<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑587/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0587</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:234">EU:C:2017:234</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>19</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>19</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. BOBKA – ZADEVA C‑587/15</P><P>LIETUVOS RESPUBLIKOS TRANSPORTO PRIEMONIŲ DRAUDIKŲ BIURAS</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Michala Bobka</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20170323">23. marca 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑587/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Lietuvos Respublikos transporto priemonių draudikų biuras</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Gintarasu Dockevičiusu</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Jurgiti Dockevičienė</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče, Litva))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil</KEYWORD><KEYWORD>Nesreče med vozili, ki se običajno nahajajo v različnih državah članicah</KEYWORD><KEYWORD>Povračilo odškodnine, ki jo izplača nacionalni zavarovalni biro</KEYWORD><KEYWORD>Regresna tožba proti osebam, odgovornim za nesrečo</KEYWORD><KEYWORD>Procesna jamstva</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Julija 2006 je v Nemčiji prišlo do trčenja dveh avtomobilov: avtomobila, registriranega v Litvi, in taksija, registriranega v Nemčiji. Za povzročitev prometne nesreče je bila globa izrečena obema voznikoma. Litovski avto ni bil zavarovan. Nemški voznik je vložil tožbo proti nemškemu biroju za zavarovanje motornih vozil z namenom pridobitve odškodnine. Vendar sta se stranki sčasoma poravnali, ne da bi nemška sodišča dokončno odločila o zadevi. Nemški biro je nemškemu vozniku plačal znesek poravnave. Nato mu je litovski biro za zavarovanje motornih vozil povrnil ta znesek. Za tem je litovski biro poskušal isti znesek izterjati od voznika in lastnice v Litvi registriranega vozila pred litovskimi sodišči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Vprašanja, ki so bila Sodišču predložena v tej zadevi, se v bistvu nanašajo na pravne posledice zgoraj navedenega sporazuma o poravnavi in s tem povezanih pravic, zlasti procesnih jamstev, kadar se taka poravnava izvršuje proti tretjim osebam pri nacionalnih sodiščih. Kot navaja predložitveno sodišče, ti osebi nista bili udeleženi v nobeni fazi sodnega postopka in pogajanj o poravnavi v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Vendar je pred vsako presojo treba rešiti predhodno vprašanje: pristojnost Sodišča. Trenutna regulativna ureditev zavarovanja motornih vozil v Uniji je precej zapletena in je sestavljena iz dveh sklopov instrumentov: direktiv o zavarovanju avtomobilske odgovornosti in sistema zelene karte. Očitno je instrument, ki se uporablja v obravnavani zadevi, sistem zelene karte. Vzpostavljen je bil z Notranjim pravilnikom, ki je instrument, ki ga ni sprejela institucija Unije, a je bil objavljen kot priloga k odločbi Komisije. To poraja vprašanje, ali je Sodišče pristojno za razlago tega Notranjega pravilnika.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravo, ki se uporabi</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 47 Listine določa pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.</P><P>Vsakdo ima pravico, da o njegovi zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče. […]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Obstaja šest direktiv o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, pri čemer je s šesto kodificiranih prejšnjih pet.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 2 prve direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (v nadaljevanju: prva direktiva ZAO)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne <DATE ISO="19720424">24. aprila 1972</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 10).</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice opustijo preverjanje zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi vozil, ki so običajno na ozemlju druge države članice.</ALINEA><ALINEA>Podobno države članice opustijo takšno preverjanje zavarovanja vozil, ki so običajno na ozemlju tretje države in vstopajo na njihovo ozemlje z ozemlja druge države članice. Lahko pa države članice izvajajo naključno preverjanje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Pri vozilih, ki so običajno na ozemlju države članice, veljajo določbe te direktive razen členov 3 in 4:</P><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>ko se med šestimi nacionalnimi zavarovalnimi biroji sklene sporazum, v skladu s katerim vsak nacionalni biro po določbah lastne zakonodaje o obveznem zavarovanju jamči za poravnavo odškodninskih zahtevkov glede nesreč, ki se zgodijo na njenem ozemlju in jih povzročijo vozila, ki so običajno na ozemlju druge države članice, če so taka vozila zavarovana ali ne,</P></ITEM><ITEM><P>od dneva, ki ga določi Komisija, ko v tesnem sodelovanju z državami članicami ugotovi, da je bil tak sporazum sklenjen,</P></ITEM><ITEM><P>za trajanje tega sporazuma.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 1 druge direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (v nadaljevanju: druga direktiva ZAO)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Druga direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19831230">30. decembra 1983</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (84/5/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 3).</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>[…]</P><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="001.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Vsaka država članica ustanovi ali pooblasti organ z nalogo zagotavljanja odškodnine najmanj do mejnih vrednosti zavarovalne obveznosti za materialno škodo ali telesne poškodbe, ki jih povzroči neznano vozilo ali vozilo, ki ne izpolnjuje zavarovalne obveznosti iz odstavka 1.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Oškodovanec se lahko v vsakem primeru obrne neposredno na organ, ki mu je na osnovi podatkov, ki jih oškodovanec predloži na zahtevo organa, dolžan dati utemeljen odgovor v zvezi s plačilom odškodnine.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="001.007"><NO.PARAG>7.</NO.PARAG><ALINEA>Vsaka država članica brez poseganja v kakršno koli prakso, ki je za oškodovanca ugodnejša, za plačilo odškodnine s strani organa uporablja svoje zakone in druge predpise.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>S členom 6 četrte direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (v nadaljevanju: četrta direktiva ZAO)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20000516">16. maja 2000</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 331).</P></NOTE> je bilo zahtevano, da se prizna odškodnina osebi, ki ji je nastala telesna poškodba ali škoda v nesreči, ki se je zgodila v državi članici, ki ni država članica njenega stalnega prebivališča. V njem je določeno, da lahko oškodovanec, ki je bil poškodovan oziroma je utrpel škodo v tujini, prejme odškodnino od odškodninskega organa v državi svojega stalnega prebivališča. Dalje je v njem navedeno, da lahko nato odškodninski organ zahteva povračilo plačane odškodnine od pristojnega odškodninskega organa v državi članici tiste zavarovalnice, ki je izdala polico. Ta zadnji odškodninski organ nato vstopi v oškodovančeve pravice proti povzročitelju nesreče ali njegovi zavarovalnici. Države članice morajo priznati subrogacijo, ki jo predvidi druga država članica.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Direktiva 2009/103/ES (konsolidirana direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v nadaljevanju: konsolidirana direktiva ZAO) je kodifikacijska direktiva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090916">16. septembra 2009</DATE> o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="263" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 263, str. 11</REF.DOC.OJ>). Predložitveno sodišče navaja ustrezne določbe konsolidirane direktive ZAO. Vendar je do sporne nesreče prišlo pred sprejetjem konsolidirane direktive ZAO. Kadar se zadeva nanaša na direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, bi jo bilo treba ratione temporis presojati na podlagi prej veljavnih direktiv ZAO. Tako se v teh sklepnih predlogih sklicujem na ustrezne določbe prejšnjih direktiv. Vendar je treba dodati, da je vsebina teh določb enaka, saj je konsolidirana direktiva ZAO le instrument kodifikacije. Glej na primer sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140123">23. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Petillo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑371/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:26">EU:C:2014:26</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Litaksa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑556/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:202">EU:C:2015:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0004">4</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161215">15. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Vieira de Azevedo in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑558/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:957">EU:C:2016:957</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0004">4</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Odločba Komisije 2003/564</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Priloga k Odločbi 2003/564/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Notranji pravilnik Sveta birojev, sprejet s Sporazumom z dne <DATE ISO="20020530">30. maja 2002</DATE>, kakor je priložen kot dodatek k Odločbi Komisije z dne <DATE ISO="20030728">28. julija 2003</DATE> o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS v zvezi s preverjanjem zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (2003/564/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 6, str. 55).</P></NOTE> vsebuje Notranji pravilnik. Člen 3 Notranjega pravilnika se nanaša na obravnavanje odškodninskih zahtevkov. V njem je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ko je biro obveščen o nesreči, ki se je zgodila na ozemlju države, za katero je pristojen in v kateri je udeleženo vozilo iz druge države, začne, ne da bi čakal na formalni odškodninski zahtevek, preiskovati okoliščine nesreče. Takoj, ko je to možno, o nesreči obvesti zavarovalnico, ki je izdala zeleno karto ali zavarovalno polico, ali, če je to ustrezno, pristojni biro. Če biro tega ne stori, mu tega vseeno ni mogoče očitati.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><?PAGE NO="4"?><PARAG IDENTIFIER="003.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Biro obravnava vse odškodninske zahtevke popolnoma avtonomno in v skladu z določbami zakonov in drugih predpisov, ki se uporabljajo v državi nastanka nesreče za vprašanje odgovornosti, izplačila odškodnine oškodovancem in obveznega zavarovanja, v najboljšem interesu zavarovalnice, ki je izdala zeleno karto ali zavarovalno polico ali, v ustreznih primerih, v najboljšem interesu udeleženega biroja.</ALINEA><ALINEA>Biro je izključno pristojen za vse zadeve, ki se nanašajo na tolmačenje prava v državi nastanka nesreče (celo kadar se sklicuje na zakonske določbe, ki se uporabljajo v drugi državi) in na poravnavo odškodninskega zahtevka. V skladu s to določbo pa biro na izrecno zahtevo pred sprejetjem končne odločitve obvesti zavarovalnico ali pristojni biro.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 5 obravnava pogoje za povračilo zneskov med zadevnimi biroji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V skladu s členom 6 vsak nacionalni zavarovalni biro jamči za to, da bodo njegove članice povrnile vsak znesek, ki je zahtevan v skladu z določbami člena 5.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Litovsko pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 17(4) Transporto priemonių valdytojų civilinės atsakomybės privalomojo draudimo įstatymas (zakon o obveznem zavarovanju; v nadaljevanju: zakon o obveznem zavarovanju) določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>[litovski] biro [za zavarovanje motornih vozil] izplača odškodnino za škodo, povzročeno v drugi državi članici Evropske unije, v skladu z zakonodajo te druge države članice Evropske unije (katere nacionalni zavarovalni biro je podpisal Notranji pravilnik), če odgovorna oseba, katere motorno vozilo se običajno nahaja na ozemlju Republike Litve, nima sklenjenega obveznega zavarovanja civilne odgovornosti v zvezi z uporabo motornih vozil. […] Biro izplača odškodnino tudi v drugih primerih, skladno z zahtevami Notranjega pravilnika.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 23(5) tega zakona določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>[p]otem ko biro plača znesek, ki ga je zahteval odškodninski organ druge države članice Evropske unije, je upravičen zahtevati povračilo tako izplačanega zneska od odgovorne osebe, ki ni zavarovana, ali od zavarovalnice odgovorne osebe<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>V Nemčiji je <DATE ISO="20060720">20. julija 2006</DATE> prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi vozilo, registrirano v Nemčiji, ki ga je vozil K. Floros, in vozilo, registrirano v Litvi, ki ga je vozil G. Dockevičius (in ki je bilo last J. Dockevičienė). Katera od strank je odgovorna za nesrečo, je nepojasnjeno: nemški organi so izrekli globo tako K. Florosu kot G. Dockevičiusu v višini 35 EUR oziroma 60 EUR. V Litvi registrirano vozilo v času nesreče očitno ni bilo zavarovano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>K. Floros je <DATE ISO="20101011">11. oktobra 2010</DATE> zahteval odškodnino za škodo, nastalo na njegovem vozilu. Zahtevek je naslovil na Deutsches Büro Grüne Karte e.V. (nemški zavarovalni biro, v nadaljevanju: biro A). Vendar je ta biro zavrnil njegovo zahtevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>K. Floros je zato vložil tožbo proti biroju A pri Landgericht Frankfurt am Main (deželno sodišče v Frankfurtu na Majni, Nemčija). Zahteval je odškodnino v znesku <FT TYPE="DECIMAL">10.831,77</FT> EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>To sodišče je <DATE ISO="20101227">27. decembra 2010</DATE> zavrnilo tožbo in izdalo sodbo zaradi izostanka zaradi odsotnosti K. Florosa. Nato je 25. civilni senat Landgericht Frankfurt am Main (deželno sodišče v Frankfurtu na Majni) <DATE ISO="20110808">8. avgusta 2011</DATE> potrdil zavrnitev tožbe, vendar na drugačni podlagi: ker obstajajo pomanjkljivosti v opisu dejanskega stanja nesreče.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>K. Floros je vložil pritožbo pri Oberlandesgericht Frankfurt am Main (višje deželno sodišče v Frankfurtu na Majni, Nemčija). To sodišče je s sklepom z dne <DATE ISO="20120131">31. januarja 2012</DATE> ugotovilo, da je sodba sodišča prve stopnje napačna zaradi nezadostnih dokazov in da bo treba, če ne bo dosežena prijateljska poravnava med strankama, zadevo vrniti v ponovno odločanje. Strankama je predlagalo, naj skleneta poravnavo, biroju A pa, naj K. Florosu plača 4095 EUR. Ocenilo je, da bo treba, če se to ne bo zgodilo, opraviti obravnavo z zaslišanjem prič.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Na podlagi tega predloga sta se K. Floros in biro A poravnala (v nadaljevanju: sporazum o poravnavi). K. Floros je prejel skupni znesek 8352,96 EUR, ki je vključeval tudi znesek, ki ga je predlagalo sodišče, in stroške postopka (v nadaljevanju: znesek poravnave).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Lietuvos Respublikos transporto priemonių draudikų biuras (biro za avtomobilsko zavarovanje Republike Litve, v nadaljevanju: biro B ali tožeča stranka) je biroju A povrnil znesek poravnave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Nato je biro B začel postopek pred litovskimi sodišči. Od G. Dockevičius in J. Dockevičienė (v nadaljevanju: sotoženi stranki) je poskušal dobiti povračilo zneska poravnave. Pravna podlaga zahtevka je bil litovski zakon o obveznem zavarovanju, s katerim je po navedbah iz predložitvene odločbe prenesena Direktiva 2009/103/ES (konsolidirana direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v nadaljevanju: konsolidirana direktiva ZAO).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Navedena zgoraj v opombi 5.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Marijampolės rajono apylinkės teismas (okrožno sodišče v Marijampolėju, Litva) je <DATE ISO="20140505">5. maja 2014</DATE> ugodilo zahtevku biroja B (v nadaljevanju: sodba sodišča prve stopnje).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Sotoženi stranki sta se pritožili zoper to sodbo. Kauno apygardos teismas (civilni oddelek deželnega sodišča v Kaunasu, Litva) je <DATE ISO="20141007">7. oktobra 2014</DATE> razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje (v nadaljevanju: sodba sodišča druge stopnje).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sotoženi stranki nista sprejeli zneska poravnave. Nista bili stranki v pravnem razmerju med birojema A in B. Za informacije, ki jih je posredovala tožeča stranka – da je biro A K. Florosu plačal odškodnino – zato ni bilo mogoče šteti, da dokazujejo obstoj in znesek odškodnine. V sodbi sodišča druge stopnje je bilo prav tako navedeno, da dokazno breme v zvezi s tem nosi tožeča stranka. Ugotovljeno je bilo, da je Notranji pravilnik kot pravna podlaga za povračilo med nacionalnimi biroji velja samo za razmerja med temi biroji: ne velja neposredno za razmerja med biroji in tretjimi osebami. Prav tako ni ne z zakonom o obveznem zavarovanju ne s konsolidirano direktivo ZAO določeno, da lahko tožeča stranka dobi povrnjen znesek (ki ga je povrnila biroju A) od povzročitelja škode brez presoje, ali je ta znesek upravičen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Ta sodba sodišča druge stopnje se je izpodbijala pred Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče, Litva), ki je predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ugotavlja, da sotoženi stranki nista bili udeleženi v postopku v Nemčiji ali bili stranki tega postopka, ne v pogajanjih o poravnavi, ki so privedla do zneska poravnave, plačanega K. Florosu. Dejansko je biro A ves čas trdil, da se zahtevku K. Florosa ne sme ugoditi. Poleg tega predložitveno sodišče ugotavlja, da je G. Dockevičius zanikal odgovornost za sporno nesrečo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Glede na navedeno predložitveno sodišče dvomi o področju uporabe procesnih obveznosti zadevnih nacionalnih zavarovalnih birojev in temu ustreznih pravicah sotoženih strank na podlagi konsolidirane direktive ZAO, Notranjega pravilnika in tudi Listine.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče) prekinilo postopek in Sodišču predložilo ta vprašanja za predhodno odločanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člene 2, 10(1) in (4) ter 24(2) [konsolidirane direktive ZAO], člene 3(4), 5(1) in (4), 6(1) ter 10 Notranjega pravilnika in člen 47 Listine (skupaj ali posamično, vendar brez omejevanja na zgornje določbe) razumeti in razlagati tako, da v primeru, ko:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>nacionalni zavarovalni biro (biro A) izplača odškodnino oškodovancu v prometni nesreči v državi članici, v kateri ima sedež ta biro, ker državljan druge države članice, ki je odgovoren za nastanek škode, ni imel zavarovane civilne odgovornosti;</P></ITEM><ITEM><P>je zaradi te odškodnine biro A vstopil v oškodovančeve pravice in zahteva povračilo stroškov, ki so nastali s poravnavo zahtevka s strani nacionalnega zavarovalnega biroja v državi, iz katere je odgovorna oseba (biro B);</P></ITEM><ITEM><P>biro B, ne da bi opravil neodvisno preiskavo ali zahteval dodatne informacije, ugodi zahtevku za povračilo biroja A;</P></ITEM><ITEM><P>biro B vloži tožbo proti toženima strankama (odgovorni osebi in lastniku vozila) za povrnitev stroškov, ki so mu nastali,</P></ITEM><ITEM><P>tožeča stranka v tem postopku (biro B) lahko opre svoj zahtevek proti toženima strankama (odgovorni osebi in lastniku vozila) zgolj na dejstvo, da je biroju A plačala stroške in da sama (tožeča stranka) ni dolžna ugotavljati, da so bili izpolnjeni pogoji, ki veljajo za civilno odgovornost tožene stranke/odgovorne osebe (odgovornost, protizakonito ravnanje, vzročna zveza in znesek škode), in ni dolžna dokazati, da je bilo tuje pravo pravilno uporabljeno, ko je bila izplačana odškodnina oškodovancu?</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je člen 24(1), peti pododstavek, točka (c), [konsolidirane direktive ZAO] ter člen 3(1) in (4) Notranjega pravilnika (skupaj ali posamično, vendar brez omejevanja na gornje določbe) treba razumeti in razlagati tako, da mora biro A, preden dokončno odloči o plačilu odškodnine za škodo, ki jo je utrpel oškodovanec, na jasen in razumljiv način (tudi kar zadeva jezik, v katerem so podane informacije) obvestiti odgovorno osebo in lastnika vozila (če to ni ista oseba) o začetku postopka za obravnavo zahtevka in njegovem poteku, ter jima omogočiti dovolj časa za predložitev pripomb ali ugovorov na odločitev, ki bo sprejeta o plačilu odškodnine in/ali o znesku te odškodnine?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen (torej če lahko toženi stranki (odgovorna oseba in lastnik vozila) od tožeče stranke (biro B) zahtevata, da predloži dokaze, ali podata ugovore ali izrazita dvom – med drugim o okoliščinah prometne nesreče, uporabi regulativnega okvira o civilni odgovornosti odgovorne osebe, znesku škode in načinu njenega izračuna), ali je člene 2, 10(1) in 24(2) [konsolidirane direktive ZAO] in člen 3(4), drugi pododstavek, Notranjega pravilnika (skupaj ali posamično, vendar brez omejevanja na gornje določbe) treba razumeti in razlagati tako, da mora biro A – čeprav biro B od biroja A pred končno odločitvijo ni zahteval predložitve informacij o razlagi zakonodaje, ki se uporablja v državi, v kateri je prišlo do prometne nesreče, in o poravnavi zahtevka – v vsakem primeru predložiti te informacije biroju B, če jih ta naknadno zahteva, skupaj z drugimi informacijami, ki jih biro B potrebuje za utemeljitev svojega [regresnega] zahtevka proti toženima strankama (odgovorna oseba in lastnik vozila)?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="7"?><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen (torej če mora biro A odgovorno osebo in lastnika vozila obvestiti o postopku za obravnavo zahtevka in jima omogočiti, da vložita ugovor glede odgovornosti ali višine škode), kakšne so posledice, če biro A ne ravna v skladu s to dolžnostjo predložitve, za:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>obveznost biroja B, da ugodi zahtevku biroja A za povračilo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>obveznost odgovorne osebe in lastnika vozila, da povrneta biroju B stroške, ki so mu nastali?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali je treba člena 5(1) in 10 Notranjega pravilnika razumeti in razlagati tako, da je treba znesek, ki ga je biro A plačal kot odškodnino oškodovancu, šteti kot nepovratno tveganje, ki ga prevzame sam biro A (razen če to tveganje prevzame biro B), ne pa kot denarno obveznost druge osebe, ki je bila udeležena v isti prometni nesreči, toliko bolj ob upoštevanju okoliščin te zadeve:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>najprej je odškodninski organ (biro A) zavrnil odškodninski zahtevek oškodovanca;</P></ITEM><ITEM><P>zato je oškodovanec vložil odškodninsko tožbo;</P></ITEM><ITEM><P>to tožbo proti biroju A je sodišče nižje stopnje zavrnilo, ker da ni utemeljena in podprta z dokazi;</P></ITEM><ITEM><P>do izvensodne poravnave med oškodovancem in birojem A je prišlo šele pred sodiščem višje stopnje, ko je to opozorilo, da bo zadeva – če stranki ne bosta hoteli skleniti izvensodne poravnave – vrnjena v ponovno odločanje;</P></ITEM><ITEM><P>biro A je svojo odločitev za sklenitev izvensodne poravnave upravičil v bistvu s tem, da bi se tako izognili dodatnim stroškom zaradi podaljšanja sojenja;</P></ITEM><ITEM><P>sodišče v obravnavanem postopku ni ugotovilo odgovornosti (krivde) tožene stranke, ki je bila udeležena v prometni nesreči?</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili biro B, češka in italijanska vlada ter Komisija. Litovska vlada in Komisija sta na obravnavi <DATE ISO="20161214">14. decembra 2016</DATE> predstavili ustne navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Ti sklepni predlogi so sestavljeni tako: ker se vprašanja, postavljena Sodišču, nanašajo tako na konsolidirano direktivo ZAO kot na Notranji pravilnik, bom najprej preučil razmerje med tema dvema sklopoma pravil (A). Obravnavana zadeva spada (kar mora preveriti nacionalno sodišče) pod sistem zelene karte, ki je vzpostavljen z Notranjim pravilnikom. Tega zadnjega akta ni sestavila institucija Unije. Zato bom preučil, ali je Sodišče pristojno za njegovo razlago (B). Nato bom preučil, katere zahteve izhajajo iz prava Unije glede procesnih pravic sotoženih strank (C).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Vzporedna sistema: zelene karte in direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Zgodovinsko je moral voznik motornega vozila na poti, ko je prečkal kakšno mejo, dokazati, da je zavarovan za pot v tujino. Poleg tega je bilo treba zavarovanje civilne odgovornosti pogosto skleniti z lokalno zavarovalnico.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Merkin, R., in Hemsworth, M., The Law of Motor Insurance, 2. izdaja, Sweet &amp; Maxwell, London, 2015, str. 26 in 27, točka I‑26. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19770609">9. junija 1977</DATE>, <NAME.CASE>Ufficio van Ameyde</NAME.CASE> (<NO.CASE>90/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:101">EU:C:1977:101</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1094, odstavek 8).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Težave, povezane s potovanjem v tujino in zavarovanjem, je uredil sporazum, ki je bil pod okriljem gospodarske komisije za Evropo pri Združenih narodih podpisan <DATE ISO="19531217">17. decembra 1953</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Po priporočilu št. 5, ki ga je leta 1949 sprejela delovna skupina za cestni promet komiteja za notranji promet gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo, E/ECE/TRANS/145, E/ECE/TRANS/SCI/39, str. 2.</P></NOTE> Poznan je pod imenom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Enotni sporazum med biroji<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>(v nadaljevanju: Sporazum iz leta 1953).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19921112">12. novembra 1992</DATE>, <NAME.CASE>Fournier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:431">EU:C:1992:431</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>S Sporazumom iz leta 1953 je bil rojen sistem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>zelenih kart<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> (v nadaljevanju: sistem zelene karte).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej člen 2(11) Notranjega pravilnika in člen 1(5) konsolidirane direktive ZAO.</P></NOTE> Zelena karta je mednarodno potrdilo, s katerim se potrjuje, da ima voznik zavarovano civilno odgovornost za vse nesreče, do katerih pride v <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>državi gostiteljici<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>. Z njim se prav tako potrjuje, da bo obveznosti, ki izhajajo iz te odgovornosti, krila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>matična država<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> zavarovalnice ali ustrezni biro za avtomobilsko zavarovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Sporazum iz leta 1953 je bil naknadno večkrat nadomeščen, nazadnje z Notranjim pravilnikom. Trenutno so v sistem zelene karte vključeni nacionalni zavarovalni biroji 48 držav (vključno z vsemi državami članicami Unije).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Notranji pravilnik je sprejel in z njim upravlja Svet birojev (v nadaljevanju: Svet birojev), mednarodno neprofitno združenje, ustanovljeno na podlagi belgijskega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Z Notranjim pravilnikom je določena obveznost, da zadevni nacionalni zavarovalni biroji (člani Sveta birojev) zagotovijo odškodnino za nesreče, ki so se zgodile na njihovem ozemlju in ki so jih povzročila vozila, ki se običajno nahajajo v drugi državi. Prav tako je z njim vzpostavljena obveznost, da biro z območja registracije takih vozil zagotovi povračilo zneskov, ki jih je plačal biro v državi, v kateri je prišlo do nesreče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Čeprav je bil sistem zelene karte napreden, pa z njim kljub temu niso bili rešeni drugi problemi, povezani z vožnjo v tujini. Med njimi so bili mejne kontrole motornih vozil, neskladje med različnimi nacionalnimi pravili o odškodnini za nastalo škodo in zapletenost s tem povezanih čezmejnih sodnih postopkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Merkin, R., in Hemsworth, M., The Law of Motor Insurance, 2. izdaja, Sweet &amp; Maxwell, London, 2015, str. 27, točka I‑27.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V okviru Unije so bili ti vidiki urejeni s petimi direktivami ZAO,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Prva, druga in četrta direktiva ZAO (navedene zgoraj v opombah od 2 do 4); Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19900514">14. maja 1990</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (90/232/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 249; v nadaljevanju: tretja direktiva ZAO); in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne <DATE ISO="20050511">11. maja 2005</DATE> o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="149" PAGE.FIRST="14" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 149, str. 14</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: peta direktiva ZAO).</P></NOTE> ki so zdaj kodificirane in nadomeščene s konsolidirano direktivo ZAO.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Navedena zgoraj v opombi 5.</P></NOTE> Vse od začetka je bil sistem zavarovanja motornih vozil znotraj Unije zasnovan predvsem kot mehanizem za olajšanje prostega gibanja oseb, s čimer je omogočal delovanje notranjega trga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej uvodno izjavo 1 prve direktive ZAO. Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19770609">9. junija 1977</DATE>, <NAME.CASE>Ufficio van Ameyde</NAME.CASE> (<NO.CASE>90/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:101">EU:C:1977:101</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1123, točka 13, in str. 1124, točka 18); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19921112">12. novembra 1992</DATE>, <NAME.CASE>Fournier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:431">EU:C:1992:431</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110317">17. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Carvalho Ferreira Santos</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑484/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:158">EU:C:2011:158</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Litaksa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑556/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:202">EU:C:2015:202</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 24 do 26).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Unija se je za uresničitev tega cilja oprla na sistem zelene karte in ga v nekaterih pogledih razširila. Očitno je, da sta se oba sistema razvijala vzporedno, se nadgrajevala in se sklicevala drug na drugega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>S prvo direktivo ZAO je bilo od držav članic zahtevano, da vzpostavijo obvezno zavarovanje tretjih oseb in da opustijo preverjanje zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi vozil, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Ta opustitev mejnih kontrol nad avtomobilskim zavarovanjem pa je bila pogojena s sklenitvijo sporazuma med zadevnimi nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Člen 2 prve direktive ZAO je določal, da je sklenitev tega sporazuma predpogoj in pomeni referenčni datum za začetek veljavnosti pravil te direktive. Glej člen 2 konsolidirane direktive ZAO.</P></NOTE> V odgovor na to je bil <DATE ISO="19721016">16. oktobra 1972</DATE> podpisan tako imenovani Dodatni sporazum med biroji (v nadaljevanju: Sporazum iz leta 1972).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Dalje, Komisija je v Priporočilu 73/185 navedla, da Sporazum iz leta 1972 izpolnjuje pogoje iz prve direktive ZAO. Določila je datum, od katerega je bilo državam članicam priporočeno, da opustijo mejne kontrole zavarovanja (<DATE ISO="19730701">1. julij 1973</DATE>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Priporočilo z dne <DATE ISO="19730515">15. maja 1973</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="194" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="1973">UL 1973, L 194, str. 13</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Temu priporočilu je nato sledila Odločba 74/166/EGS, v kateri je Komisija v skladu s členom 2(2) prve direktive ZAO določila obveznost držav članic, da opustijo mejne kontrole zavarovanja od <DATE ISO="19740515">15. maja 1974</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Prva odločba Komisije 74/166/EGS z dne <DATE ISO="19740206">6. februarja 1974</DATE> o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne <DATE ISO="19720424">24. aprila 1972</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="087" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="1974">UL 1974, L 87, str. 13</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> dalje. To je veljalo za vozila, ki so se običajno nahajala na evropskem ozemlju druge države članice in ki so bila predmet ustreznega sporazuma med nacionalnima zavarovalnima birojema. Ustrezni instrument, na katerega se je nanašalo sklicevanje, je bila različica zgoraj navedenega Sporazuma iz leta 1973 (v nadaljevanju: Sporazum iz leta 1973).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Objavljen v prilogi k Drugi odločbi Komisije 74/167/EGS z dne <DATE ISO="19740206">6. februarja 1974</DATE> o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne <DATE ISO="19720424">24. aprila 1972</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="087" PAGE.FIRST="14" DATE.PUB="1974">UL 1974, L 87, str. 14</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Podobno je Komisija na podlagi člena 7(2) prve direktive ZAO sprejela drugo odločbo (Odločba 74/167), s katero je bilo od držav članic zahtevano, da se odpovejo enakovrednim kontrolam vozil, ki se običajno nahajajo v naštetih tretjih državah in vstopajo na ozemlje Skupnosti (od <DATE ISO="19740515">15. maja 1974</DATE> dalje).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej Drugo Odločbo Komisije, navedeno zgoraj v opombi 19.</P></NOTE> Ta možnost, da se za taka vozila šteje, kot da se običajno nahajajo v Skupnosti, je bila pogojena z jamstvom. To jamstvo za poravnavo zahtevkov v zvezi z nesrečami, ki jih povzročijo taka vozila in do katerih pride na njihovem ozemlju, so morali solidarno zagotoviti nacionalni biroji vseh držav članic. Ta odločba je bila naknadno spremenjena, tako da se je postopoma širilo teritorialno področje njene uporabe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej na primer Tretjo odločbo Komisije 75/23/EGS z dne <DATE ISO="19741213">13. decembra 1974</DATE> o uporabi Direktive Sveta z dne <DATE ISO="19720424">24. aprila 1972</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="006" PAGE.FIRST="33" DATE.PUB="1975">UL 1975, L 6, str. 33</REF.DOC.OJ>) in Peto odločbo Komisije 86/219/EGS z dne <DATE ISO="19860516">16. maja 1986</DATE> o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="153" PAGE.FIRST="53" DATE.PUB="1986">UL 1986, L 153, str. 53</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Tako kot so bile države članice dolžne opustiti kontrole zavarovanja na mejah, so bile na podlagi prve direktive ZAO dolžne zagotoviti, da nacionalni zavarovalni biroji, ustanovljeni na podlagi sistema zelene karte, pridobijo in drug drugemu sporočijo informacije glede ozemlja, kjer se vozilo običajno nahaja, njegove registrske oznake in zavarovanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Člen 5 prve direktive ZAO in člen 6 konsolidirane direktive ZAO. Za opredelitev <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>birojev<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> glej člen 1(3) prve direktive ZAO in člen 1(3) konsolidirane direktive ZAO.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Z drugo, tretjo, četrto in peto direktivo ZAO so bili harmonizirani drugi vidiki zavarovanja avtomobilske odgovornosti v Uniji, ki niso neposredno upoštevni za obravnavano zadevo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Za natančen opis posameznih direktiv ZAO glej sklepne predloge generalne pravobranilke C. Stix-Hackl, predstavljene v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Farrell</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑356/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:653">EU:C:2006:653</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 18 do 25).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Kar zadeva vzajemno povezavo med sistemom zelene karte in direktiv ZAO, so bile s peto direktivo ZAO natančno opredeljene obveznosti držav članic za vzpostavitev postopka za poravnavo zahtevkov, ta postopek pa se uporablja tudi za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>[nesreče], ki se lahko obravnavajo v okviru sistema nacionalnih zavarovalnih birojev<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>O spremembi tretje direktive ZAO. Glej člen 4 pete direktive ZAO, člen 4e tretje direktive ZAO in člen 19 konsolidirane direktive ZAO.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Nazadnje, iz zakonodajne zgodovine je razvidno, da je nekaj sprememb, uvedenih s peto direktivo ZAO, navdihnil Svet birojev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>V zvezi s Svetom birojev glej oceno vplivov, priloženo predlogu za peto direktivo ZAO pod naslovom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>Posvetovanje<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, točka 6(3) (COM(2002) 244 final) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="227" PAGE.FIRST="387" DATE.PUB="2002">UL 2002, E 227, str. 387</REF.DOC.OJ>), kjer je navedeno, da je Svet birojev <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>izrazil podporo temeljnim določbam predloga in Komisiji zagotovil sodelovanje za ustrezno rešitev nekaterih hudih težav, kakršne so težave z vozili brez registrske tablice ali z neustrezno tablico, ali z zavarovalnim kritjem za uvožena vozila<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Kar zadeva pravne dokumente, ki se nanašajo na razvoj sistema zelene karte, je bil Sporazum iz leta 1973 objavljen v seriji L Uradnega lista Evropske unije kot priloga odločbe Komisije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej Drugo odločbo Komisije z dne <DATE ISO="19740206">6. februarja 1974</DATE>, navedeno zgoraj v opombi 19. Glej tudi Šesto odločbo Komisije 86/220/EGS z dne <DATE ISO="19860516">16. maja 1986</DATE> o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="153" PAGE.FIRST="54" DATE.PUB="1986">UL 1986, L 153, str. 54</REF.DOC.OJ>) in Deveto odločbo Komisije 88/369/EGS z dne <DATE ISO="19880518">18. maja 1988</DATE> o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="181" PAGE.FIRST="47" DATE.PUB="1988">UL 1988, L 181, str. 47</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Ista rešitev je bila nato sprejeta za tako imenovani Multilateralni garancijski sporazum med nacionalnimi zavarovalnimi biroji, podpisan <DATE ISO="19910315">15. marca 1991</DATE> v Madridu, s katerim so bili združeni in nadomeščeni prejšnji sporazumi o sistemu zelene karte.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej Odločbo Komisije 91/323/EGS z dne <DATE ISO="19910530">30. maja 1991</DATE> o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="177" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="1991">UL 1991, L 177, str. 25</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Ta instrument je bil nato nadomeščen z Notranjim pravilnikom, ki je upošteven za obravnavano zadevo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Navedena zgoraj v opombi 6.</P></NOTE> Tudi v Notranjem pravilniku je, podobno kot v njegovih predhodnikih, navedeno, da je akt sprejet v skladu z načeli prve direktive ZAO. Notranji pravilnik vsebuje tri priloge in ena od njih je prva direktiva ZAO. V naknadni spremembi Notranjega pravilnika iz leta 2008 je navedeno, da upošteva peto direktivo ZAO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>S to zadnjo točko je verjetno najbolje vizualno zajet namen natančnega opisa razvoja in soobstoja obeh sistemov, predstavljen v tem delu: to, kako sta oba sistema skupaj rastla. Uporabljena zakonodajna tehnika je nekako podobna ruski matrjoški: odločba Komisije vsebuje prilogo, ki vsebuje Notranji pravilnik, znotraj tega pa je, priložen k tej prilogi, drug pravni instrument Unije – prva direktiva ZAO. Ena plast je pogojena z drugo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Skratka, tako je precej jasno, da so dandanes v Uniji sistem zelene karte in direktive ZAO močno prepleteni. Sistem zelene karte je bil zgodnejši, sledile so mu direktive ZAO. Direktive ZAO so bile uvedene kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>dodatek, značilen za Unijo<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, ki se je deloma navezal na sistem zelene karte. Od tedaj sta se oba sistema vzporedno razvijala, pri čemer je Unija svojim državam članicam naložila številne zahteve in pogoje iz sistema zelene karte.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pristojnost Sodišča za razlago Notranjega pravilnika</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Litovska vlada je na obravnavi potrdila, da je zahtevek, ki je sporen v postopku v glavni stvari (ki ga je najprej obravnaval biro A) in ki je bil predan biroju B, krit s sistemom zelene karte. Ta okoliščina, ki pa jo mora preveriti predložitveno sodišče, kljub temu poraja vprašanje, ali je Sodišče pristojno za razlago Notranjega pravilnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Komisija se je v pisnih stališčih sklicevala na sodbi Demouche<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19871006">6. oktobra 1987</DATE>, <NAME.CASE>Demouche in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>152/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:421">EU:C:1987:421</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in Fournier<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19921112">12. novembra 1992</DATE>, <NAME.CASE>Fournier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:431">EU:C:1992:431</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter trdila, da Sodišče ni pristojno za razlago Notranjega pravilnika. Navedla je, da je pristojnost Sodišča na podlagi člena 267, prvi odstavek, točka b, PDEU omejena zgolj na akte institucij Unije. Notranji pravilnik ni akt institucije Unije. Zato ga Sodišče ne more razlagati.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>S tem se ne strinjam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Položaj Notranjega pravilnika v pravnem redu Unije je mogoče preučiti na dva načina: formalno (1) ali bolj vsebinsko (2). Ne glede na to, katerega od teh načinov razlage uporabim, pridem do istega sklepa: Sodišče sme razlagati Notranji pravilnik v zadevi, kakršna je obravnavana.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Formalni pristop</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Prvič, Notranji pravilnik je bil objavljen kot priloga k Odločbi 2003/564<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Odločba Komisije 2003/564/ES, navedena zgoraj v opombi 6.</P></NOTE> Ta odločba je sama del pravnega reda Unije. V splošnem je mogoče šteti, da imajo priloge pravnih aktov enako pravno veljavo kot ti pravni akti sami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030911">11. septembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Avstrija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑445/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:445">EU:C:2003:445</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je navedeno, da so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>protokoli in priloge k Aktu o pristopu določbe primarnega prava, katerih izvajanje je mogoče začasno zadržati, jih spremeniti ali razveljaviti le po postopku, določenem za revizijo izvirnih Pogodb, razen če ta akt ne določa drugače<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Drugič, Odločba 2003/564 je bila objavljena v seriji L Uradnega lista, ki vsebuje zavezujočo zakonodajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej, nasprotno, da je serija <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>C<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> namenjena zgolj objavi informacij, priporočil in mnenj, ki se nanašajo na Evropsko unijo, v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110512">12. maja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Polska Telefonia Cyfrowa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑410/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:294">EU:C:2011:294</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121213">13. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Expedia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑226/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:795">EU:C:2012:795</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Watheleta, predstavljene v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>DHL Express (Italy) in DHL Global Forwarding (Italy)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑428/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:587">EU:C:2015:587</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, opomba 17).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Tretjič, državam članicam je s členom 1 same Odločbe naložena jasna obveznost, da opustijo mejne kontrole zavarovanja vozil iz drugih držav članic ali tretjih držav, za katere velja Notranji pravilnik.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej člen 1 Odločbe Komisije 2003/564/ES, navedene v opombi 6: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>[o]d <DATE ISO="20030801">1. avgusta 2003</DATE> se vsaka država članica vzdrži preverjanja zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil, ki so običajno v drugi državi članici ali na ozemlju […], ki so predmet Sporazuma z dne <DATE ISO="20020530">30. maja 2002</DATE> med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih držav, priloženega kot dodatek k prilogi te odločbe<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</P></NOTE> Poleg tega člen 6 konsolidirane direktive ZAO (prej člen 5 prve direktive ZAO) določa obveznost držav članic za zagotovitev, da si nacionalni zavarovalni biroji (ki so sicer urejeni z Notranjim pravilnikom) izmenjajo nekatere informacije. Te obveznosti, katerih izpolnjevanje predpostavlja sprejemanje veljavnosti Notranjega pravilnika, je seveda na podlagi prava Unije mogoče izvršiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Menim, da ima kombinirana veljava teh elementov jasne pravne posledice: in sicer formalno vključitev zunanjega akta v pravni red Unije. To dejstvo vzpostavlja pristojnost Sodišča za razlago tega akta, ki je postal del Odločbe Komisije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebinski pristop</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Tudi če se sprejme pristop, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>vsebina prevlada nad obliko<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, menim, da sklep ne bi bil drugačen. Nasprotno: če si podrobneje ogledamo splošni okvir in uporabo Notranjega pravilnika v pravu Unije, je po mojem mnenju treba spet skleniti, da je Notranji pravilnik del pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Zasnova moje predstavitve te točke je taka: prvič, sodbo Demouche bom umestil v kontekst sodne prakse (a). Drugič, predstavil bom svoje razumevanje dometa te sodbe (b). Tretjič, preučil bom splošni razvoj zavarovanja motornih vozil od sodbe Demouche dalje (c). Četrtič, ogledal si bom novejšo in nastajajočo sodno prakso o pristojnosti Sodišča za razlago zunanjih aktov (d). Petič, na kratko se bom pomudil ob morebitni širši pristojnosti, v okvir katere so umeščena pravila o zavarovanju avtomobilske odgovornosti: prostem gibanju oseb (e).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodba Demouche v širšem kontekstu</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Zadeva Demouche ni bila osamljena. Če si ogledamo sodno prakso tega Sodišča pred sodbo Demouche in po njej, je povsem jasno, da se pristopi Sodišča in njegovih generalnih pravobranilcev k razlagi Sporazuma iz leta 1972, pravnega predhodnika Notranjega pravilnika, razlikujejo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Generalni pravobranilec G. Reischl se je v sklepnih predlogih, predstavljenih v zadevi Van Ameyde, odločil, da bo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>preučil<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> Sporazum iz leta 1972 <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>zaradi določitve področja uporabe določb prava Unije, ki so dopolnjene s [tem] sporazumom, in razlage, ki mora biti skladna z razlago Sporazuma<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, pri čemer je slednji <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>na nek način<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>sestavni del pravil Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca G. Reischla, predstavljeni v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Ufficio van Ameyde</NAME.CASE> (<NO.CASE>90/76</NO.CASE>, neobjavljeni, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:76">EU:C:1977:76</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1135). Sodišče se v sodbi ni izrecno izreklo o položaju sporazumov o zeleni karti v okviru prava Unije. Navedlo je, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>je sistem zelene karte, ki je bil priznan in izpopolnjen z določbami Skupnosti, namenjen omogočanju prostega gibanja oseb in pretoka blaga ob hkratnem varovanju interesov oseb, ki so utrpele škodo ali poškodbo […]<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>; sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19770609">9. junija 1977</DATE>, <NAME.CASE>Ufficio van Ameyde</NAME.CASE> (<NO.CASE>90/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:101">EU:C:1977:101</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1124, točka 18).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Generalni pravobranilec G. Slynn v sklepnih predlogih, predstavljenih v zadevi Demouche, ni povsem sprejel tega pristopa. Predvsem je izrazil nekaj pomislekov o tem, ali bi bilo treba sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Reischla razumeti, kot da pomenijo, da je Sporazum iz leta 1972 akt institucij Skupnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca G. Slynna, predstavljeni v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Demouche in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>152/83</NO.CASE>, neobjavljeni, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:319">EU:C:1987:319</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 3845).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Sodišče je pozneje v sodbi Fournier nekoliko zrelativiziralo svoj pristop k razlagi zadevnega sporazuma o sistemu zelene karte.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19921112">12. novembra 1992</DATE>, <NAME.CASE>Fournier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:431">EU:C:1992:431</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vprašanje za predhodno odločanje v tej zadevi se je nanašalo na razlago izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>vozilo, ki se običajno nahaja na ozemlju druge države<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> iz člena 1(4) prve direktive ZAO. Zanimivo je, da je Sodišče podalo razlago, za katero je prosilo nacionalno sodišče, čeprav je bilo povsem očitno, da dejansko stanje zadeve spada v okvir sistema zelene karte in ne direktiv ZAO.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>To je navedeno tudi v sklepnih predlogi generalnega pravobranilca G. Tesaura, predstavljenih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Kleinwort Benson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/93</NO.CASE>, neobjavljeni, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:17">EU:C:1995:17</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je domnevno iz tega razloga dodalo, da izrazi iz Sporazuma iz leta 1972 in prve direktive ZAO nimajo nujno istega pomena in da mora nacionalno sodišče izrazom iz tega sporazuma dati <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>pomen, ki se zdi primeren, pri čemer ni vezano […] s pomenom, […] ki je istemu izrazu dan […] [v prvi direktivi ZAO]<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19921112">12. novembra 1992</DATE>, <NAME.CASE>Fournier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:431">EU:C:1992:431</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Prizadevanje, da bi se za instrumente zelene karte našel prostor v okviru pravnega reda Unije, je razvidno tudi iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa, predstavljenih v zadevi Fournier.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa, predstavljeni v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Fournier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/89</NO.CASE>, neobjavljeni, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:222">EU:C:1992:222</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> na str. I‑5646).</P></NOTE> Navedel je, da čeprav Sodišče ne more razlagati Sporazuma iz leta 1972, to ne pomeni, da Sodišče <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>ni pristojno za odgovor na vprašanje, ki ga je postavilo nacionalno sodišče<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. Generalni pravobranilec F. G. Jacobs je potegnil vzporednico z zadevo Dzodzi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901018">18. oktobra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Dzodzi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑297/88 in C‑197/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:360">EU:C:1990:360</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in z njo povezano sodno prakso<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901108">8. novembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Gmurzynska-Bscher</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑231/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:386">EU:C:1990:386</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter menil, da mora veljati pristojnost Sodišča za razlago, ker Sporazum iz leta 1972, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>še zdaleč ni navadna pogodba zasebnega prava, ampak bistven element sistema, vzpostavljenega s [prvo direktivo ZAO]. Ne le, da je bil [ta] sporazum predviden z Direktivo; njegova sklenitev je bila pogoj za začetek veljavnosti večine določb Direktive<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa, predstavljeni v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Fournier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/89</NO.CASE>, neobjavljeni, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:222">EU:C:1992:222</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, na koncu).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Menim, da stališča Sodišča in generalnega pravobranilca v zadevi Fournier ter generalnega pravobranilca v zadevi Van Ameyde pričajo o tem, da nikoli ni bilo izrazite črno-bele ločnice med polno pristojnostjo Sodišča in neobstojem njegove pristojnosti, o čemer bi lahko sklepali iz sodbe Demouche, če ne bi poznali njenega konteksta. Obstajalo je več odtenkov sive. Sodišče je v preteklosti že priznalo, da je sistem zelene karte prepleten z drugimi instrumenti prava Unije in da ga pravni red Unije ne more enostavno ignorirati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Vendar je bila tam izbrana rešitev vzporedna razlaga med določbami direktiv ZAO in sistemom zelene karte v smislu sodbe Dzodzi. Čeprav bi bil ta pristop še vedno mogoč, iz razlogov, predstavljenih v naslednjih točkah tega dela, menim, da tak pristop ne bi ustrezal pristni in od tedaj močno razviti uporabi sistema zelene karte v Uniji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Domet sodbe Demouche</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Vprašanje za predhodno odločanje v zadevi Demouche je bilo precej ozko in konkretno: nanašalo se je na arbitražno klavzulo iz Sporazuma iz leta 1972, natančneje, na spremembe, ki jih je glede na prvotni Sporazum iz leta 1953 v tej klavzuli uvedel ta sporazum.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sedanja različica Notranjega pravilnika še vedno vsebuje arbitražno klavzulo (člen 19).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Povedano drugače, zadeva Demouche se je nanašala izključno na notranje delovanje sistema zelene karte, kot je bil tedaj zastavljen, in na delovanje sistema za reševanje sporov, ki ga morajo uporabiti nacionalni zavarovalni biroji. V tej zadevi se ni porodilo vprašanje o morebitni medsebojni povezavi med Notranjim pravilnikom in tedaj obstoječim sistemom direktiv ZAO ali vplivom tega režima na pravice tretjih oseb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Nasprotno pa v obravnavani zadevi predložitveno sodišče prosi Sodišče, naj med drugim ugotovi, katera procesna jamstva je treba zagotoviti osebam, ki so domnevno odgovorne za nesrečo in ki jim grozi regresna tožba v zvezi z odškodnino v drugi državi članici. Ta tožba je posledica uporabe sistema zelene karte, ki je bil izrecno vključen v pravo Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Vprašanja iz obravnavane zadeve se torej raztezajo precej prek notranje sheme Notranjega pravilnika. Po naravi so zelo drugačna. V bistvu zadevajo zunanje pravne posledice uporabe Notranjega pravilnika na pravice in obveznosti tretjih oseb. S tega vidika menim, da se ta predlog za sprejetje predhodne odločbe močno razlikuje od vprašanja iz zadeve Demouche.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Splošni okvir in razvoj zavarovanja motornih vozil</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Poleg dejstva, da je šlo v zadevi Demouche za drugačno vrsto vprašanja, s katerim se od Sodišča ni zahtevalo, da razišče širše vplive sistema zelene karte v okviru prava Unije, je treba poudariti tudi, da se je od odločitve v zadevi Demouche leta 1987 področje ureditve zavarovanja motornih vozil prek sistemov zelene karte in direktiv ZAO razvijalo naprej.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Na kratko, sistema zelene karte in direktiv ZAO sta tako na vsebinski, institucionalni in procesni ravni postala vse bolj prepletena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Vsebinska medsebojna povezava je bila preučena že v točkah od 32 do 53 teh sklepnih predlogov. Opustitev mejnih kontrol nad zavarovanjem avtomobilske odgovornosti na podlagi prve direktive ZAO je bila pogojena s tem, kar je postalo Sporazum iz leta 1972. Ta opustitev je še vedno odvisna od veljavnosti Notranjega pravilnika.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Institucionalni medsebojni vpliv obeh sistemov je še večji. V sistemu zelene karte odškodnino načeloma zagotovijo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>nacionalni zavarovalni biroji<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. V direktivah ZAO je za subjekte, ki imajo podobno vlogo, uporabljen izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>odškodninski organi<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>. Dejansko pa lahko isti organ deluje kot oboje: kot nacionalni zavarovalni biro in kot odškodninski organ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>V nekaterih državah članicah isti organ obravnava zahtevke, ki izvirajo iz sistema zelene karte in iz direktiv ZAO. Tako tožeča stranka iz praktičnih razlogov težko razloči, kdaj en in isti organ deluje na podlagi direktiv ZAO in kdaj na podlagi sistema zelene karte, saj je pogosto enak tudi nacionalni postopek. Primer tega je tudi sama Litva. Nasprotno pa je v Nemčiji vloga zagotoviti odškodnino razdeljena med dva različna organa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Procesne povezave je mogoče ponazoriti s členom 6 konsolidirane direktive ZAO (nekdanji člen 5 prve direktive ZAO). Na podlagi tega člena morajo države članice zagotoviti izmenjavo nekaterih informacij med nacionalnimi zavarovalnimi biroji, urejenimi s sistemom zelene karte.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Dalje, poravnavo zahtevkov, ki izhajajo iz enega ali drugega sistema, bi bilo treba obravnavati po istem postopku, kot je zahtevano s členom 19 konsolidirane direktive ZAO (prejšnji člen 4e tretje direktive ZAO).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Člen 4e je bil v tretjo direktivo ZAO vstavljen s peto direktivo ZAO. Glej uvodno izjavo 22 pete direktive ZAO. Podobno je na spletni strani Sveta birojev v časovnem zaporedju predstavljena zgodovina, ki prikazuje tako razvoj v sistemu zelene karte kot znotraj Unije: http://www.cobx.org. Orodje, ki je za raziskavo na voljo žrtvam prometnih nesreč na spletnih straneh Sveta birojev, omogoča izbiro med organi, ki spadajo pod en ali drugi sistem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Povsem mimogrede je mogoče pripomniti, da je tudi iz dokumentov Sveta birojev samega, ki so na voljo javnosti, razvidna prepletenost sistema zelene karte in direktiv ZAO. Sklicujejo se na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>steber zelene karte<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>steber direktiv ZAO<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, kar oba prikazuje kot podelementa skupne sheme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Menim, da je iz navedenega razvidno, da je sistem zelene karte, čeprav je formalno avtonomen, postal tako prepleten s sistemom Unije, da z njim dejansko tvori celoto.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Dodati velja, da je vrhovno sodišče Združenega kraljestva pred kratkim zavzelo enako stališče glede povezave med četrto direktivo ZAO ter sporazumom med odškodninskimi organi in škodnimi skladi, predvidenimi s četrto direktivo, podobno temu, kar je prva direktiva ZAO navajala o Sporazumu iz leta 1972. Sklenilo je, da na razmerje med obema sistemoma ne bi smeli gledati <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>preveč tehnično<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, ampak bi ju morali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>šteti za del skladne sheme, ki jo je treba razumeti in razlagati kot celoto<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>: Moreno v The Motor Insurers’ Bureau [2016] UKSC 52, točka 33 (sodnik Lord Mance).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>d)</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Novejša sodna praksa o pristojnosti Sodišča za razlago zunanjih aktov</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Poleg notranjega razvoja sistema zavarovanja avtomobilske odgovornosti je upošteven tudi širši okvir novejše sodne prakse o pristojnosti Sodišča na podlagi člena 267 PDEU. Od sodbe Sevince<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodišče je razsodilo, da je pristojno za razlago odločb, ki jih je izdal organ, v primeru, ko je bil ta organ ustanovljen z mednarodnim sporazumom, ki ga je sklenila Unija, in za izvajanje katerega je bil organ odgovoren. Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900920">20. septembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Sevince</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑192/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:322">EU:C:1990:322</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 8 do 12), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930121">21. januarja 1993</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Shell</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:24">EU:C:1993:24</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 17 do 19).</P></NOTE> Sodišče šteje, da njegova pristojnost za razlago na podlagi člena 267 PDEU ni omejena, strogo gledano, na institucije, organe, urade ali agencije Unije. Ta pristojnost se razteza tudi na akte, ki so – čeprav sprejeti zunaj institucionalnega okvira Unije – naknadno postali del pravnega reda Unije. Taka pristojnost je upravičena s samim ciljem člena 267 PDEU, ki je zagotoviti enotno uporabo vseh določb pravnega reda Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900920">20. septembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Sevince</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑192/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:322">EU:C:1990:322</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>James Elliott Construction</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑613/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:821">EU:C:2016:821</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Prav pred kratkim je Sodišče v zadevi Elliott potrdilo, da je pristojno za razlago usklajenega standarda, ki ga je sprejel CEN (subjekt zasebnega prava) in ki je bil objavljen v seriji C Uradnega lista. Sodišče je navedlo, da je tak standard del prava Unije, in to toliko bolj, če skladnost s takimi standardi izvaja Komisija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>James Elliott Construction</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑613/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:821">EU:C:2016:821</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 40, 43 in 46).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Če tak sklep velja za tehnični standard, ki je bil objavljen zgolj kot obvestilo v seriji C Uradnega lista, moram skleniti, da mora isto toliko bolj veljati za del odločbe Komisije, ki je bila objavljena v Uradnem listu kot zavezujoča zakonodaja v seriji L Uradnega lista. Kot je bilo navedeno že zgoraj, obstajajo poleg tega izvršljive obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej zgoraj v točkah od 58 do 61 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ki jih bo verjetno izvajala Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>To razumevanje je dalje podprto s širšim ustavnopravnim premislekom. Nedavno je sodišče v sodbi Ledra Advertising<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160920">20. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ledra Advertising in drugi/Komisija in ECB</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑8/15 P do C‑10/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:701">EU:C:2016:701</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> sklenilo, da čeprav zadevnega akta ni mogoče šteti za akt institucije Unije, ki ga je mogoče izpodbijati v tožbi na podlagi člena 263 PDEU, to Unije ne zaščiti nujno pred zahtevki na podlagi nepogodbene odgovornosti iz člena 340 PDEU. Po analogiji to pomeni, da tudi če institucije Unije delujejo v nekoliko neobičajnem kontekstu in na neobičajen način, to ne pomeni, da se lahko popolnoma izognejo sodnemu nadzoru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Menim, da se ista logika toliko bolj uporablja interno, ko se institucija Unije odloči, da bo vključila zunanji pravni akt v pravo Unije in iz njega izvedla pravne posledice, tako da ga bo učinkovito interno izvajala. Če se to zgodi, se ista institucija pozneje ne more pretvarjati in trditi, da ker je ta akt prvotno sestavil nekdo tretji, zato ni akt te institucije. Če bi v sodnem nadzoru dopustili take <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>črne luknje<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, to ne bi bilo združljivo z vizijo Unije, ki temelji na vladavini prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860423">23. aprila 1986</DATE>, <NAME.CASE>Les Verts/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>294/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:166">EU:C:1986:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020725">25. julija 2002</DATE>, <NAME.CASE>Unión de Pequeños Agricultores/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/00 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:462">EU:C:2002:462</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120626">26. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Poljska/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑335/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:385">EU:C:2012:385</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>e)</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vključena pravila, ki vplivajo na prosto gibanje oseb</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Nazadnje je treba omeniti še zanjo, morda postransko, a še vedno upoštevno stvar: splošni okvir, v katerem se uporabljata Notranji pravilnik in direktive ZAO, ter namen, zaradi katerega sta bila oba ta sistema vključena v pravni red Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Kot je bilo predstavljeno že zgoraj, sta bila oba sistema uvedena kot mehanizem za uresničitev prostega gibanja oseb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej zgoraj v točki 39 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Drugi elementi prostega gibanja, kot so na primer storitve, vključno z zavarovalnimi storitvami (kar je priznano s četrto direktivo ZAO in konsolidirano direktivo ZAO), potem postanejo povezani z obema sistemoma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej na primer uvodni izjavi 1 in 2 četrte direktive ZAO ali uvodno izjavo 2 konsolidirane direktive ZAO.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>V okviru obravnavane zadeve je še posebej pomembno, da udeležba države članice v sistemu zelene karte, kot je vzpostavljen z Notranjim pravilnikom ali njegovim pravnim predhodnikom, zato jasno vpliva na svobodo gibanja oseb prek meja znotraj Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej na primer izjemo glede Grčije, določeno v Četrti odločbi Komisije 86/21/EGS z dne <DATE ISO="19860516">16. maja 1986</DATE> o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="153" PAGE.FIRST="52" DATE.PUB="1986">UL 1986, L 153, str. 52</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Zato alternativni (ali komplementarni) način pristopa k vprašanju o pristojnosti Sodišča ne bi vodil prek člena 267, prvi odstavek, točka b, PDEU, ampak prek člena 267, prvi odstavek, točka a, PDEU. Nobenega dvoma ni, da spada sporni predmet v obravnavani zadevi na področje uporabe pravil Pogodbe o prostem pretoku oziroma gibanju. Navsezadnje so bila sekundarna pravna pravila Unije v obliki direktiv ZAO in konsolidirane direktive ZAO, ki obsegajo isto vsebinsko področje, tako kot Notranji pravilnik, sprejeta zaradi spodbujanja prostega gibanja oseb v Uniji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>To ima dve posledici. Prvič, glede na prepletenost obeh sistemov je treba zagotoviti skladno uporabo zadevnih elementov sekundarnega prava Unije, namreč konsolidirane direktive ZAO in Notranjega pravilnika.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Bodisi z vidika določb Pogodbe, za kar gre v tem delu, ali s horizontalnega vidika, kar bi nato pripeljalo do vzporejanja kot v zadevi Fournier, značilnega za sodbo Dzodzi, kar je storil generalni pravobranilec F. G. Jacobs (glej zgoraj točko 68 in opombo 40 teh sklepnih predlogov).</P></NOTE> Drugič, prav tako pomembno je zagotoviti, da uporaba teh instrumentov ne vpliva negativno na prosto gibanje oseb, kakršne so osebe, ki so domnevno odgovorne za nesrečo, na način, ki ni združljiv z določbami primarnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Dejstvo, da spada zajeti predmet na področje uporabe določb Pogodbe o prostem pretoku oziroma gibanju, prav tako vpliva na uporabo procesnih pravic zadevnih strank, kar je med drugim zagotovljeno s členom 47 Listine in na kar se je sklicevalo nacionalno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>V skladu s členom 51(1) Listine se njene določbe uporabljajo za države članice samo, ko izvajajo pravo Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Delvigne</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑650/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:648">EU:C:2015:648</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 25 do 27 in navedena sodna praksa); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160525">25. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Meroni</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑559/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:349">EU:C:2016:349</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161006">6. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Paoletti in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑218/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:748">EU:C:2016:748</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 13 do 15 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> S tem, da ravnajo skladno z odločbo Komisije, s katero je v pravni red Unije vključen Notranji pravilnik, države članice uporabljajo pravo Unije v smislu člena 51(1) Listine. Zato se tudi uporabljajo jamstva iz Listine.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>f)</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sklepno o pristojnosti Sodišča</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh zgornjih formalnih in vsebinskih premislekov je moj vmesni sklep, da je Sodišče pristojno za razlago Notranjega pravilnika, ki je priložen k odločbi Komisije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravice tretjih oseb v okviru uporabe Notranjega pravilnika</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče sprašuje, ali je zaradi konsolidirane direktive ZAO in Notranjega pravilnika mogoče, da nacionalni zavarovalni biro, v obravnavani zadevi biro B, utemelji svoj zahtevek za plačilo proti osebam, kot sta sotoženi stranki, zgolj na dejstvu, da je biro B plačal zahtevani znesek drugemu nacionalnemu zavarovalnemu biroju, v obravnavani zadevi biroju A. Predložitveno sodišče natančneje sprašuje, ali mora biro B (kot tožeča stranka) v celoti dokazati odgovornost, ki je podlaga za njegov zahtevek, in v skladu s tem višino škode v državi članici tožene stranke (prvo vprašanje).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče prav tako sprašuje o obsegu obveznosti biroja A, da obvešča osebe, kot so sotoženi stranki in tožeča stranka (drugo in tretje vprašanje). Dalje sprašuje o posledicah nespoštovanja take obveznosti (četrto vprašanje). Nazadnje predložitveno sodišče sprašuje, ali je treba glede na Notranji pravilnik povračilo enega biroja drugemu šteti za tveganje, ki ga ni mogoče povrniti, in ne za denarno obveznost (peto vprašanje).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Prvo vprašanje predložitvenega sodišča se v bistvu nanaša na dokazno breme tožeče stranke v postopku v glavni stvari. To se nato nanaša na vprašanje procesnih jamstev, ki morajo biti zagotovljena sotoženima strankama. Menim, da je to vprašanje ključno za odločitev o zahtevku v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Preostala vprašanja pa se nanašajo na obveznosti med birojema A in B. Menim, da odgovor na ta vprašanja ne daje koristnih napotkov o konkretnih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz pravnega razmerja med birojem B in sotoženima strankama, ki je predmet zahtevka v postopku v glavni stvari pred nacionalnim sodiščem.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Zato predlagam Sodišču, naj odgovori na prvo vprašanje za predhodno odločanje, in če bo sledilo mojemu predlogu glede odgovora na to vprašanje, bodo druga vprašanja za predhodno odločanje v veliki meri odveč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Na začetku je treba ponoviti, da se v obravnavani zadevi ne uporabljajo direktive ZAO. Kot je v pisnih stališčih navedla Komisija in kot je na obravnavi potrdila litovska vlada, se je zahtevek v zvezi z nesrečo obravnaval v okviru sistema zelene karte. Dejansko stanje mora preveriti predložitveno sodišče. Ker pa ne obstajajo elementi, ki bi kazali na nasprotno, menim, da bi bilo treba na postavljeno vprašanje odgovoriti ob upoštevanju zgolj Notranjega pravilnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Vendar v Notranjem pravilniku ni nič govora o procesnih pogojih, pod katerimi lahko nacionalni zavarovalni biro, ki je vstopil v pravice drugega nacionalnega zavarovalnega biroja, vloži tožbo, kot je ta iz postopka v glavni stvari. Z njim je urejen odnos med zadevnima nacionalnima zavarovalnima birojema.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Iz tega zato izhaja, da bo za postopkovna in materialna pravila odškodninske tožbe, kakršna je regresna tožba, ki jo je vložila tožeča stranka v postopku v glavni stvari, v celoti veljalo nacionalno pravo države članice, v kateri je bila vložena ta tožba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Vendar je bil, kot sem pojasnil v delu B teh sklepnih predlogov, Notranji pravilnik vključen v odločbo Komisije. Tako je postal del prava Unije. Poleg tega se – ker se uporablja kot način za spodbujanje prostega gibanja oseb in torej zagotovo spada v njegovo področje uporabe – uporabljajo minimalni standardi iz Listine. Sklicevanje nacionalnega sodišča v prvem vprašanju na člen 47 Listine (pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča) razumem v tem smislu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Zato je treba zagotoviti, da je sodna izvršba zahtevkov, ki izhajajo iz Notranjega pravilnika, skladna z minimalnimi procesnimi jamstvi iz Listine. Ta jamstva se ne uporabljajo zgolj za žrtve prometnih nesreč, ampak tudi za osebe, ki so domnevno odgovorne za te nesreče in na katere so naslovljeni s tem povezani odškodninski zahtevki. Uravnotežen pristop je toliko pomembnejši v okoliščinah, kot so te iz postopka v glavni stvari, kjer sta za sporno nesrečo očitno odgovorna oba voznika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Če se opravi horizontalna primerjava: direktive ZAO vsebujejo pravila, čeprav zelo osnovna, o vstopu v pravice odškodninskega organa proti osebi, odgovorni za nesrečo, v kateri je žrtev utrpela škodo zunaj svoje države stalnega prebivališča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>To pravilo je bilo uvedeno s četrto direktivo ZAO (glej člene od 20 do 26 konsolidirane direktive ZAO).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Čeprav v tej zadevi ne gre za tak primer,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Iz dejstev, ki jih je navedlo predložitveno sodišče, ni razvidno, da je K. Floros utrpel škodo zunaj države članice, v kateri ima stalno prebivališče.</P></NOTE> si je težko zamisliti, da minimalnih procesnih jamstev, ki se uporabijo v taki zadevi, ne bi razlagali skladno z zahtevki za subrogacijo, ki so vloženi v drugačnih primerih, kakršen je na primer ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju prepletenosti direktiv ZAO in sistema zelene karte v Uniji menim, da bi moralo obstajati skupno minimalno procesno varstvo iz člena 47 Listine za osebe, odgovorne za nesrečo. Če je tako varstvo zagotovljeno v enem sistemu, se drugi sistem znotraj pravnega reda Unije ne bi smel razvijati ločeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Glede na navedeno in ob upoštevanju teh premislekov, kakšno minimalno varstvo bi moralo biti zahtevano pri regresni tožbi, kot je ta iz postopka v glavni stvari?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Zahtevek v postopku v glavni stvari je očitno civilni zahtevek na podlagi nepogodbene/odškodninske odgovornosti. Z vidika procesnih jamstev pravice strank do učinkovitega pravnega sredstva ter poštenega javnega sojenja iz člena 47 Listine v bistvu pomenijo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej v tem smislu na primer sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130228">28. februarja 2013</DATE>, (<NO.CASE>C‑334/12 RX-II</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:134">EU:C:2013:134</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140430">30. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>FLSmidth</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑238/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:284">EU:C:2014:284</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0112">112</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160525">25. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Meroni</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑559/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:349">EU:C:2016:349</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> da morata sotoženi stranki imeti možnost izpodbijati zatrjevano odgovornost in znesek zahtevane odškodnine. Ta možnost mora biti zagotovljena bodisi v sodnem postopku v državi članici, kjer je prišlo do nesreče (če je bil tak postopek uveden), bodisi v sodnem postopku v državi članici, kjer je bila vložena regresna tožba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>S temi zahtevami ne bi bilo združljivo, če bi se proti osebi, ki je domnevno odgovorna za nesrečo, avtomatično izvršil sporazum o poravnavi, ki je bil sklenjen v državi članici, v kateri je prišlo do nesreče, in v katerem sama ni sodelovala. Isti sklep se doseže, če se taki položaji štejejo za res inter alios acta<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Res inter alios acta aliis neque nocere, neque prodesse potest. Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja, predstavljene v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Seagon/Deko Marty Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑339/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:575">ECLI:EU:C:2008:575</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in opomba 12).</P></NOTE> ali obravnavajo v smislu povezanega pojma, da pogodba učinkuje samo med strankami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130207">7. februarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Refcomp SpA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑543/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:62">ECLI:EU:C:2013:62</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki se sklicuje na francosko pravo. Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca J. Mazáka, predstavljene v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Masdar</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑47/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:342">ECLI:EU:C:2008:342</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Povedano drugače, odškodninski zahtevek iz regresne tožbe na podlagi sistema zelene karte se ne more izvršiti na podlagi vzajemnega priznavanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>To bi bilo primerljivo s sistemom na podlagi Uredbe št. 1215/2012. Ta sistem predpostavlja, da obstaja sodba, ki načeloma zagotavlja, da so bila upoštevana zadevna procesna jamstva. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Iz dejanskega stanja v spisu pa je očitno, da je bil to pristop, uporabljen v sodbi sodišča v prve stopnje v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Podrobnosti glede procesnih jamstev, ki jih je treba uporabiti za osebe, kot sta sotoženi stranki v postopku v glavni stvari, morajo oblikovati države članice. Vendar se to, da zavarovalni biro zgolj obvesti drugi biro v drugi državi članici, da je bila na podlagi Notranjega pravilnika plačana odškodnina, ne more šteti za zadosten dokaz o odgovornosti in posledično znesku zahtevane škode. Dokazi v podporo zahtevku, ki ga uveljavlja nacionalni zavarovalni biro v regresni tožbi proti osebi, ki je domnevno odgovorna za prometno nesrečo v državi članici, kjer je bil registriran avtomobil, morajo biti v celoti ugotovljeni v skladu z nacionalnimi pravili te države članice o civilni odgovornosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Če povzamem: čeprav je z odločbo Komisije Notranji pravilnik vključen v pravni red Unije, ne vzpostavlja sistema <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>vzajemnega priznavanja<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>. Podrobnosti glede izvedbe regresne tožbe so stvar nacionalnega prava. Vendar je s členom 47 Listine zahtevano, da se posamezniku, ki je domnevno odgovoren za prometno nesrečo, zagotovi njegovih <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>pet minut na sodišču<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, če ugovarja svoji odgovornosti. To je možno v državi članici, v kateri je prišlo do nesreče, ali v državi članici, v kateri je bila vložena regresna tožba proti temu posamezniku. Nikakor se ne sme zgoditi, da se pri tem izgubi pravica do poštenega sojenja. Ne sme ponikniti v razpoke med pravnimi sistemi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Glede na navedeno predlagam Sodišču, naj na prvo vprašanje, ki ga je predložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče, Litva), odgovori:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P>Notranjega pravilnika Sveta birojev, sprejetega s Sporazumom z dne <DATE ISO="20020530">30. maja 2002</DATE>, kot je priložen k Odločbi Komisije 2003/564/ES z dne <DATE ISO="20030728">28. julija 2003</DATE> o uporabi Direktive Sveta 72/166/EGS v zvezi s preverjanji zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil ni mogoče razlagati tako, da je z njim zahtevano, da se avtomatično izvrši sporazum o poravnavi – ki je bil v državi članici, kjer je prišlo do nesreče, sklenjen brez sodelovanja domnevno odgovorne osebe – proti tej osebi v državi članici, kjer je bil registriran avtomobil.</P><?PAGE NO="19"?><P>Elementi vsakega takega zahtevka, ki ga vloži nacionalni zavarovalni biro v državi članici, kjer je registriran avtomobil, v regresni tožbi proti osebi, ki je domnevno odgovorna za prometno nesrečo, morajo biti v celoti dokazani v skladu z nacionalnimi pravili te države članice o civilni odgovornosti, pri čemer se med drugim upoštevajo jamstva iz člena 47 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.</P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>