

Preverjeno

3.

Vloga za status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU – dokazovanje skladnosti

Izpolnite obrazec vloge in ga naložite kot dokument PDF v mapo „00-Application form“ (00-Obrazec vloge) v sistemu S-CIRCABC.

Prosimo, upoštevajte navodila glede dolžine besedila v teh smernicah.

Dokumentacija o izkušnjah z obratom (npr. poročilo o dejavnostih, v katerem so opisane dejavnosti obrata v preteklih letih, ali, če poročilo ni na voljo, pravno potrdilo).

Podporno gradivo:

—

poročilo o dejavnostih ali opis projektne skupine in ustreznih izkušenj,

—

podporno gradivo, ki se naloži v mapo „04-Proven experience“ (04-Dokazane izkušnje) v sistemu S-CIRCABC.

 

Zagotovilo, da držav(e) članic(e) namestitve obrata podpirajo njegovo vzpostavitev.

Podporno gradivo lahko vključuje:

—

npr. pravno potrdilo, dopis države članice ali predhodna odločba, dokumenti o državni pomoči,

—

podporno gradivo se naloži v mapo „05-Member State support“ (05-Podpora države članice) v sistemu S-CIRCABC.

 

Opis obstoja ustreznih politik in ukrepov za varstvo zaupnih informacij in pravic intelektualne lastnine z jasno razlago, kako izvajati navodila v politikah.

Podporno gradivo lahko vključuje:

—

npr. notranje politike podjetja ali priročnike za zaposlene, pogodbe med lastniki intelektualne lastnine in dobavitelji, kot so proizvodni obrati, potrdila o skladnosti ali industrijski kodeksi ravnanja,

—

podporno gradivo, ki se naloži v mapo „06-Protection of sensitive information“ (06-Varstvo občutljivih informacij) v sistemu S-CIRCABC.

 

B.   Informacijska orodja za postopek prijave

Pogoj za dostop do informacijskih orodij Futurium in S-CIRCABC, ki se uporabljata v postopku prijave za status integriranega proizvodnega obrata in odprtega proizvodnega obrata, je račun EU Login.

—

Kako ustvariti nov račun EU Login boste izvedeli na spletni strani: https://ecas.ec.europa.eu/cas/eim/external/register.cgi.

—

Za tehnično podporo si oglejte tudi razdelek, namenjen zunanjim uporabnikom: https://europa.eu/!rdDfPj.

Futurium

—

Ko imate ustvarjen račun EU Login, lahko dostopate do platforme Futurium na naslednjem spletnem naslovu: https://futurium.ec.europa.eu/en/application-status-integrated-production-facility-and-open-eu-foundry.

Po prijavi boste prišli na domačo stran, kjer boste lahko dostopali do smernic in spletnega obrazca, če bi želeli izkazati svoj interes. Za popoln pregled potrebnih dokumentov si oglejte Kontrolni seznam v Prilogi k smernicam (glej posnetek zaslona spodaj).

Image 2

Ko bodo informacije na spletnem obrazcu potrjene, boste vključeni v podskupino, ki je vidna samo vam in osebju Komisije. To bo glavni komunikacijski kanal v celotnem postopku prijave (glej primer na posnetku zaslona spodaj).

Izogibajte se nalaganju občutljivih ali zaupnih informacij na platformi Futurium.

V ta namen je treba uporabiti S-CIRCABC in po potrebi varna elektronska sporočila.

Image 3

—

Več informacij o glavnih funkcijah platforme Futurium lahko poiščete v Uporabniškem priročniku na povezavi https://futurium.ec.europa.eu/sl/documentation.

S-CIRCABC

Upoštevajte, da je pri tej vlogi poleg obveznega računa EU Login za dostop do sistema S-CIRCABC potrebna tudi dvofaktorska avtentikacija. Poskrbite za ustrezno konfiguracijo vašega računa EU Login, tako da dodate mobilno številko.

—

Ko je vaš račun EU Login ustvarjen, lahko dostopate do sistema S-CIRCABC in vaše dodeljene skupine na naslednjem spletnem naslovu: https://s-circabc.europa.eu/ui/welcome.

Ko se prijavite, boste videli naslednjo strukturo map v razdelku Library (Knjižnica):

Image 4

Dokazila naložite v ustrezne mape, kot je opisano v smernicah.

Za popoln pregled dokumentov in map si oglejte Kontrolni seznam v Prilogi k smernicam. Upoštevajte, da je popoln obrazec vloge treba naložiti v mapo „00-Application form“ (00-Obrazec vloge) v sistemu S-CIRCABC.

Če želite naložiti dokumente, pojdite v ustrezno mapo ali podmapo in kliknite na „ADD“ (DODAJ) in izberite „FILES“ (DATOTEKE) (glej posnetek zaslona spodaj).

Image 5

Glede morebitnih dodatnih informacij ali težav pišite Direktoratu za umetno inteligenco in digitalno industrijo v GD CNECT na namenski poštni naslov: CNECT-IPF-OEF@ec.europa.eu.


(1)  Uredba (EU) 2023/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema in spremembi Uredbe (EU) 2021/694 (Akt o čipih) (Besedilo velja za EGP), PE/28/2023/INIT, UL L 229, 18.9.2023, str. 1. (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32023R1781).

(2)  Komisija je 8. februarja 2022 sprejela sveženj, ki ga sestavljajo:

a.

sporočilo, ki vsebuje utemeljitev in opis splošne strategije za polprevodnike (COM(2022) 45 final);

b.

predlog uredbe za okrepitev polprevodniškega ekosistema EU (Akt o čipih);

c.

predlog za spremembo uredbe Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja za digitalne tehnologije (COM(2022) 47 final);

d.

priporočilo državam članicam, katerega namen je spodbujati ukrepe za spremljanje in blažitev motenj v dobavni verigi polprevodnikov (C/2022/782, UL L 35, 17.2.2022, str. 17.).

(3)  Evropski odbor za polprevodnike je upravljavsko telo, ki ga sestavljajo visoki predstavniki držav članic EU in je bilo ustanovljeno s členi 28–30 Akta o čipih. Evropski odbor za polprevodnike Komisiji svetuje, pomaga in zagotavlja priporočila v skladu s poglavjem V Akta o čipih.

(4)  V skladu z opredelitvijo v členu 2(15) Akta o čipih ‚proizvodnja polprevodnikov‘ pomeni katero koli fazo proizvodnje in obdelave polprevodniških rezin (vključno s substrati, čelnimi in zalednimi procesi), ki so potrebne za izdelavo končnega polprevodniškega proizvoda.

(5)  Končni proizvod se pojmuje na ravni (lahko pakiranega) polprevodnika in ne na ravni naprave, v kateri se polprevodnik uporablja.

(6)  To temelji na predhodnem delu v okviru mednarodnega tehnološkega načrta za polprevodnike (ITRS), v katerem so bile opredeljene tudi referenčne vrednosti za procesna vozlišča (v nanometrih), ki izhajajo iz razvoja dimenzij tranzistorja v skladu s predvidevanji po Moorovem zakonu. V načrtu IRDS je trenutno zajeto delo različnih mednarodnih delovnih skupin na naslednjih področjih: „več Moora“ (dimenzioniranje); „več kot Moore“; „več kot CMOS“; sistemi in arhitekture; integracija pakiranja; povezljivost zunanjih sistemov; kriogena elektronika in obdelava kvantnih informacij; litografija; povečanje donosa; meroslovje; integracija na ravni tovarne; okolje, varnost, zdravje in trajnostnost.

(7)  Več vzporednih projektov se lahko prizna kot prvih tovrstnih, če je mogoče dokazati, da državno podprte dejavnosti ne bodo izrinile obstoječih ali načrtovanih zasebnih dejavnosti. Vsak predlog za državno pomoč bo ocenjen posamično, da bi se preprečilo neupravičeno izkrivljanje konkurence. To vključuje celovito preverjanje potrebnosti, da se preprečijo presežne zmogljivosti. Glej opombo 56 v sporočilu Akt o čipih za Evropo, COM(2022) 45 final.

(8)   „Čelni procesi“ pomeni celotno obdelavo polprevodniške rezine (člen 2(16)). Čelni proizvodni procesi integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU bi lahko vključevali dejavnosti, kot so ena ali vse faze obdelave polprevodniške rezine, začenši z različnimi substrati (Si, SiC, SOI itd.).

(9)   „Zaledni procesi“ pomeni pakiranje, sestavljanje in preskus vsakega posameznega integriranega vezja (člen 2(17)).

(10)   UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(11)   UL L 327, 22.12.2000, str. 1

(12)  Sporočilo Komisije z dne 8. februarja 2022 (COM(2022) 45 final). Sporočilo je na voljo v vseh uradnih jezikih EU.

(13)  Kodeks najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči, na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/best_practices_code_sl.pdf.

(14)  V okviru postopkov državne pomoči lahko (predhodno) obvestilo predložijo samo zadevna država ali države članice.

(15)  Kritični sektorji so opredeljeni v Prilogi IV k Aktu o čipih in vključujejo energetiko, promet, bančništvo, infrastrukturo finančnega trga, zdravje, pitno vodo, odpadno vodo, digitalno infrastrukturo, javno upravo, vesolje, pridelavo, predelavo in distribucijo živil, obrambo in varnost.

(16)  Glej opombo 5 v teh smernicah in člene 28–30 Akta o čipih.

(17)  Uredba (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za izvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 34).

(18)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(19)  Člen 14(3), točka (a).

(20)  DPR-EC-22368.

(21)   UL L 295, 21.11.2018, str. 39, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32018R1725. Glej tudi izjavo o varstvu osebnih podatkov, ki se nanaša na preiskave združitev in je na voljo na: https://ec.europa.eu/competition-policy/index/privacy-policy-competition-investigations_sl.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4911/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)