|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/325 |
19.2.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/325
z dne 18. februarja 2025
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2023/1776 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi
|
(1) |
Svet je po preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 457/2011 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) uvedel dokončne protidampinške ukrepe za uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska). Ukrepi so bili uvedeni v obliki fiksne dajatve v višini 415 EUR/tono za ves uvoz iz LRK, razen za tri sodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike, tj. družbe Sichuan Golden-Elephant Sincerity Chemical Co. Ltd, Shandong Holitech Chemical Industry Co. Ltd in Henan Junhua Development Company Ltd, in sicer je za izvoz naštetih družb veljala minimalna uvozna cena v višini 1 153 EUR/tono. |
|
(2) |
Komisija je po pregledu zaradi izteka ukrepov (v nadaljnjem besedilu: prvi pregled zaradi izteka ukrepov) te ukrepe ponovno uvedla z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1171 (3). Po drugem pregledu zaradi izteka ukrepov je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1776 (4) te ukrepe uvedla še enkrat. |
|
(3) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2653 (5) in po pregledu v zvezi z novim izvoznikom v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe (EU) 2016/1036 spremenila ukrepe iz uvodne izjave 2 z uvedbo minimalne uvozne cene v višini 1 346 EUR/tono za uvoz melamina, ki ga proizvaja družba Xinjiang Xinlianxin Energy Chemical Co. Ltd., s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. |
1.2 Zahtevek za delni vmesni pregled
|
(4) |
Družbe LAT Nitrogen Linz GmbH in LAT Nitrogen Piesteritz GmbH (skupaj LAT Nitrogen (6)), OCI Nitrogen BV in Grupa Azoty Zaklady Azotowe Pulawy SA (v nadaljnjem besedilu: vložniki) so 13. novembra 2023 v imenu industrije melamina v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe vložile zahtevek za začetek delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov za uvoz melamina s poreklom iz LRK, omejenega na obliko ukrepov. |
|
(5) |
Vložniki so zlasti zahtevali, da bi bilo treba obliko sedanjih ukrepov spremeniti iz fiksne dajatve in minimalne uvozne cene v dajatve ad valorem, ker so se okoliščine, ki upravičujejo obliko prvotnih dajatev, znatno in trajno spremenile, ker druge trajne spremembe okoliščin pomenijo, da fiksna dajatev in minimalna uvozna cena ne ustrezata več svojemu namenu, in nazadnje, ker vložnikom uporaba fiksne dajatve in minimalne uvozne cene povzroča resno škodo. |
1.3 Začetek vmesnega pregleda
|
(6) |
Komisija je 20. decembra 2023 z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (7) razglasila začetek delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz melamina s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. |
|
(7) |
Delni vmesni pregled je bil omejen na obliko ukrepov, zlasti na to, ali je ohranitev trenutno veljavnih ukrepov v obliki minimalne uvozne cene in fiksnih dajatev v interesu Unije ali ne. |
1.4 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
|
(8) |
Preiskava v zvezi s pregledom je zajemala obdobje od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Obravnavano obdobje je trajalo od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom. |
1.5 Zainteresirane strani
|
(9) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo stopijo v stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK in organe LRK, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku in jih povabila k sodelovanju. |
|
(10) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka delnega vmesnega pregleda in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
|
(11) |
Ob začetku je več strani podalo pripombe in zahtevalo zaslišanje. Komisija je opravila zaslišanja z združenjem European Panel Federation (v nadaljnjem besedilu: združenje EPF), evropskimi proizvajalci laminatnih talnih oblog ter kitajsko gospodarsko zbornico uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCMC). Stališča na zaslišanju so odražala pisna stališča teh strani po začetku postopka in so obravnavana v oddelku 3 te uredbe. |
1.6 Vzorčenje
|
(12) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
1.6.1 Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(13) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec treh proizvajalcev Unije v treh različnih državah članicah. Komisija je izbrala vzorec na podlagi največjega obsega proizvodnje v Uniji v obdobju od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023, ki so ga sporočili proizvajalci Unije v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave. Vzorec je zajemal 83 % ocenjene proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede njenega začasnega vzorca. Ker ni bilo prejetih nobenih pripomb, se je vzorec štel za reprezentativnega za industrijo Unije. |
1.6.2 Vzorčenje nepovezanih uvoznikov
|
(14) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Javil se je le en nepovezan uvoznik, in sicer družba Borghi SpA (Grandate, Italija). Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno, družbo Borghi SpA pa pozvala, naj izpolni vprašalnik za nepovezane uvoznike. |
1.7 Izpolnjeni vprašalniki
|
(15) |
Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije, enemu nepovezanemu uvozniku, ki se je javil med postopkom vzorčenja, in vsem znanim uporabnikom melamina. Poleg tega so bili vsi ustrezni vprašalniki na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletišču GD za trgovino (8). Med preiskavo je Komisija vložnikom poslala vprašalnik, v katerem je zahtevala makroekonomske podatke o industriji Unije. |
|
(16) |
Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, en nepovezani uvoznik in pet uporabnikov, od katerih sta dva med seboj povezana. |
1.8 Preverjanje
|
(17) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev, ali je sprememba oblike obstoječih protidampinških ukrepov v interesu Unije ali ne. |
|
(18) |
Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
1.9 Naknadni postopek
|
(19) |
Komisija je 19. decembra 2024 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala spremeniti obliko veljavnih protidampinških dajatev. Za vse strani je bil določen rok, v katerem bi lahko predložile pripombe v zvezi z razkritjem in zahtevale zaslišanje. |
|
(20) |
Pripombe so predložili vložniki, družbi Sichuan Golden-Elephant Sincerity Chemical Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: SGE) in Kronospan Polska Sp.z.o.o. (v nadaljnjem besedilu: KRP), skupina Unilin, zbornica CCCMC in združenje EPF. Družba SGE, skupina Unilin in združenje EPF so zahtevali zaslišanje. |
2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek, ki se pregleduje
|
(21) |
Izdelek, ki se pregleduje, je melamin (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), trenutno uvrščen pod oznako KN 2933 61 00 . |
|
(22) |
Melamin je bel, kristaliničen prah, ki se večinoma proizvaja iz sečnine in se uporablja zlasti za proizvodnjo laminatov, smol, lepil za les in zmesi za oblikovanje ter za obdelavo papirja/tekstila. |
2.2 Zadevni izdelek
|
(23) |
Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske. |
2.3 Podobni izdelek
|
(24) |
Kot je pokazala prvotna preiskava, s katero so bili uvedeni veljavni ukrepi (9), imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter enake osnovne uporabe:
|
|
(25) |
Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
3. INTERES UNIJE
3.1 Uvod
|
(26) |
V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali bi bila sprememba oblike ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni različnih zadevnih interesov, tj. interesov industrije Unije, nepovezanih uvoznikov in uporabnikov. |
|
(27) |
Komisija je zlasti preučila, ali so se okoliščine, na katerih temelji uporaba fiksne dajatve in minimalne uvozne cene, znatno in trajno spremenile ter ali fiksna dajatev in minimalna uvozna cena povzročata industriji Unije resno in trajno škodo. |
|
(28) |
Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. |
3.2 Sprememba okoliščin in trajnost
3.2.1 Ozadje
|
(29) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 1 in 3, imajo protidampinški ukrepi, ki so predmet tega pregleda, obliko minimalne uvozne cene v višini 1 153 EUR na tono za tri kitajske proizvajalce izvoznike, minimalne uvozne cene v višini 1 346 EUR na tono za četrtega kitajskega proizvajalca izvoznika in fiksne dajatve v višini 415 EUR na tono za vse druge kitajske proizvajalce izvoznike. Te dajatve so temeljile na podatkih o normalni vrednosti, ocenjenih za takrat veljavno obdobje preiskave (od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009) v takrat uporabljeni primerljivi državi, tj. Indoneziji (glej uvodni izjavi 78 in 79 prvotne uredbe). |
|
(30) |
Razlogi za to obliko ukrepov so bili pojasnjeni v oddelku 3.3 prvotne uredbe. Zlasti je bilo ugotovljeno, da so se prodajne cene melamina po obdobju preiskave gibale med 1 200 EUR in 1 500 EUR na tono, kar je bilo med 300 EUR in 600 EUR nad povprečno prodajno ceno v navedenem obdobju preiskave. Posebna dajatev, ki bi temeljila na cenah, ki so prevladovale v navedenem obdobju preiskave, bi omejila „kakršno koli nadaljnje zvišanje cen melamina, ki bi resno vplivalo na splošno poslovanje uporabnikov“ (10). |
|
(31) |
V skladu z razlogi za pregled, kot so navedeni v točki 4 obvestila o začetku, je Komisija tako v preiskavi preučila, ali so okoliščine, ki so upravičevale uvedbo protidampinškega ukrepa v sedanji obliki (minimalna uvozna cena in posebna dajatev), še vedno prisotne. Komisija je v preiskavi ugotavljala tudi, ali navedena oblika protidampinškega ukrepa še naprej izravnava učinke dampinga, ugotovljene v prejšnjih preiskavah, in s tem preprečuje škodo, povzročeno industriji Unije. |
3.2.2 Sprememba okoliščin
3.2.2.1 Znatno povišanje proizvodnih stroškov
3.2.2.1.1 Znatno povišanje cen plina
|
(32) |
Cena melamina je v veliki meri odvisna od cene plina. Melamin se lahko proizvaja iz sečnine ali amoniaka. V okviru prvotne preiskave, iz katere izhajajo sedanji ukrepi, je bilo sporočeno, da plin predstavlja skoraj 50 % stroškov proizvodnje melamina (11). |
|
(33) |
Komisija je v sedanji preiskavi ugotovila, da je od uvedbe prvotne uredbe prišlo do strukturnih sprememb na evropskih trgih plina. Glede na delež plina v stroških melamina so te spremembe močno vplivale na stroške proizvodnje melamina. |
|
(34) |
Do leta 2021 je Rusija zagotavljala znaten del oskrbe Unije s plinom. Delež plina iz ruskih plinovodov v uvozu v EU se je zmanjšal z več kot 40 % leta 2021 na približno 8 % leta 2023 (12). V dolgem predhodnem obdobju med letoma 2010 in 2021 je delež ruskega plina v uvozu plina v EU znašal med 30 % in 45,5 % (13). Posledično so bile uporabnikom plina v EU zagotovljene razmeroma stabilne cene. Komisija je ugotovila, da se je v devetmesečnem obdobju (od aprila do decembra 2010) pred zaključkom prvotne preiskav s plinom na nizozemski borzi TTF v povprečju trgovalo pri 19,08 EUR/MWh (14). Med letoma 2011 in 2020 so cene plina nihale med 6 in 28 EUR/MWh. Od druge polovice leta 2021 so cene plina v EU začele dosegati rekordno visoke ravni. Ta trend se je še poslabšal po neizzvani vojaški agresiji Ruske federacije proti Ukrajini, ki traja že od marca 2022. Od takrat je bil uvoz zemeljskega plina iz ruskih plinovodov v veliki meri nadomeščen z uvozom plina v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: UZP) iz drugih držav izvora ali zlasti z uvozom zemeljskega plina iz Norveške (15). Ta sprememba infrastrukture za oskrbo s plinom je bila dodaten dejavnik, ki je prispeval k hitremu poviševanju cen plina. 22. avgusta 2022 so cene plina, s katerim se trguje na borzi TTF, poskočile na 339,20 EUR/MWh (16). Poleg tega se naložbe v infrastrukturo za UZP glede na njihov obseg štejejo za nepovratne. Zato je razumno domnevati, da tudi ob koncu navedene vojaške agresije večina držav članic verjetno ne bo ponovno kupovala plina po tako nizkih cenah, kot so bile v času prvotne preiskave in ob določitvi minimalne uvozne cene do vključno leta 2020. |
|
(35) |
Poleg tega je tudi po tem, ko so se cene plina na začetku leta 2023 začele stabilizirati, povprečna cena plina ostala dosledno višja, kot je bila pred letom 2021. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je s plinom v povprečju trgovalo po ceni [50–60] EUR/MWh (17), kar je približno trikrat več od povprečne cene v obdobju od aprila do decembra 2010. 29. septembra 2023, kar je bil zadnji trgovalni dan v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, se je z zemeljskim plinom na borzi TTF trgovalo po ceni 41,86 EUR/MWh (18). To je precej manj od visoke ravni, zabeležene avgusta 2022, vendar še vedno precej nad ravnmi, zabeleženimi do (vključno) prve polovice leta 2021. |
|
(36) |
V obravnavanem obdobju, uporabljenem v prvotni preiskavi, tj. od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2009, so proizvodni stroški industrije Unije znašali med 1 054 EUR in 1 229 EUR na tono (19). V obravnavanem obdobju, uporabljenem v prvem pregledu zaradi izteka ukrepov, tj. od 1. januarja 2012 do 31. marca 2016, so znašali med 1 036 EUR in 1 144 EUR na tono (20). Leta 2019 so proizvodni stroški industrije Unije znašali 980 EUR na tono (21). Zato so proizvodni stroški industrije Unije na tono melamina v vseh obdobjih, ki jih je Komisija preiskala med letoma 2006 in 2019, ostali presenetljivo stabilni, pri čemer je razlika med najnižjimi (980 EUR) in najvišjimi (1 229 EUR) znašala le 25,4 %. |
|
(37) |
Nasprotno pa so proizvodni stroški industrije Unije v najdaljšem delu obravnavanega obdobja, tj. od 1. januarja 2021 do 30. septembra 2023, znašali med 1 611 EUR in 3 132 EUR na tono. Ta vidik ne zajema leta 2020, tj. prvega leta obravnavanega obdobja, ker so bili razmeroma nizki stroški v tem letu realizirani pod vplivom upada gospodarske rasti, povezanega s pandemijo COVID-19. To kaže, v kolikšni meri so hitro naraščajoči stroški plina (glej uvodno izjavo 34) vplivali na skupne proizvodne stroške industrije Unije. |
|
(38) |
Vložniki so trdili, da so zemeljski plin, ključni vhodni materiali na osnovi zemeljskega plina in para skupaj ob upoštevanju trenutno prevladujočih cen plina znašali 80–90 % skupnih ocenjenih proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije. Zbornica CCCMC tega ni izpodbijala (22). |
|
(39) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da so se stroški plina od prvotne preiskave znatno povišali v absolutnem in posledično tudi relativnem smislu, kar se šteje za znatno spremembo okoliščin v smislu člena 11(3) osnovne uredbe. |
3.2.2.1.2 Drugi dejavniki, zaradi katerih so se znatno povišali proizvodni stroški
|
(40) |
Vložniki so trdili, da so se od prvotne preiskave povišali stroški skladnosti z evropskim okoljskim okvirom. Najpomembnejša okoljska shema, ki velja za industrijo Unije, je sistem EU za trgovanje z emisijami. Slednji je bil prvotno vzpostavljen leta 2005. To pomeni, da je obstajal že v času prvotne preiskave. Vendar je od takrat prišlo do znatnih sprememb sistema, ki so neposredno povzročile znatno višje proizvodne stroške, ki jih krijejo proizvajalci Unije. |
|
(41) |
Zbornica CCCMC je navedla, da morebiten delež stroškov okoljske skladnosti v skupnih proizvodnih stroških ni bil razviden iz zahtevka, in je na splošno podvomila v pomembnost takih stroškov. V zvezi s tem je opozorila na razpoložljivost brezplačne dodelitve pravic do emisij v okviru sistema trgovanja z emisijami. Poleg tega je trdila, da bi bilo treba vse stroške, ki nastanejo zaradi skladnosti s sistemom trgovanja z emisijami, izravnati z novim mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah (23). |
|
(42) |
Glede na dokaze in projekcije, ki so jih predložili vložniki, bodo stroški, nastali v zvezi s pravicami do emisij CO2, do leta 2026 presegli ugodnosti razpoložljive brezplačne dodelitve pravic do emisij zaradi proizvodnje vhodnih materialov, potrebnih za proizvodnjo melamina. Podatki iz zahtevka so pokazali, da se bodo projekcije cen za skupne emisije onesnaževal družb med letoma 2021 in 2026 povišale za [55 % do 135 %] (24). |
|
(43) |
Kar zadeva okoljske stroške, je zbornica CCCMC trdila, da je razkritje zgolj odstotne spremembe s strani Komisije, ne da bi zagotovila ustrezno izhodiščno vrednost ali okvir stroškov, nesmiselno. |
|
(44) |
Komisija je ponovila, da predloženi razpon vključuje najnižje in najvišje ocenjeno povišanje okoljskih stroškov med vzorčenimi proizvajalci Unije. Ni nenavadno, da se stopnje povišanja med družbami z različnimi politikami nakupa emisij močno razlikujejo. Poleg tega so se natančni podatki za posamezne družbe šteli za zaupne poslovne informacije. |
|
(45) |
Kar zadeva kakršno koli izravnavo stroškov, ki jih krije industrija Unije v okviru mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, se je Komisija strinjala z vložniki in potrdila, da melamin dejansko ni upravičen do zaščite v okviru mehanizma. |
|
(46) |
Vložniki so tudi poudarili, da je bila od prvotne preiskave opažena splošna inflacija. Dejavniki, ki so privedli do inflacije, vključujejo predvsem strukturne spremembe na trgih plina, pojasnjene v uvodni izjavi 34, ozka grla v dobavnih verigah in naraščajoče povpraševanje. Če bi bila minimalna uvozna cena 1 153 EUR na tono, uvedena v prvotni preiskavi, prilagojena z letnimi stopnjami inflacije, ki jih je objavil Eurostat, bi za leto 2022 znašala vsaj 1 474 EUR. Komisija je poudarila, da so prodajne cene industrije Unije za melamin dosegle 3 196 EUR na tono (povprečje za leto 2022, glej preglednico 7), kitajske uvozne cene pa 1 990 EUR na tono (povprečje za leto 2022, glej preglednico 3). Čeprav so se nato cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižale, je treba opozoriti, da so proizvodni stroški industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno znašali 3 069 EUR (glej preglednico 7). |
|
(47) |
Zbornica CCCMC je menila, da je stopnja inflacije v Uniji leta 2022 dosegla najvišjo vrednost, vendar se je nato znižala, ker so temeljni vzroki za inflacijo, kot sta povišanje cen plina in povpraševanje po melaminu po pandemiji COVID-19, izginili. Komisija se je strinjala z dejstvom, da je skupna inflacija cen dosegla vrhunec leta 2022 in da so se stopnje inflacije od takrat znižale. Vendar so cene in s tem stroški še vedno na ravni, ki je precej nad ravnjo iz leta 2009, tj. obdobja prvotne preiskave. Nič ne kaže, da bi se skupni učinek inflacije na cene po letu 2009 verjetno spremenil. |
3.2.2.2 Stanje dobave na trgu Unije
|
(48) |
V prvotni preiskavi so uporabniki izrazili pomisleke glede zanesljivosti zadostne dobave melamina po dostopnih cenah (25). |
3.2.2.2.1 Proizvodna zmogljivost industrije Unije
|
(49) |
Vložniki so v zahtevku navedli, da je proizvodna zmogljivost industrije Unije za približno 60 % večja od potrošnje Unije in da se je od leta 2009 znatno povečala. Poleg tega so navedli, da dajejo prednost prodaji na trgu Unije pred izvoznimi trgi, zato bi lahko po potrebi zagotovili dobavo za celoten trg EU. |
|
(50) |
V preiskavi je bilo dejansko ugotovljeno, da se je proizvodna zmogljivost industrije Unije med letom 2009, tj. obdobjem prvotne preiskave, in obdobjem sedanje preiskave v zvezi s pregledom povečala za več kot 20 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je proizvodna zmogljivost industrije Unije znašala 476 874 ton, kot je prikazano v preglednici 5, potrošnja pa 339 676 ton (glej preglednico 1). Industrija Unije je zato po potrebi sposobna zagotoviti dobavo za celotn trg Unije. |
|
(51) |
Zbornica CCCMC je trdila, da je proizvodna zmogljivost industrije Unije od leta 2006 stalno presegala potrošnjo Unije, zato se okoliščine, povezane z zmožnostjo industrije Unije za dobavo na trgu Unije, po njenem mnenju niso spremenile (26). |
|
(52) |
Komisija je zavrnila trditev zbornice CCCMC in pristop, da bi bilo treba celotno prosto zmogljivost industrije Unije od leta 2009 obravnavati ločeno od drugih pomembnih dejavnikov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 57, se je stanje dobave na trgu Unije na splošno izboljšalo glede na povečano zmogljivost industrije Unije v kombinaciji z večjim in cenovno ugodnim uvozom iz tretjih držav. |
3.2.2.2.2 Tržni delež industrije Unije
|
(53) |
Med letoma 2006 in 2009, tj. referenčnim obdobjem prvotne preiskave, je tržni delež industrije Unije v povprečju znašal 80 % in se nikoli ni zmanjšal pod 74 %. Podobno je ta tržni delež med 1. januarjem 2012 in 31. marcem 2016 v povprečju znašal 77 % (glej preglednico 6 Izvedbene uredbe (EU) 2017/1171), medtem ko je v letu 2019, tj. letu, ki se je končalo pred začetkom referenčnega obdobja sedanje preiskave, znašal 73 % (glej preglednico 7 Izvedbene uredbe (EU) 2023/2653). |
|
(54) |
Vložniki so v zahtevku navedli, da se je tržni delež industrije Unije močno zmanjšal zaradi agresivnega oblikovanja cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Medtem ko je tržni delež industrije Unije dolgo časa znašal med 73 % in 80 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, je v obdobju sedanje preiskave v zvezi s pregledom dejansko znašal le 48,6 % (glej preglednico 6), kar pomeni znatno spremenjeno okoliščino. Komisija pa je poudarila, da se je tržni delež kitajskega uvoza za razliko od tržnega deleža industrije Unije povečal z le 6,5 % leta 2009 na 29,2 % v obdobju sedanje preiskave v zvezi s pregledom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 56, se je povečal tudi uvoz iz drugih tretjih držav, kar je prispevalo k izgubi tržnega deleža industrije Unije, vendar v manjši meri kot kitajski uvoz. |
3.2.2.2.3 Uvoz iz tretjih držav
|
(55) |
Vložniki so v zahtevku navedli, da bi lahko v primeru pomanjkljive dobave uvoz iz tretjih držav zapolnil morebitno vrzel zaradi večje potrošnje. |
|
(56) |
Komisija je ugotovila, da je skupni tržni delež uvoza iz tretjih držav razen Kitajske leta 2009 znašal 6,2 % (glej tabelo 12 Uredbe (EU) št. 1035/2010) in da je bila raven tega tržnega deleža v kombinaciji s takratnim 85-odstotnim tržnim deležem industrije Unije eden od glavnih razlogov za spremembo oblike dajatve v fiksno dajatev (27). Tržni delež uvoza iz tretjih držav se je od takrat znatno povečal in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 22,3 %, kar kaže, da so proizvajalci iz tretjih držav vzpostavili zmogljivosti, ki lahko prispevajo k zadovoljevanju potrošnje na trgu Unije in zagotavljanju zdravih konkurenčnih razmer pod enakimi konkurenčnimi pogoji. |
3.2.2.2.4 Sklep o stanju dobave
|
(57) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da se je stanje dobave na trgu Unije od prvotne preiskave znatno spremenilo. Medtem ko je bila leta 2009 edini pomemben vir uvoza Kitajska in bi po uvedbi začasnih ukrepov pomanjkanje melamina na trgu Unije lahko povzročilo znatno povišanje cen (glej uvodno izjavo 63 osnovne uredbe), je bilo stanje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom očitno drugačno, in sicer z več pomembnimi viri uvoza (ki so zagotavljali pošten konkurenčni pritisk) in tudi veliko večjo proizvodno zmogljivostjo industrije Unije. |
3.2.2.3 Sklep
|
(58) |
Komisija je v sedanji preiskavi ugotovila, da se je od prvotne preiskave spremenilo več okoliščin, zlasti v zvezi s proizvodnimi stroški industrije Unije in dobavo. Od leta 2021 so se proizvodni stroški v Uniji močno povišali, zaradi česar minimalne uvozne cene in posebna dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe, določene na podlagi stroškov in cen iz leta 2009, niso mogle več učinkovito preprečiti škode, ki jo je industriji Unije povzročil dampinški kitajski uvoz. Posledično je industrija Unije utrpela škodo, kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 134. Medtem ko so bili v prvotni preiskavi pomisleki glede razpoložljivosti zadostne dobave melamina uporabnikom glavni razlog za uvedbo ukrepov v sedanji obliki, se je zanesljivost dobave uporabniški industriji od leta 2009 močno izboljšala. |
3.2.3 Trajnost
3.2.3.1 Uvod
|
(59) |
V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Komisija preučila tudi, ali se spremenjene okoliščine, ugotovljene v oddelku 3.5.2, lahko utemeljeno štejejo za trajne. |
|
(60) |
Več strani je v svojih stališčih podvomilo, da bi bilo mogoče spremembe okoliščin šteti za trajne. Nekatera stališča so bila predložena pred razkritjem bistvenih dejstev. Vse te trditve so povzete v tem oddelku. |
3.2.3.2 Ocena trajnosti
3.2.3.2.1 Znatno povišanje proizvodnih stroškov
|
(61) |
Kar zadeva močno povišanje cen plina, je zbornica CCCMC trdila, da so se cene zemeljskega plina proti koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno znižale glede na prejšnje najvišje vrednosti. Ta razvoj dogodkov je po njenem mnenju pokazal, da so bile kakršne koli spremembe okoliščin (v tem primeru močno povišane cene plina) le začasne. Poleg tega je navedla, da so se cene zemeljskega plina, ki je glavni vhodni material za proizvodnjo melamina, znižale na skoraj enake ravni, kot so bile zabeležene pred sredino leta 2021. |
|
(62) |
Združenje EPF je podobno opozorilo, da so glavni dejavnik, ki vpliva na proizvodne stroške proizvajalcev melamina, stroški zemeljskega plina. Po njegovih navedbah so se cene zemeljskega plina od leta 2023 hitro in znatno znižale. Združenje EPF je opozorilo, da so se promptne cene zemeljskega plina v Evropi januarja 2024 gibale med 28 EUR/MWh in 32 EUR/MWh, medtem ko so leta 2018 povprečne promptne cene zemeljskega plina v Evropi znašale približno 22 EUR/MWh do 23 EUR/MWh. Po njegovih navedbah so finančni trgi napovedali, da bodo cene plina med letoma 2024 in 2026 zelo blizu ravnem iz preteklosti. Združenje EPF je trdilo, da so se cene plina vrnile na normalne ravni iz preteklosti in da bi bili lahko vložniki s sedanjo obliko ukrepov spet konkurenčni. |
|
(63) |
Evropski proizvajalci laminatnih talnih oblog so glede razvoja cen plina predložili podobno projekcijo. Dodali so, da se bodo cene plina predvidoma stabilizirale, temu pa naj bi sledilo znižanje stopenj inflacije. Če pa se bodo stopnje inflacije znižale, bodo glavne centralne banke začele zniževati obrestne mere. Zaradi nižjih obrestnih mer bi bila hipotekarna posojila cenejša. Posledično bi nepremičnine postale cenovno dostopnejše, kar bi privedlo do pričakovanega okrevanja gradbenega sektorja, ki je ključni uporabnik izdelkov iz melamina. |
|
(64) |
Komisija se ni strinjala z nobeno od navedenih trditev. Menila je, da je malo verjetno, da bi se cene zemeljskega plina vrnile v cenovne razpone, zabeležene do leta 2020. |
|
(65) |
Kar zadeva trditev, ponovljeno v uvodni izjavi 62, je Komisija poudarila, da so bile cene plina med 28 in 32 EUR/MWh, kot jih je združenje EPF zabeležilo januarja 2024, še vedno znatno višje od cen med 22 in 23 EUR/MWh, ki jih je združenje EPF zabeležilo leta 2019. Komisija je navedla, da je povprečna cena plina na borzi TTF v prvi polovici leta 2024 znašala 29,82 EUR/MWh (28), kar je 56 % nad povprečno ceno plina na borzi TTF v višini 19,08 EUR/MWh v obdobju od aprila do decembra 2010 (glej opombo 16 te uredbe) in tudi precej nad povprečno ceno plina na borzi TTF v obdobju 2011–2020. Zato so cene plina, četudi bi se razmere v zvezi s cenami plina v obdobju preiskave v zvezi s pregledom štele za izjemne, še vedno znatno višje od povprečne cene do vključno leta 2020. |
|
(66) |
Združenje EPF ni dodatno podprlo domnevnih projekcij glede verjetnih cen plina do leta 2026. Poleg tega je Komisija v zvezi s trditvami, povzetimi v uvodnih izjavah 61 do 63, menila, da glede na spremembe geopolitičnih razmer ni verjetno, da se bodo cene plina zanesljivo stabilizirale na ravneh, zabeleženih do junija 2021. Od leta 2021 je večina držav članic, ki zemeljski plin nabavljajo neposredno iz Rusije po plinovodih, začela ta uvoz zmanjševati. Zaradi neupravičene in neizzvane agresije Rusije proti Ukrajini so Evropska unija in države članice okrepile in pospešile ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina. V okviru tega je načrtovanih ali pa se gradi vsaj 17 terminalov za UZP (29). Glede na izjemno pomembne naložbe, potrebne za izgradnjo terminalov za UZP in celotne oskrbovalne infrastrukture, ter zavezo Unije, da bo odpravila odvisnost od ruskega plina (30), je zelo malo verjetno, da bo Unija ponovno kupovala ruski plin iz plinovodov v količinah in po cenah kot pred letom 2021, zato bodo cene na trgu verjetno še naprej precej višje od cen, zabeleženih do prve polovice leta 2021. |
|
(67) |
Po razkritju je zbornica CCCMC izrazila kritiko, da se je Komisija za namene primerjave oprla na ceno plina na zadnji dan obdobja preiskave v zvezi s pregledom, ki je bila na borzi TTF zabeležena pri 41,86 EUR/MWh, in na povprečno ceno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki po mnenju zbornice CCCMC glede na izjemno visoke cene v navedenem obdobju, vključno z najvišjo vrednostjo 339,20 EUR/MWh, ki je bila dosežena 22. avgusta 2022 (glej uvodni izjavi 34 in 35), nista bili reprezentativni. Dodala je, da so se glede na povezavo med cenami zemeljskega plina in proizvodnimi stroški industrije Unije slednji že vrnili oziroma naj bi se kmalu vrnili na ravni pred krizo. |
|
(68) |
Komisija je trditvi zavrnila. Opozorila je, da se je pri oceni trajnosti ugotovljene spremembe okoliščin sklicevala tudi na povprečno ceno plina na borzi TTF v prvi polovici leta 2024 (glej uvodno izjavo 65), tj. v obdobju, ko so se cene očitno znižale glede na prejšnje in izjemne najvišje vrednosti, vendar so se stabilizirale na ravneh, ki so bile znatno višje od tistih v obdobju pred prvo polovico leta 2021. Poleg tega je navedla, da je v drugi polovici leta 2024 povprečna cena plina na borzi TTF znašala 29,82 EUR/MWh, kar je precej nad povprečno ceno plina na borzi TTF v obdobju 2011–2020 (glej uvodno izjavo 65). Iz tega sledi, da ni znakov, da naj bi se proizvodni stroški industrije Unije stabilizirali na ravneh, podobnih tistim, ki so prevladovale v obdobju od uvedbe ukrepov do prve polovice leta 2021. |
|
(69) |
Po razkritju je združenje EPF ponovilo, da se bodo ravni cen zemeljskega plina, predvidene za drugo polovico leta 2026, približale dejanskim cenam plina, zabeleženim julija 2023 (23–25 EUR/MWh), ki niso oddaljene od ravni iz leta 2021. V zvezi s tem se je sklicevalo na najnovejšo evropsko gospodarsko napoved z dne 15. novembra 2024 (31). |
|
(70) |
Komisija je navedla, da naj bi cene zemeljskega plina, predvidene za obdobje od drugega četrtletja leta 2025 do prvega četrtletja leta 2026, znašale med 43,5 in 47,25 EUR/MWh (32). Te cene naj bi bile vsaj 46 % višje od povprečne cene plina na borzi TTF, zabeležene v prvi polovici leta 2024 (glej uvodno izjavo 65). |
|
(71) |
Na podlagi navedenega je Komisija potrdila, da se sprememba vzorca nabave in dobave ter posledično višji stroški zemeljskega plina, ki jih krijejo proizvajalci Unije, štejejo za trajne. |
|
(72) |
Kar zadeva stroške okoljske skladnosti, ki jih krije industrija Unije (glej uvodno izjavo 40), nič ne kaže, da bodo te okoljske regulativne obveznosti kmalu odpravljene. Dejansko bo vse večji poudarek na okoljski trajnostnosti, predvsem v okviru evropskega zelenega dogovora, verjetno privedel do vse višjih stroškov industrijske skladnosti za proizvajalce Unije. To potrjujejo tudi projekcije, ki so jih doslej predložili proizvajalci Unije (glej uvodno izjavo 42). Zato se pričakuje, da bo ugotovljena sprememba okoliščin trajna. |
|
(73) |
Po razkritju se je zbornica CCCMC želela seznaniti z relativnim pomenom domnevnih stroškov skladnosti glede na skupne stroške proizvodnje melamina na enoto, ki so bili še naprej ključnega pomena pri ocenjevanju dejanskega pomena odstotnega povečanja. |
|
(74) |
Komisija je razložila, da so okoljski stroški, s katerimi se je soočala industrija Unije, predstavljali manjši delež skupnih stroškov proizvodnje melamina kot stroški plina. Vendar to ne spremeni dejstva, da so bile ugotovljene spremembe še vedno znatne in trajne. |
|
(75) |
Kar zadeva inflacijo (glej uvodno izjavo 46) je Komisija poudarila, da bo trajnost povišanja stroškovnih postavk (plin in okoljski stroški) neizogibno privedla do višjih cen izstopnega izdelka, tj. melamina. Poleg tega bo industrija Unije želela povišanje stroškovne osnove upoštevati v svojih prodajnih cenah, ko bodo ponovno vzpostavljeni enaki konkurenčni pogoji, saj dolgoročno ne more prenašati izgub, ki jih je utrpela v letu 2022 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato se pričakuje, da bo višja raven cen melamina v primerjavi z ravnmi cen, ugotovljenimi v prvotni preiskavi, trajna. |
|
(76) |
Po razkritju je zbornica CCCMC nasprotovala trditvam, da so bili proizvodni stroški industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom višji kot v obdobju prvotne preiskave in da bo višja raven stroškov predvidoma trajna. |
|
(77) |
Komisija se je sklicevala na argumente v zvezi s trajnostjo višjih stroškov plina (glej uvodno izjavo 70), saj bo to povišanje glede na težo stroškov plina v skupnih stroških proizvodnje melamina po pričakovanjih privedlo do prav tako trajnega povišanja skupnih stroškov. |
3.2.3.2.2 Stanje dobave na trgu Unije
|
(78) |
Kar zadeva večjo proizvodno zmogljivost industrije Unije, preiskava ni pokazala nobenih načrtov proizvajalcev Unije za zmanjšanje zmogljivosti v bližnji prihodnosti. Zato se šteje, da je večja skupna zmogljivost trajna. |
|
(79) |
Vendar je zbornica CCCMC trdila, da se proizvodna zmogljivost industrije Unije ali njena zmožnost dobave na trgu EU ni bistveno (ali trajno) spremenila. |
|
(80) |
Komisija je pojasnila, da ima industrija Unije zadostno zmogljivost, da zadosti potrošnji v Uniji. V zvezi s tem se je sklicevala na podatke, zbrane v sedanji preiskavi (glej preglednici 1 in 5). Čeprav potrošnja nikoli ni presegla 427 309 ton na leto (zabeleženo leta 2021), je zmogljivost znašala vsaj 476 874 ton na leto (glej obdobje preiskave v zvezi s pregledom). |
|
(81) |
Zbornica CCCMC je dodala, da zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije v obdobju od 1. julija 2022 do 30. junija 2023 pod 30 % ni bilo trajno, ker je bilo posledica izjemnih okoliščin, kot so težave s proizvodnjo na ravni proizvajalcev Unije in večje povpraševanje uporabnikov hkrati. Da bi uporabniki nadomestili pomanjkljivo dobavo, so se zanašali na večji uvoz, večinoma iz Kitajske. |
|
(82) |
Komisija je poudarila, da je bilo znatno zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije dejansko in ga zbornica CCCMC kot takega ni izpodbijala. Komisija je menila, da je bilo zmanjšanje tržnega deleža predvsem posledica eksponentnega povečanja kitajskega dampinškega uvoza, ki je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije (glej uvodno izjavo 102). |
|
(83) |
Glede na navedeno so bile pripombe zbornice CCCMC zavrnjene. |
|
(84) |
Po razkritju je družba SGE trdila, da se okoliščine, na katerih temeljijo obstoječi ukrepi v obliki fiksne dajatve in minimalne uvozne cene, niso bistveno in trajno spremenile. Kar zadeva razpoložljivost uvoza melamina iz tretjih držav, je pripomnila, da so bile v nekaterih obdobjih cene iz tretjih držav nižje od cen iz Kitajske in da dobava iz tretjih držav ni bila stabilna in ne bi mogla nadomestiti uvoza iz Kitajske. |
|
(85) |
Komisija je razložila, da so uvozne cene iz tretjih držav v obravnavanem obdobju na splošno sledile tržnim trendom. Še pomembneje pa je, da je tržni delež celotnega uvoza iz tretjih držav, kot je prikazano v preglednici 4, v obravnavanem obdobju ostal v razmeroma majhnem razponu med 19,2 % in 22,3 %, kar pomeni, da cene niso škodile tržnim deležem industrije Unije v enakem obsegu kot kitajske cene (glej preglednico 2). Poleg tega so bili tržni deleži med 19,2 % in 22,3 % precej večji od kitajskih tržnih deležev v celotnem obravnavanem obdobju v preiskavi, ki je privedla do ukrepov, ki se pregledujejo, zato se Komisija ni strinjala z družbo SGE. Komisija je ugotovila, da je bil skupni uvoz iz tretjih držav stabilen alternativni dejavnik glede dobave na trgu Unije. |
|
(86) |
Družba SGE je ponovila trditev uporabnika KRP z dne 30. oktobra 2024 (33), da zgolj evropska proizvodna zmogljivost ne more zadovoljiti povpraševanja. Podobno je združenje EPF v svojih pripombah po razkritju podvomilo v podatke o zmogljivosti, ki jih je ocenila Komisija in so navedeni v preglednici 5. Trdilo je, da sta se dve tovarni melamina družbe BASF v Ludwigshafnu konec aprila 2023 trajno zaprli (34). Poleg tega se je sklicevalo na tržne informacije svojih članov, v skladu s katerimi sta melamin z zmanjšano zmogljivostjo v letu 2024 proizvajali le družbi OCI in LAT Nitrogen. Po podatkih združenja EPF je skupna proizvodna zmogljivost teh proizvajalcev skupaj znašala 290 000 ton na leto. |
|
(87) |
Da bi Komisija zaščitila informacije, ki se štejejo za poslovno skrivnost, ni mogla razkriti podatkov o proizvodni zmogljivosti posameznih proizvajalcev Unije. Vendar je potrdila, da so bili podatki o proizvodni zmogljivosti iz preglednice 5 ustrezno preverjeni. Komisija je tudi poudarila, da se zadevna obrata družbe BASF nista trajno zaprla, kot je trdilo združenje EPF, ampak sta na prodaj (35). Poleg tega pristop združenja EPF, da ne upošteva zmogljivosti, ki začasno ne obratujejo ali so na prodaj, ni v skladu s stalno prakso Komisije. Dejstvo, da so proizvajalci Unije zmanjšali proizvodnjo, ker niso mogli konkurirati nepravičnim cenam uvoza iz Kitajske, ki je prodrl na trg Unije v brezprimerno velikem obsegu, se ne bi smelo napačno razumeti kot trajno zmanjšanje proizvodne zmogljivosti. Trditev združenja EPF je bila zato zavrnjena. Trditev družbe KRP ni bila dodatno utemeljena in je bila zato prav tako zavrnjena. |
3.2.4 Sklep
|
(88) |
Na podlagi navedenega je Komisija v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe sklenila, da so se okoliščine iz oddelka 3.2.2 od prvotne preiskave spremenile in da so te spremembe trajne. |
3.3 Škoda
3.3.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(89) |
Na podlagi informacij iz zahtevka so podobni izdelek v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajali trije vložniki in dva druga proizvajalca. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Nevzorčena proizvajalca, opredeljena v zahtevku, sta BASF AG, Ludwigshafen (Nemčija) in S.C. Azomures, Targu Mures (Romunija). Kot zainteresirana stran se je registrirala le družba BASF. Nobeden od obeh proizvajalcev med preiskavo ni predložil pripomb ali stališč. |
|
(90) |
Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na 175 786 ton. Ta številka je bila izračunana na podlagi izpolnjenih vprašalnikov treh vzorčenih proizvajalcev Unije in izpolnjenega vprašalnika o makrokazalnikih, ki so ga predložili vložniki. |
|
(91) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je Komisija izbrala dokončni vzorec proizvajalcev Unije, ki predstavljajo približno 83 % celotne ocenjene proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Trije vzorčeni proizvajalci so vložniki. |
3.3.2 Potrošnja Unije
|
(92) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) podatkov vložnikov o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije, ki je bila delno navzkrižno preverjena z obsegom prodaje, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije, in (b) uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz vseh tretjih držav v Unijo, kot je navedeno v podatkovni zbirki COMEXT (Eurostat). |
|
(93) |
Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način: Preglednica 1 Potrošnja Unije (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(94) |
Pregled je pokazal, da se je potrošnja Unije med letoma 2020 in 2021 po okrevanju po pandemiji COVID-19 povečala za 18 %. Na splošno se je potrošnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 7 %. |
3.3.3 Uvoz iz zadevne države
3.3.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države
|
(95) |
Komisija je obseg uvoza iz zadevne države določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Kitajski tržni delež je določila s primerjavo uvoza in potrošnje Unije, kot je razvidno iz preglednice 2. |
|
(96) |
Uvoz iz LRK se je gibal na naslednji način: Preglednica 2 Obseg uvoza in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(97) |
Obseg uvoza iz Kitajske se je od leta 2020 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečal za več kot 80-krat. Čeprav se leto 2020 morda ne šteje za reprezentativno zaradi upada gospodarske rasti po pandemiji COVID-19, se je uvoz iz Kitajske od leta 2021 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom ne glede na to povečal za skoraj štirikrat. |
|
(98) |
V relativnem smislu (glej indekse v preglednici 2) se je tržni delež uvoza iz Kitajske povečal še bolj kot obseg navedenega uvoza in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel skoraj 30 %. V primerjavi z letom 2021 se je tržni delež povečal za več kot štirikrat. |
3.3.3.2 Cene uvoza iz Kitajske in nelojalno nižanje prodajnih cen
3.3.3.2.1 Cene
|
(99) |
Komisija je povprečne cene uvoza iz Kitajske določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata. |
|
(100) |
Tehtana povprečna cena uvoza iz Kitajske se je gibala na naslednji način: Preglednica 3 Uvozne cene (v EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||
|
(101) |
Povprečne cene uvoza melamina iz Kitajske so se med letoma 2020 in 2022 zvišale za 108 %. Cene so se od leta 2022 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom močno znižale, in sicer za 32 %. |
3.3.3.2.2 Nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(102) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen ocenila tako, da je primerjala (a) tehtane povprečne statistične cene uvoza iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, določene na podlagi CIF (z ustreznimi prilagoditvami za običajno carinsko stopnjo, protidampinško dajatev (36) in stroške po uvozu), ter (b) tehtane povprečne prodajne cene treh proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije. Tako izračunana stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je znašala 8,5 %. |
|
(103) |
Komisija je nadalje upoštevala tudi druge cenovne učinke, zlasti obstoj znatnega padca cen. Ugotovila je, da je do padca cen prišlo, ker je morala industrija Unije med letom 2022 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znižati svoje prodajne cene za približno 53 % (glej preglednico 7), tj. precej pod njenimi proizvodnimi stroški, kar je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povzročilo izgubo v višini –100,1 % (glej preglednico 10). |
3.3.4 Obseg in cene uvoza iz tretjih držav
|
(104) |
Komisija je obseg in cene uvoza iz tretjih držav določila na podlagi enake metodologije, kot jo je uporabila za LRK (glej oddelek 3.3.3.1). |
|
(105) |
Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 4 Uvoz iz tretjih držav
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(106) |
Med najpomembnejšimi viri uvoza zunaj Kitajske so bili Katar, Trinidad in Tobago ter Indija. Uvoz iz vsake od teh držav se je v obravnavanem obdobju povečal za vsaj 54 % (Katar) in do 360 % (Indija). Vendar se je uvoz iz Indije v letu 2020 začel povečevati s precej nižje ravni kot uvoz iz drugih dveh držav. Tržni delež skupnega uvoza iz vseh tretjih držav razen Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal le za 5 %. |
|
(107) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile povprečne uvozne cene iz treh najpomembnejših virov razen Kitajske vse nad povprečnimi uvoznimi cenami iz LRK. Razmeroma blizu so bile le uvozne cene iz Trinidada in Tobaga, čeprav so bile še vedno višje od uvoznih cen iz Kitajske (1 379 EUR/tono v primerjavi s 1 361 EUR/tono). Vendar je bil obseg uvoza iz Trinidada in Tobaga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom manjši od 20 % obsega uvoza iz Kitajske. |
|
(108) |
Povečanje tržnega deleža tretjih držav za 2,5 odstotne točke v obravnavanem obdobju je očitno precej manjše od povečanja tržnega deleža kitajskega uvoza za 28,9 odstotne točke. Povprečna cena uvoza iz tretjih držav je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno višja tako od prodajne cene industrije Unije (glej preglednico 7) kot tudi povprečne uvozne cene iz Kitajske (glej preglednico 3). |
3.3.5 Gospodarski položaj industrije Unije
3.3.5.1 Splošne opombe
|
(109) |
Komisija je za oceno obstoja škode razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov in informacij iz izpolnjenih vprašalnikov vložnikov, ki jih je ustrezno navzkrižno preverila z informacijami v zahtevku in izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije ter statističnimi podatki Eurostata. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. |
|
(110) |
Makroekonomski kazalniki v tej zadevi so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost in produktivnost. |
|
(111) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne prodajne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
3.3.5.2 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(112) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(113) |
Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 56 %. Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala skoraj nespremenjena, saj se je zmanjšala le za 1 %. Zato se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 56 %. |
3.3.5.3 Obseg prodaje in tržni delež
|
(114) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(115) |
Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam se je v obdobju od leta 2020 do leta 2021 povečal za 9 %, vendar se je med letom 2021 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 52 odstotnih točk na raven v višini 43 %, ki je bila pod ravnjo iz leta 2020. |
|
(116) |
Po enakem trendu se je ravnal tržni delež industrije Unije, ki se je zmanjšal z 79,9 % na 48,6 %. |
3.3.5.4 Rast
|
(117) |
V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 7 % (glej preglednico 1), obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji pa za 43 % (glej preglednico 6). Posledično je industrija Unije izgubila pomembne tržne deleže (glej preglednico 6) v primerjavi s kitajskim uvozom (glej preglednico 2). |
3.3.5.5 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje
|
(118) |
Tehtane povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji in proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 7 Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(119) |
Proizvodni stroški na enoto so se eksponentno povišali na raven, ki je bila leta 2022 za 250 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa še vedno za 239 %, višja od ravni, zabeležene leta 2020. To izrazito povišanje proizvodnih stroškov je povzročila predvsem zelo močna rast cen plina od leta 2021 dalje. |
|
(120) |
Prodajne cene so se gibale podobno do leta 2022, ko so dosegle raven, ki je bila za 244 % višja od ravni iz leta 2020. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se prodajne cene v primerjavi z letom 2022 znižale za več kot polovico. Vložniki so v stališču, predloženem 23. avgusta 2024 (37), poudarili, da se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal na nevzdržne ravni, medtem ko so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno povišale stroškovne osnove. |
3.3.5.6 Zaposlenost in produktivnost
|
(121) |
Zaposlenost, produktivnost in povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 8 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(122) |
Število zaposlenih se je od leta 2021 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšalo za več kot 9 %, saj je industrija Unije začela zmanjševati delovno silo v neugodnih razmerah na trgu. |
|
(123) |
Produktivnost dela se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšala, in sicer za 56 %, v skladu z močnim upadom proizvodnje (glej preglednico 5). |
|
(124) |
Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju povišali za 23 %, saj so bile plače prilagojene inflaciji in predhodni rasti. |
3.3.5.7 Zaloge
|
(125) |
Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 9 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(126) |
Ravni zalog so se v obravnavanem obdobju precej spreminjale. Leta 2021 je bila raven zalog za 56 % nižja od ravni iz leta 2020, leta 2022 pa za 165 % višja od nje. Končne zaloge kot odstotek proizvodnje so se med letoma 2020 in 2022 povečale za skoraj petkrat, od leta 2020 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom pa za več kot trikrat. To je dodaten znak, da je imela industrija Unije proti koncu obravnavanega obdobja vse več težav s prodajo svojih izdelkov zaradi drastično naraščajočega uvoza iz Kitajske. |
3.3.5.8 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
|
(127) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 10 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(128) |
Komisija je dobiček vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji melamina nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od povezane prodaje. Industrija Unije je ustvarila dobiček šele leta 2021, in sicer v višini 12,3 %. V letih 2020 in 2022 se je s povezano prodajo ustvarjala izguba v višini –4,1 % oziroma –5,6 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je izguba znašala –100,1 %. |
|
(129) |
Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Razvoj denarnega toka je bil leta 2021 pozitiven. Industrija Unije je leta 2022 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarjala negativen denarni tok po negativnem trendu dobičkonosnosti. |
|
(130) |
Raven naložb industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povišala za 194 %. Glede na rezultate preiskave so se naložbe nanašale skoraj izključno na zamenjave v celoti amortiziranih in izrabljenih sredstev. Po golem naključju so bile te naložbe skoncentrirane v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega so bile naložbe sorazmerno majhne glede na druge kazalnike, kot so skupne vrednosti prodaje. Zato Komisija ni mnenja, da je ta kazalnik v sedanji zadevi zelo pomemben. |
|
(131) |
Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, gibanje pa je sledilo gibanju analiziranih stopenj dobičkonosnosti. |
3.3.5.9 Sklep o položaju industrije Unije
|
(132) |
V razmerah naraščajočih proizvodnih stroškov in vse večje nestanovitnosti cen je industrija Unije v obravnavanem obdobju zaradi LRK izgubila znatne tržne deleže. Obseg kitajskega uvoza se je eksponentno povečal in vstopil na trg Unije po cenah, ki so znatno nelojalno zniževale cene industrije Unije. Ob takem pritisku industrija Unije višjih proizvodnih stroškov ni mogla prenesti na svoje prodajne cene in je nato utrpela velike izgube na nevzdržni in brezprimerni ravni. |
|
(133) |
V bistvu so iz vseh kazalnikov škode, kot so proizvodnja, stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, obseg prodaje, prodajne cene na enoto, tržni deleži, dobičkonosnost in denarni tok, v obravnavanem obdobju izhajali zelo negativni trendi. |
|
(134) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo v smislu člena 3(1) osnovne uredbe. |
3.3.6 Vzročna zveza
|
(135) |
Komisija je po sklepu, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, in ob sklicevanju na uvodno izjavo 27 preučila, ali veljavna minimalna uvozna cena in fiksna dajatev povzročata resno in trajno škodo industriji Unije. |
|
(136) |
Komisija je najprej opozorila, da je minimalna uvozna cena zasnovana tako, da lahko proizvajalci izvozniki, ko cene dosežejo ravni, ki so precej višje od minimalne uvozne cene, izvažajo praktično neomejene količine zadevnega izdelka, ne da bi se soočali s protidampinškimi dajatvami v Uniji. Ta scenarij se je izkazal za resničnega leta 2022 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ko so tržne cene dosegle take ravni (glej preglednico 2 ter uvodni izjavi 97 in 98). |
|
(137) |
Komisije je nato ugotovila, da je uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije. Dejansko se je ta uvoz eksponentno povečal, in sicer za 8013 % v obravnavanem obdobju (glej preglednico 2), kar je privedlo do znatnega povečanja tržnih deležev, in sicer z 0,3 % leta 2020 na 29,2 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v škodo industriji Unije, katere tržni deleži so se v istem obdobju zmanjšali z 79,9 % na 48,6 %. Poleg tega je uvoz iz Kitajske potekal po vse nižjih cenah (glej preglednico 3 od leta 2022 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom) in je nelojalno nižal prodajne cene Unije (glej uvodno izjavo 102), kar je industriji Unije povzročilo znatno škodo. Poleg tega so navedene cene izvajale znaten pritisk na cene industrije Unije. Dejansko so bile od leta 2021 znatno nižje od cen industrije Unije, še pomembneje pa je to, da so bile od leta 2022 nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije. Zaradi ugotovljenega oviranja cen industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni mogla povišati svojih cen v skladu s povišanjem svojih stroškov, kar je povzročilo znatne izgube. K navedeni škodi so prispevali tudi drugi dejavniki, kot so cene plina, ki so bili glavni vzrok, da so proizvodni stroški presegli prodajne cene (glej podatke iz preglednice 7 za leto 2022 in obdobje preiskave v zvezi s pregledom), vendar niso oslabili ugotovljene vzročne zveze. Tržni delež skupnega uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 13 % (glej preglednico 4), kar je precej manj od več kot 80-kratnega povečanja kitajskega uvoza v istem obdobju (glej preglednico 2). Podobno je bil skupni uvoz iz drugih tretjih držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v povprečju za skoraj 200 EUR na tono dražji od kitajskega uvoza. Zato uvoz iz tretjih držav ni oslabil ugotovljene vzročne zveze med uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(138) |
Po razkritju je zbornica CCCMC trdila, da so bile glavni razlog, zakaj proizvajalci Unije niso mogli povišati svojih cen, da bi pokrili svoje proizvodne stroške in ohranili dobičkonosnost, izredne razmere na notranjem trgu EU, ki so se pojavile v drugi polovici leta 2022 in v letu 2023, in ne kitajski uvoz. |
|
(139) |
Komisija je trditev zavrnila. Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v letu 2021 in v določenem obsegu še v letu 2022 lahko povišala cene v skladu z naraščajočimi proizvodnimi stroški, ko je kitajski uvoz vstopil na trg po uvoznih cenah v višini 1 627 EUR oziroma 1 990 EUR na tono. Šele v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ko so se uvozne cene znižale na 1 361 EUR na tono, industrija Unije ni mogla več prodajati po cenah, ki so pokrivale njene stroške. To je jasno pokazalo, da ukrepi niso dosegli predvidenega učinka, saj je bil kitajski uvoz po nizkih cenah v povečanem obsegu glavni vzrok za škodo, povzročeno industriji Unije. |
|
(140) |
Zato je Komisija sklenila, da je zasnova minimalne uvozne cene kitajskim proizvajalcem v bistvu omogočila povečanje obsega izvoza po nižjih cenah, kar je industriji Unije povzročilo znatno škodo. |
3.4 Interes nepovezanih uvoznikov in uporabnikov
|
(141) |
Vsi znani nepovezani uvozniki in uporabniki so bili obveščeni o začetku pregleda. |
|
(142) |
Komisija je prejela izpolnjen vprašalnik od enega nepovezanega uvoznika, vendar ta stran ni želela predložiti nezaupne različice izpolnjenega vprašalnika. Zato predloženih informacij ni bilo mogoče analizirati. |
|
(143) |
Izpolnjene vprašalnike so predložili trije uporabniki in skupina Unilin (ki jo sestavljata dva uporabnika). Navedeni trije uporabniki niso predložili smiselnih odprtih različic izpolnjenih vprašalnikov, zato teh predložitev ni bilo mogoče analizirati. Med preiskavo je še naprej sodelovala le skupina Unilin, ki je med drugim tudi omogočila preveritveni obisk v svojih prostorih (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 18). |
|
(144) |
Vendar je skupina Unilin trdila, da ne more predložiti popolne nezaupne različice svojih stališč, ker z vidika konkurence ni bila pripravljena pokazati nekaterih informacij širši javnosti. Zato se je sklicevala na „izjemne okoliščine“ v smislu člena 19(2) osnovne uredbe. Komisija je upoštevala trditev skupine Unilin. Na podlagi predloženih informacij je lahko le ugotovila, da nakupi skupine Unilin od industrije Unije in njen uvoz iz Kitajske niso bili reprezentativni za celotni sektor uporabnikov in da sprememba oblike ukrepov tej zadevni strani ne bi neupravičeno škodovala. |
|
(145) |
Po razkritju je združenje EPF izrazilo pomisleke glede ocene interesa uporabnikov, ki jo je opravila Komisija, saj se zdi, da je temeljila le na dveh izpolnjenih vprašalnikih, ki ju je predložila skupina Unilin. Dodalo je, da se je zaradi naraščajočih stroškov melamina med novembrom 2022 in novembrom 2023 močno povečala razlika med surovimi in prevlečenimi ploščami, in sicer s povprečno 30–50 % na 60–124 %. |
|
(146) |
Komisija je pojasnila, da se lahko pri svoji oceni opre le na preverljive podatke, ki jih predložijo sodelujoče zainteresirane strani. Ob začetku pregleda je bil vzpostavljen stik s približno 80 uporabniki, ki so bili o njem obveščeni. Na koncu so bili podatki, ki jih je predložila skupina Unilin, edina preverljiva predložitev uporabnikov, ki je bila na voljo Komisiji. Komisija sklepa v zvezi s skupino Unilin ni razširila na vse uporabnike, vendar ob odsotnosti drugih sodelujočih uporabnikov ni imela na voljo nobenih drugih razpoložljivih informacij za analizo. |
|
(147) |
Poleg tega se pristop združenja EPF, da se vhodni stroški melamina odštejejo od razlike v ceni izstopnih izdelkov, šteje za napačnega. Razlike v ceni je mogoče pripisati različnim drugim razlogom, kot je dojemanje strank itd., ne pa nujno in izključno povečanju enega stroškovnega elementa. |
|
(148) |
Po začetku postopka je združenje EPF navedlo, da evropska lesnopredelovalna industrija letno ustvari več kot 500 milijard EUR prometa in zagotavlja štiri milijone neposrednih delovnih mest v Uniji. Industrija plošč, ki predstavlja 9 % tega prometa, ima ključno vlogo, saj ustvarja vrednost stranskih proizvodov iz sečnje in predelave lesa ter zagotavlja visokokakovostne, lahke in cenovno dostopne izdelke za pohištveni in gradbeni sektor. Zato bi vsaka sprememba oblike ukrepov negativno vplivala na veliko več zaposlenih (pri proizvajalcih lesnih plošč v EU in v njihovi vrednostni verigi nadaljnjih uporabnikov), kot bi koristila zaposlenim pri proizvajalcih melamina v Uniji. |
|
(149) |
Komisija je menila, da združenje EPF ni dokazalo, kolikšen del domnevnega letnega prometa se je nanašal na prodajo izdelkov, ki vsebujejo melamin, kako pomembni so stroški melamina v teh izdelkih ter koliko delovnih mest je prispevalo k proizvodnji in prodaji takih izdelkov. Zato učinka spremembe oblike ukrepa ni bilo mogoče določiti in je bila trditev zavrnjena. |
|
(150) |
Po razkritju je združenje EPF izračunalo, da je približno 650 000 delovnih mest v industriji lesnih plošč in z njo povezanih sektorjih v celotni dobavni verigi povezanih z uporabo melamina in da bi bila vsa ta delovna mesta znatno ogrožena, če bi se oblika ukrepov spremenila. Komisija je trditev zavrnila, saj združenje EPF ni utemeljilo, zakaj bi dajatve ad valorem na eno surovino iz določene države za razliko od fiksne dajatve in minimalne uvozne cene škodile tem gospodarskim sektorjem. |
|
(151) |
Evropski proizvajalci laminatnih talnih oblog so trdili, da kitajski proizvajalci izvozniki, za katere velja fiksna dajatev v višini 415 EUR na tono, ne morejo izvažati v Unijo, ker je ta dajatev previsoka, in da skupna zmogljivost treh kitajskih proizvajalcev, za katere velja minimalna uvozna cena, ne presega 300 000 ton, kar ne omogoča zadostne dobave na evropskem trgu. Poleg tega so trdili, da se uporabniki Unije ne bodo mogli zanašati zgolj na evropsko proizvodnjo melamina, zlasti ko bo trg okreval. |
|
(152) |
Komisija je te trditve evropskih proizvajalcev laminatnih talnih oblog zavrnila. Potrošnja nikoli ni bila višja od približno 430 000 ton letno. Leta 2021 je na primer znašala 427 185 ton. Industrija Unije bi z zmogljivostjo več kot 476 000 ton (navedeno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom; glej preglednico 5) zagotovo lahko sama krila to potrošnjo. |
|
(153) |
Evropski proizvajalci laminatnih talnih oblog so dodali, da se njihovi člani soočajo z vse močnejšo konkurenco iz Turčije, saj lahko turški proizvajalci laminatnih talnih oblog še naprej uvažajo melamin iz Kitajske, ne da bi plačevali protidampinške dajatve, in imajo tako nižje stroške kot proizvajalci laminatnih talnih oblog v Uniji. |
|
(154) |
Evropski proizvajalci laminatnih talnih oblog niso predložili nobenih dokazov v podporo trditvam v zvezi z močnejšo konkurenco s strani Turčije. Poleg tega ni bilo znakov, da bi bili uporabniki na splošno neupravičeno oškodovani zaradi spremembe oblike ukrepov (glej tudi uvodno izjavo 144). Komisija je zato trditev zavrnila. |
|
(155) |
Družba SGE je trdila, da bi v primeru spremembe oblike protidampinškega ukrepa v dajatve ad valorem nastale stopnje dajatve privedle do znatnega povišanja stroškov uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske. Poleg tega bi lahko kitajski izvozniki zaradi tako visokih stopenj postali nekonkurenčni, kar bi jih lahko prisililo k umiku s trga Unije. Zaradi tega bi imeli uvozniki in uporabniki Unije omejene možnosti nabave, nabavljali bi namreč predvsem pri vložnikih, kar bi privedlo do manj konkurenčnega trga EU. Dobavna veriga bi postala neuravnotežena, nakupne cene melamina pa bi se verjetno znatno povišale. |
|
(156) |
Komisija je to trditev zavrnila. Priznala je, da se bodo tržne cene melamina verjetno povišale, saj so bile cene, ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, za industrijo Unije nevzdržne, ukrepi v obliki minimalne uvozne cene in fiksne dajatve pa industrije Unije niso zadostno zaščitili pred nepoštenimi trgovinskimi praksami proizvajalcev izvoznikov, ki so močno zniževale njene prodajne cene (glej preglednico 7). Vendar je Komisija menila tudi, da bodo uporabniki z uvedbo dajatev ad valorem v višini med 12 % do 65,2 %, odvisno od ugotovljene stopnje dampinga, na splošno lahko kupili kitajski melamin po cenah, v katerih so zajete dajatve, ki prodajnim cenam proizvajalcev Unije konkurirajo pod enakimi pogoji. Poleg tega lahko uporabniki nabavljajo tudi iz drugih držav zunaj Unije, kot so to storili v obravnavanem obdobju (glej preglednico 4). |
|
(157) |
Po razkritju je združenje EPF opozorilo na omejene proizvodne zmogljivosti na Kitajskem. Po njegovih navedbah je kitajski izvoz v Unijo leta 2022 dosegel najvišjo vrednost, kar pomeni, da verjetno ne bo presegel količine, ugotovljene v navedenem letu. |
|
(158) |
Komisija je poudarila, da združenje EPF ni predložilo utemeljenih podatkov o dejanskih in prostih zmogljivostih na Kitajskem. V vsakem primeru je bila količina kitajskega izvoza v Unijo v letu 2022 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom že zelo škodljiva za industrijo Unije, kot je najbolje ponazorjeno s podatki o dobičkonosnosti v preglednici 10. |
|
(159) |
Komisija je po razkritju prejela tudi pripombe enega od uporabnikov melamina, in sicer družbe KRP, ki se je registrirala kot zainteresirana stran, vendar ni predložila izpolnjenega vprašalnika. |
|
(160) |
Družba KRP je trdila, da minimalna uvozna cena z določitvijo spodnje cenovne meje zagotavlja pošteno konkurenco. Proizvajalcem Unije omogoča, da ustvarjajo dobiček, hkrati pa uporabnikom zagotavlja dostop do stabilne in cenovno dostopne dobave. Zato je po mnenju družbe KRP ohranitev minimalne uvozne cene v interesu Unije. Družba KRP je nadalje trdila, da bi se v primeru nadomestitve sedanjega ukrepa z dajatvami ad valorem soočala z veliko višjimi stroški melamina, kar bi povzročilo znatno povišanje proizvodnih stroškov. To bi zmanjšalo njeno konkurenčnost ne le na domačem trgu, ampak tudi na mednarodnih trgih, kar bi ogrozilo njeno poslovanje. |
|
(161) |
Družba KPR ni utemeljila nobene od predloženih trditev, zato sta bili obe zavrnjeni. |
|
(162) |
Komisija je brez nadaljnjega sodelovanja uporabnikov in združenj uporabnikov sklenila, da sprememba oblike ukrepov uporabnikom ne bi neupravičeno škodovala. |
|
(163) |
Zato je Komisija sklenila, da nič ne kaže na to, da bi imela predlagana sprememba oblike ukrepov negativni učinek na uporabnike in/ali uvoznike, ki bi presegel pozitivni učinek ukrepov. |
3.5 Sklep o interesu Unije
|
(164) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni prepričljivih razlogov, ki bi kazali, da sprememba oblike ukrepov za uvoz melamina s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije. |
|
(165) |
Kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 134, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Zato sedanja oblika ukrepov ni več ustrezna za zaščito industrije Unije pred kitajskim uvozom, ki je vstopil na trg Unije v brezprimerno velikem obsegu in po nelojalno znižanih prodajnih cenah. |
4. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
4.1 Povezava med škodo in spremenjenimi okoliščinami
|
(166) |
Glede na ocenjene spremembe okoliščin sedanja oblika ukrepov, ki je v zvezi z več kot 80 % vsega uvoza iz Kitajske v OPP ustrezala dajatvi na podlagi minimalne uvozne cene v višini 1 153 EUR/tono, kar pomeni, da ni bila pobrana nobena dajatev, za preostali uvoz pa fiksni dajatvi v višini 415 EUR/tono, ne more več odpraviti ugotovljene znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi kitajskega uvoza. Z minimalno uvozno ceno predvsem ni bilo mogoče odpraviti znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen (glej uvodno izjavo 102) in padca cen, ugotovljenega v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(167) |
V obeh prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepov je bilo ugotovljeno, da se industriji Unije zaradi učinkovite zaščite, ki jo zagotavljajo obstoječi ukrepi, škoda ne povzroča več(glej uvodno izjavo 128 Izvedbene uredbe (EU) 2017/1171 in uvodno izjavo 277 Izvedbene uredbe (EU) 2023/1776). Nasprotno pa je Komisija v okviru sedanjega delnega vmesnega pregleda sklenila, da ukrepi v sedanji obliki ne zadostujejo več za preprečevanje dampinga, ki povzroča škodo. |
|
(168) |
Od leta 2020 se je nestanovitnost cen melamina skupaj z nestanovitnostjo cen plina, ki je glavni vhodni material za proizvodnjo melamina, znatno povečala. V nekaterih obdobjih so cene melamina dosegle brezprimerno visoke ravni, ki niso bile zabeležene vsaj od prvotne preiskave. Potem ko so dosegle te visoke ravni, so hitro padle zaradi drastično povečanega obsega kitajskega uvoza po nižjih cenah. To je industrijo Unije prisililo, da je prodajala po cenah, ki so bile znatno nižje od njenih stroškov. |
|
(169) |
Zato navedena oblika ukrepov ni več mogla zagotavljati zaščite, kot jo je v obdobjih, preiskovanih v prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepov, ko je taka zaščita učinkovito obvarovala industrijo Unije pred škodo. Kitajski proizvajalci so izvažali v Unijo po cenah, ki so hkrati nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in presegale veljavno minimalno uvozno ceno, zato zanje niso veljale protidampinške dajatve. |
|
(170) |
Iz tega sledi, da so spremenjene okoliščine povzročile ponovitev škode in privedle do tega, da oblika ukrepov ni več zadostovala za zaščito industrije Unije pred uvozom po nelojalno znižanih prodajnih cenah. |
4.2 Sprememba oblike ukrepov
|
(171) |
Na podlagi zgornjih sklepov, zlasti sklepov o obstoju znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, spremembah okoliščin v primerjavi s prvotno preiskavo in trajnosti teh sprememb ter interesu Unije, je Komisija menila, da sedanja oblika protidampinških ukrepov za melamin s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ni več ustrezna za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz. |
|
(172) |
Zato se je odločila, da za vse družbe ponovno uvede dajatve ad valorem. |
|
(173) |
Po razkritju sta družbi SGE in KRP trdili, da je ponovna uvedba dajatev ad valorem, določenih pred več kot desetimi leti, nepoštena. Menili sta, da sprememba okoliščin, v katerih je bila minimalna uvozna cena prvotno uvedena, pomeni, da so te prvotne okoliščine zastarele tudi v primeru uvedbe dajatev ad valorem. Poleg tega so bile nekatere dajatve ad valorem, ki naj bi se ponovno uvedle, izračunane na podlagi podatkov iz leta 2009, le ena pa je temeljila na podatkih iz leta 2022. Zato je ponovna uvedba dajatev ad valorem nepoštena do kitajskih proizvajalcev izvoznikov, katerih stopnje dajatev so bile izračunane na podlagi podatkov iz prvotne preiskave, ki so zastareli in niso v skladu s trenutnimi tržnimi pogoji. |
|
(174) |
Komisija je menila, da so trditve neutemeljene. Dajatve ad valorem so standardna oblika protidampinških ukrepov, ki jo Komisija uporablja pri uvedbi ukrepov po preiskavi. Uvedba drugih oblik ukrepov običajno zahteva posebno utemeljitev v ustreznih izvedbenih uredbah, uvedba dajatev ad valorem pa ne. Komisija je v tej uredbi zadostno utemeljila, da okoliščine, ki so privedle do izjemne uvedbe dajatev na podlagi minimalnih cen v skladu s prvotno uredbo, več ne obstajajo. |
|
(175) |
Komisija je prav tako opozorila, da so bili obstoječi ukrepi spremenjeni z Izvedbeno uredbo (EU) 2023/2653, s katero je bila za družbo Xinjiang določena protidampinška dajatev ad valorem v višini 12 %. V okviru sedanjega vmesnega pregleda je Komisija pravno zavezana, da pregleda vse obstoječe ukrepe, vključno z vsemi spremembami, kot je sprememba na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2023/2653. Zato spremenjenega ukrepa, uvedenega na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2023/2653, ne more obravnavati drugače kot prvotne ukrepe. |
|
(176) |
Družbi SGE in KRP sta na podlagi najnovejših podatkov o promptnih cenah, ki jih je zbrala in objavila družba za analizo podatkov Independent Commodity Intelligence Services (ICIS) (38), predlagali prilagoditev minimalne uvozne cene s 1 153 EUR/tono na razpon od 1 300 EUR/tono do 1 400 EUR/tono. Ta predlagani cenovni razpon izhaja iz povprečne cene melamina za obdobje od julija 2024 do decembra 2024, kot so jo sporočile službe ICIS. Družba SGE je na zaslišanju po razkritju navedla, da se bodo cene v okviru predlagane sheme z minimalno uvozno ceno stalno prilagajale na podlagi navedenih podatkov družbe ICIS. V zvezi s tem je menila, da je Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/82 (39) precedens, pomemben za sedanjo preiskavo. |
|
(177) |
Komisija je opozorila, da je bil sedanji vmesni pregled omejen na obliko ukrepov. Predlog družb SGE in KRP pa je vključeval spremembo ravni ukrepov, zlasti ravni minimalne uvozne cene v višini 1 153 EUR/tono na vsaj 1 300 EUR/tono. Poleg tega je Komisija menila, da je sklicevanje družbe SGE na Izvedbeno uredbo (EU) 2015/82 napačno, saj navedena uredba ni obravnavala le delnega vmesnega pregleda, omejenega na preučitev oblike ukrepov (glej tretjo alineo uvodne izjave 8 navedene uredbe), ampak tudi delni vmesni pregled, omejen na škodo (glej četrto alineo uvodne izjave 8 navedene uredbe). Kot je navedeno v uvodni izjavi 181 navedene uredbe, je Komisija v okviru delnega vmesnega pregleda, omejenega na škodo, določila novo neškodljivo ceno za industrijo Unije in na podlagi tega novo minimalno uvozno ceno (ker so ukrepi temeljili na škodi). Ker je sedanji delni vmesni pregled omejen na obliko ukrepov, sprememba ravni ukrepov ni mogoča. Zato je bilo treba predlog družb SGE in KRP zavrniti. |
|
(178) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatve, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih stopenj dajatve. Družbe, za katere veljajo individualne stopnje dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“. |
|
(179) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje dajatve, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba individualnih stopenj dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(180) |
Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatve, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe, ali sprememba okoliščin v smislu člena 11(3) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju ali preiskava v zvezi z vmesnim pregledom. S tako preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
|
(181) |
Individualne stopnje dajatve, opredeljene v členu 1(2) te uredbe, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. |
|
(182) |
Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (40). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena. |
|
(183) |
Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za spremembo oblike ukrepov. Vsem stranem je bilo odobreno tudi obdobje, v katerem so po tem razkritju lahko predložile pripombe in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Predložitve in pripombe so bile ustrezno upoštevane. |
|
(184) |
V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (41) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. |
|
(185) |
Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, je podal pozitivno mnenje – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz melamina, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 2933 61 00 , s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:
|
Družba |
Dokončna protidampinška dajatev (v %) |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Xinjiang Xinlianxin Energy Chemical Co., Ltd |
12,0 |
8 99B |
|
Sichuan Golden-Elephant Sincerity Chemical Co., Ltd |
44,9 |
A 986 |
|
Shandong Holitech Chemical Industry Co., Ltd |
47,6 |
A 987 |
|
Henan Junhua Development Company Ltd |
49,0 |
A 988 |
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske |
65,2 |
A 999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevni državi]. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.
Člen 2
Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. februarja 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.
(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 457/2011 z dne 10. maja 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 124, 13.5.2011, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2011/457/oj).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1171 z dne 30. junija 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 170, 1.7.2017, str. 62, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2017/1171/oj.
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1776 z dne 14. septembra 2023 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 228, 15.9.2023, str. 199, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1776/oj).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/2653 z dne 27. novembra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2023/1776 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu v zvezi z novim izvoznikom v skladu s členom 11(4) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 2023/2653, 28.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/2653/oj).
(6) Družba LAT Nitrogen je bila ustvarjena leta 2023, ko je družba AGROFERT prevzela dejavnosti družbe Borealis v zvezi z gnojili, tehničnim dušikom in melaminom. Vir: družba (lat-nitrogen.com).
(7) Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C, C/2023/1595, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1595/oj).
(8) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2609.
(9) Glej opombo 2.
(10) Uvodni izjavi 63 in 65 osnovne uredbe.
(11) Uvodna izjava 22 Uredbe Komisije (EU) št. 1035/2010 z dne 15. novembra 2010 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 298, 16.11.2010, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/1035/oj).
(12) https://www.consilium.europa.eu/sl/infographics/eu-gas-supply/.
(13) https://www.statista.com/statistics/1021735/share-russian-gas-imports-eu/.
(14) Glej https://tradingeconomics.com/commodity/eu-natural-gas. Komisija je kot referenčno točko uporabila obdobje od aprila do decembra 2010, ker je to najzgodnejše obdobje, ki je vidno na javno dostopnem grafu na navedenem spletišču.
(15) https://www.consilium.europa.eu/sl/infographics/eu-gas-supply/.
(16) https://tradingeconomics.com/commodity/eu-natural-gas.
(17) Razpon je naveden zaradi zaščite posameznikov, na katere se nanašajo avtorske pravice.
(18) https://tradingeconomics.com/commodity/eu-natural-gas.
(19) Glej tabelo 7(b) Uredbe (EU) št. 1035/2010.
(20) Glej preglednico 11 Izvedbene uredbe (EU) 2017/1171.
(21) Glej preglednico 8 Izvedbene uredbe (EU) 2023/1776.
(22) t24.001030, stran 9, odstavka 22 in 23.
(23) Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L 130, 16.5.2023, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/956/oj).
(24) Za zaščito občutljivih podatkov je naveden širši razpon.
(25) Uvodne izjave 62–67 osnovne uredbe.
(26) t24.001039, odstavek 10.
(27) Glej opombo 25.
(28) Povprečje prvih trgovalnih dni vsakega meseca med januarjem in junijem 2024.
(29) Financial Times, 29. april 2024, https://www.ft.com/content/16031b21-cb2f-40c7-a77d-1ac061196264.
(30) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij (COM(2022) 360 final z dne 20. julija 2022).
(31) https://economy-finance.ec.europa.eu/document/download/3b537fad-ad74-419f-8b54-d73553ca7f7f_en?filename=AF2024%20PPT_final.pdf.
(32) https://www.ice.com/products/27996665/Dutch-TTF-Natural-Gas-Futures/data?marketId=5786628&span=1; cene preverjene 8. januarja 2025.
(33) t24.009914.
(34) https://mcgroup.co.uk/news/20230426/melamine-market-challenges-dynamics.html.
(35) Članek o prodaji tovarn amoniaka, metanola in melamina s strani družbe BASF – ChemistryViews.
(36) Kar zadeva dodano protidampinško dajatev, so bili ukrepi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom sestavljeni iz minimalnih uvoznih cen za tri proizvajalce izvoznike in fiksne posebne dajatve za vse druge proizvajalce izvoznike. Uvoz treh strani z minimalnimi uvoznimi cenami je bil v primeru, da je presegal minimalno ceno, prost protidampinške dajatve, hkrati pa so se veljavne protidampinške dajatve na uvoz teh strani po cenah pod minimalnimi uvoznimi cenami razlikovale glede na neto vrednost računa pred uvozom. Za uvoz drugih proizvajalcev izvoznikov se je uporabljala preostala posebna dajatev v višini 415 EUR na tono. Glede na to mešano sliko je znesek dodanih protidampinških dajatev temeljil na podlagi podatkov o uvozu melamina, o katerih so države članice poročale na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, saj je navedeni nabor podatkov vključeval plačane zneske.
(37) t24.007253.
(38) Po navedbah družbe SGE je družba ICIS neodvisen ponudnik informacij o svetovnem trgu z blagom. Njene informacije se pogosto uporabljajo v svetovni industriji melamina in odražajo celovito sliko trga za melamin v realnem času, vključno s cenovnimi trendi, trendi v tovornem prometu itd. Spletišče družbe ICIS: https://www.icis.com.
(39) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/82 z dne 21. januarja 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 in zaključku delnih vmesnih pregledov v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L15, 22.1.2015, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/82/oj).
(40) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate G, Rue de la Loi 170/Wetstraat 170, 1040 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË.
(41) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/325/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)