<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-246/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CC0246</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:440">EU:C:2017:440</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI J. KOKOTT – ZADEVA C‑246/16</P><P>DI MAURA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20170608">8. junija 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑246/16</HT></P><P>Enzo Di Maura</P><P>proti</P><P>Agenzia delle Entrate – Direzione Provinciale di Siracusa</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Siracusa (finančno sodišče v pokrajini Siracusa, Italija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Zakonodaja o DDV</KEYWORD><KEYWORD>Omejitev pravice do zmanjšanja davčne osnove, če pogodbeni partner ne opravi plačila (člen 11(C)(1), drugi stavek, Šeste direktive 77/388/EGS oziroma člen 90(2) Direktive 2006/112/ES)</KEYWORD><KEYWORD>Polje proste presoje držav članic pri prenosu</KEYWORD><KEYWORD>Sorazmernost obdobja, v katerem mora podjetnik zagotavljati vnaprejšnje financiranje</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT>Uvod</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V poslovnem prometu se vedno dogaja, da stranka svojih računov ne poravna pravočasno ali pa jih sploh ne poravna. To je za podjetje že samo po sebi neprijetno, sploh če te terjatve dosežejo določeno višino. Posebej neprijetno postane, če se kljub neplačilu teh računov dolgujejo davki, ki se ravnajo po znesku računa in ki naj bi jih nosila stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ozadje tega je dejstvo, da država v okviru zakonodaje o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>svoj<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> davek že prejme od podjetja, čeprav davkoplačevalec (prejemnik storitve) tega davka podjetju sploh še ni plačal. Na koncu pride do tega, da mora podjetje do prejema tega plačila DDV vnaprej financirati in s tem državi priznati brezobrestno posojilo. V obravnavanem primeru gre za neplačan račun iz leta 2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Zato tako rekoč vse države članice določajo ustrezni popravek že nastalega dolga podjetja iz naslova DDV. V Italiji je bilo to do sedaj sicer možno šele po <HT TYPE="ITALIC">koncu postopka zaradi insolventnosti</HT>, ki je zadeval prejemnika storitve. V drugih državah je odločilen <HT TYPE="ITALIC">začetek postopka zaradi insolventnosti</HT>. Na oboje lahko podjetje vpliva le pogojno. Zato vsekakor lahko mine več let, preden se vnaprejšnje financiranje lahko konča.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Sodišče mora torej v tem postopku iz Italije –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Drugi postopek iz Italije, gre za zadevo C‑202/15 (H3G), je trenutno neuradno prekinjen, saj zadevno predložitveno sodišče zaradi spremenjenih pravnih okvirnih pogojev očitno razmišlja o tem, da bi vprašanje za predhodno odločanje umaknilo. Sodišču je podobno vprašanje postavljeno tudi v postopku v zadevi C‑404/16.</P></NOTE> sedaj že drugem – obravnavati eno najpomembnejših vprašanj posrednega pobiranja DDV v pravnih državah. Na koncu bo moralo Sodišče prvič sprejeti odločitev o tem,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Drugače kakor v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970703">3. julija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Goldsmiths</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑330/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:339">EU:C:1997:339</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140515">15. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Almos Agrárkülkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:328">EU:C:2014:328</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150702">2. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>NLB Leasing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑209/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:440">EU:C:2015:440</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Macikowski</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑499/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:201">EU:C:2015:201</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140903">3. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>GMAC UK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑589/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2131">EU:C:2014:2131</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120126">26. januarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Kraft Foods Polska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑588/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:40">EU:C:2012:40</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kako dolgo lahko države članice na način, ki je sorazmeren, zavezujejo zasebno podjetje, da na lastne stroške vnaprej financira davek, ki naj ga z ekonomskega vidika ne bi nosilo. Ali mora podjetje dejansko čakati dve, deset ali celo več let, preden mu je vrnjen nastali in že odvedeni DDV? Ali je podjetje pri tem zavezano začeti z ekonomskega vidika morebiti povsem nesmiseln postopek pred sodiščem, da bi lahko dokazalo, da do sedaj neizvršenega plačila za dogovorjeno protistoritev tudi <HT TYPE="ITALIC">dokončno</HT> ne bo prejelo?</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT>Pravni okvir</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT>Pravo unije</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Okvir prava Unije te zadeve je člen 11(C)(1) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23.</P></NOTE> (v nadaljevanju: Šesta direktiva), ki se uporabi za zadevno davčno obdobje. Vsebina te določbe je enaka vsebini sedaj veljavnega člena 90 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 90 Direktive o DDV (prejšnji člen 11(C)(1) Šeste direktive) zadeva spremembo davčne osnove:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="090.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Pri preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih določijo države članice.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="090.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko odstopajo od odstavka 1 v primeru celotnega ali delnega neplačila.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT>Italijansko pravo</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 26(2) (v različici, veljavni v času dejanskega stanja) Decreto del presidente della Repubblica <DATE ISO="19721026">26 ottobre 1972</DATE>, n. 633, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Istituzione e disciplina dell’imposta sul valore aggiunto<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> (Uredba predsednika republike št. 633 z dne <DATE ISO="19721026">26. oktobra 1972</DATE> z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Uvedba in ureditev davka na dodano vrednost<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> (v nadaljevanju: uredba št. 633/72) določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Če se transakcija, za katero je bil izdan račun, po vknjižbi iz členov 23 in 24 delno ali v celoti razveljavi ali se zmanjša njen obdavčljivi znesek kot posledica izjave o razglasitvi ničnosti, razveljavitve, preklica, razdrtja, odpovedi in podobnega ali kot posledica popolnega ali delnega neplačila zaradi postopkov zaradi insolventnosti ali izvršilnih postopkov z neuspešnim izidom ali kot posledica znižanja plačila ali popustov, določenih s pogodbo, ima dobavitelj blaga ali izvajalec storitev pravico, da v skladu s členom 19 odbije davek, ki ustreza spremembi, in ga vknjiži v skladu s členom 25. Prejemnik ali stranka, ki sta že vknjižila transakcijo v smislu tega zadnjega navedenega člena, morata v tem primeru vknjižiti spremembo v skladu s členoma 23 ali 24, pri čemer se ne sme posegati v njuno pravico do izterjave zneska, plačanega v zameno dobavitelju ali ponudniku.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Na drugi strani člen 101(5) Testo Unico delle Imposte sui Redditi (enotno besedilo o davkih od dohodkov, v nadaljevanju: TUIR) določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Izgube premoženja iz odstavka 1 […] in izgube pri terjatvah, ki se razlikujejo od izgub, ki jih je mogoče odbiti v smislu […], se lahko odbijejo, če izhajajo iz jasnih in natančnih elementov, ter v primeru izgub pri terjatvah, vsekakor če so proti dolžniku začeti postopki zaradi insolventnosti ali je ta sklenil odobren dogovor o prestrukturiranju dolgov […]. Za namene tega odstavka se šteje, da je treba proti dolžniku začeti postopek zaradi insolventnosti od datuma izdaje sodne odločbe o razglasitvi stečaja ali sprejetja odločbe o začetku upravnega postopka prisilne likvidacije ali […].<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Poleg tega je predložitveno sodišče sporočilo, da je bil člen 26(2) uredbe št. 633/72 z zakonom št. 208 z dne <DATE ISO="20151128">28. novembra 2015</DATE> sicer spremenjen tako, da je DDV v primeru neplačila cene izrecno dovoljeno odbiti od datuma začetka postopka zaradi insolventnosti. Ta določba pa velja le za postopke zaradi insolventnosti, začete po 31. decembru 2016.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT>Spor o glavni stvari</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>E. di Maura (v nadaljevanju: tožeča stranka) je leta 2004 – očitno po ustrezni dobavi ali opravljeni storitvi v letu 2004 – izdal račun v višini 35.000 EUR, ki ga prejemnica računa – družba Sertenko srl – ni plačala, saj je bilo s sodbo z dne <DATE ISO="20041130">30. novembra 2004</DATE> ugotovljeno, da plačilno ni sposobna. Tožeča stranka je s sklicem na to sodbo <DATE ISO="20041231">31. decembra 2004</DATE> zmanjšala davčno osnovo za ta znesek, pri čemer je spremenila prvotno izdani račun in v skladu s to spremembo znižala davke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Agenzia delle Entrate (davčni urad, Italija) pa je kljub temu za davčno leto 2004 odredil naknadno izterjavo davka od dohodkov, regionalnega obrtnega davka in DDV ter naložil sankcije. Zadevna oseba naj bi namreč lahko v skladu s členom 26(2) uredbe št. 633/72 davek, ki ga je davčnemu uradu plačala vnaprej, v primeru insolventnosti dolžnika dobila povrnjen, le če je z gotovostjo ugotovljeno, da ni na voljo nobenih sredstev in zato njene terjatve ni mogoče izterjati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je na Commissione tributaria provinciale di Siracusa (finančno sodišče v pokrajini Siracusa, Italija) vložila tožbo za razveljavitev davčne odločbe. Tožeča stranka meni, da je treba člen 26 uredbe št. 633/72 razlagati tako, da je zmanjšanje davčne osnove v primeru neplačila storitev možno že ob začetku postopka zaradi insolventnosti, saj postopki v zadevah insolventnosti običajno trajajo zelo dolgo. Poleg tega naj bi člen 101(5) TUIR upnika odvezoval obveznosti, da mora dokazati dokončnost izgube, s tem, da je odbitek terjatev, ki se uveljavljajo od podjetij v postopku zaradi insolventnosti, izrecno dovoljen od začetka postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Davčna uprava v postopku pred finančnim sodiščem potrjuje ugovore tožeče stranke glede davka od dohodkov in regionalnega obrtnega davka v skladu s členom 101(5) TUIR, ne pa glede DDV. Meni, da nemožnost znižanja DDV izhaja iz ozadja nastanka člena 26 uredbe št. 633/72. Iz tega naj bi izhajalo, da se pogoj neuspešnosti nanaša na postopek zaradi insolventnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Dokaz o tem, da postopek zaradi insolventnosti ni bil uspešen, naj bi bil podan šele takrat, ko je razdeljeno premoženje in se izteče rok za izjave glede načrta razdelitve, ali, če načrt razdelitve ni izdelan, ko se izteče rok za pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi insolventnosti. Ta razlaga člena 26 Uredbe št. 633/72 naj bi bila v skladu s prakso finančne uprave ter nacionalno sodno prakso.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Finančno sodišče v pokrajini Siracusa je odločilo, da postopek prekine in začne postopek predhodnega odločanja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT>Postopek pred Sodiščem</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Finančno sodišče v pokrajini Siracusa, ki odloča o sporu, je Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali je glede na člena 11(C)(1), in 20(1)(b), drugi stavek, Direktive 77/388/EGS, ki se nanašata na zmanjšanje davčne osnove in na popravek DDV, obračunan za obdavčljive transakcije, v primeru popolnega ali delnega neplačila protistoritve, dogovorjene med strankama, v skladu z načeloma sorazmernosti in učinkovitosti, zagotovljenima s PDEU, in načelom nevtralnosti, ki ureja obračun DDV, da se določajo omejitve, zaradi katerih davčni zavezanec ne more dobiti vrnjenega davka v zvezi s protistoritvijo, ki ni bila plačana v celoti ali delno, ali pa uveljavljanje tega vračila zanj ni ekonomično – tudi s časovnega vidika, povezanega z nepredvidljivim trajanjem postopka zaradi insolventnosti?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je z zgoraj navedenimi načeli združljiv predpis – kot je člen 26(2) uredbe predsednika republike št. 633/1972, v besedilu, veljavnem pred spremembami, uvedenimi s členom 1(126) in (127) zakona št. 208 z dne <DATE ISO="20151228">28. decembra 2015</DATE> – ki za pravico do vračila davka kot pogoj določa zadosten dokaz, da predhodno izvedeni postopki zaradi insolventnosti niso bili uspešni, to je v skladu s sodno prakso in prakso davčnega organa v državi članici Unije izključno po neuspešni končni razdelitvi premoženja oziroma, če do nje ne pride, po sprejetju dokončnega sklepa o ustavitvi postopka zaradi insolventnosti, tudi kadar ti postopki niso razumno ekonomični zaradi zneska uveljavljane terjatve, možnosti njene izterjave in stroškov postopkov zaradi insolventnosti ter ob upoštevanju, da bodo navedeni pogoji lahko izpolnjeni šele več let po začetku postopka zaradi insolventnosti?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V postopku pred Sodiščem so pisna stališča predložili Italijanska republika, Združeno kraljestvo in Evropska komisija.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT>Pravna presoja</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT>Obe vprašanji za predhodno odločanje</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT>Splošno</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z obema vprašanjema za predhodno odločanje – ki ju je treba preučiti skupaj – na koncu sprašuje, pod katerimi pogoji lahko države članice uporabijo možnost iz člena 11(C)(1), drugi stavek, Šeste direktive (sedanji člen 90(2) Direktive o DDV) in odstopajo od člena 11(C)(1), prvi stavek, Šeste direktive (sedanji člen 90(1) Direktive o DDV).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Ker so določbe člena 11(C)(1) Šeste direktive in člena 90 Direktive o DDV vsebinsko enake, prav tako pa tudi nadaljnje, v tem primeru upoštevne določbe, pri čemer pa je zadnje laže citirati, se iz razlogov poenostavitve v nadaljnjem besedilu uporabljajo aktualne določbe.</P></NOTE> Konkretno želi izvedeti, ali pravo Unije italijanskemu zakonodajalcu dopušča, da popravek davčne osnove pogojuje z dokazom, da je bil pred tem opravljen postopek zaradi insolventnosti z neuspešnim izidom, čeprav ta lahko traja več kot desetletje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V členu 90(2) Direktive o DDV ni določeno, pod katerimi pogoji se člen 90(1) Direktive o DDV lahko omeji. Odgovor na zgoraj navedeno vprašanje je torej treba izpeljali iz načel zakonodaje o DDV.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Zato je najprej treba pojasniti pomen člena 90(1) Direktive o DDV (točka 21 in naslednje). Po tem se bom posvetila izjemi v členu 90(2) Direktive o DDV (točka 32 in naslednje). Pri tem bom utemeljila, zakaj je treba besedilo razlagati ozko. Pri omejitvi možnosti popravka je treba predvsem upoštevati načelo nevtralnosti (točka 40 in naslednje), položaj podjetja v zakonodaji o DDV in njegove temeljne pravice (točka 45 in naslednje). Nato bom navedla merila za sorazmerno uporabo člena 90(2) Direktive o DDV (točka 53 in naslednje).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT>Pomen člena 90(1) Direktive o DDV</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>V izhodišču verjetno – kljub navedbam Združenega kraljestva in Italijanske republike – obstaja enotnost. DDV mora poravnati podjetnik kot oseba, ki je dolžna plačati DDV. Obstaja pa ustaljena sodna praksa Sodišča, da je DDV posredna trošarina, ki jo mora nositi končni potrošnik.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19961024">24. oktobra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Elida Gibbs</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑317/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:400">EU:C:1996:400</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131107">7. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Tulică in Plavoşin</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/12 in C‑250/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:722">EU:C:2013:722</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111209">9. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Connoisseur Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑69/11</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:825">EU:C:2011:825</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Podjetje kot davčni zavezanec deluje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>le<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> v vlogi pobiralca davka za državo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931020">20. oktobra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Balocchi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑10/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:846">EU:C:1993:846</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Netto Supermarkt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑271/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:105">EU:C:2008:105</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Z DDV naj se kot splošno trošarino obdavči zmožnost potrošnika, da <HT TYPE="ITALIC">del premoženja</HT> nameni pridobitvi potrošne koristi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19971218">18. decembra 1997</DATE>, <NAME.CASE>Landboden-Agrardienste</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑384/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:627">EU:C:1997:627</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071011">11. oktobra 2007</DATE>, <NAME.CASE>KÖGÁZ in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑283/06 in C‑312/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:598">EU:C:2007:598</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>znesek je določen sorazmerno s ceno, ki jo davčni zavezanec zaračuna v zameno za dobavljeno blago in opravljene storitve<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>).</P></NOTE> To jasno izhaja iz določbe člena 2(1) Direktive o DDV (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>za plačilo<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>), določbe člena 65 Direktive o DDV (nastanek obveznosti obračuna DDV od pred tem prejetega zneska) in predvsem iz določbe člena 73 Direktive o DDV. V skladu s tem davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je <HT TYPE="ITALIC">prejel</HT> izvajalec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Sodišče je dosledno<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19961024">24. oktobra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Elida Gibbs</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑317/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:400">EU:C:1996:400</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), podobno tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021015">15. oktobra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑427/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:581">EU:C:2002:581</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030116">16. januarja 2003</DATE>, <NAME.CASE>Yorkshire Co‑operatives</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑398/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:20">EU:C:2003:20</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), prav tako sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Légerja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>MyTravel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑291/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:283">EU:C:2005:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> večkrat izrecno odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>znesek, ki predstavlja davčno osnovo za DDV, ki ga morajo pobrati davčni organi, ne sme biti višji od plačila, ki ga je dejansko plačal končni potrošnik in na podlagi katerega se je obračunal DDV, ki ga ta na koncu nosi.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> Če podjetje od končnega potrošnika ne prejme plačila, torej <HT TYPE="ITALIC">materialno</HT> tudi ne dolguje DDV. Razlog za obremenitev z DDV ni podan, kajti podjetnik na koncu svoje dobave ali siceršnje storitve ni opravil <HT TYPE="ITALIC">za plačilo</HT> v smislu člena 2 Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V skladu s členom 63 Direktive o DDV pa obveznost obračuna DDV nastane že takrat, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Pri tem ni odločilno, ali je prejemnik protistoritev plačal (tako imenovano načelo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>naj<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>). Ta način nastanka obveznosti obračuna DDV jasno temelji na domnevi, da je po dobavi ali siceršnji opravljeni storitvi tudi dogovorjeno plačilo običajno opravljeno v primernem roku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Če pa se v materialno‑pravnem smislu obdavči le <HT TYPE="ITALIC">dejanski izdatek</HT> prejemnika za blago ali storitve, način obdavčenja pa izhaja iz <HT TYPE="ITALIC">dogovorjenega izdatka</HT>, je treba oba sistema v nekem trenutku uskladiti. To zagotavlja člen 90(1) Direktive o DDV s tem, da je treba prvotno nastali davčni dolg podjetja, ki je opravil dobavo ali storitev, ustrezno popraviti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V tem pogledu je z ustaljeno sodno prakso Sodišča v skladu, da je člen 90(1) Direktive o DDV izraz <HT TYPE="ITALIC">temeljnega načela Direktive o DDV</HT>, na podlagi katerega davčno osnovo tvori dejansko prejeto plačilo, njegov korelat pa je, da davčna uprava iz naslova DDV ne more prejeti zneska, ki je višji od tistega, ki ga je prejel davčni zavezanec.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970703">3. julija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Goldsmiths</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑330/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:339">EU:C:1997:339</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120126">26. januarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Kraft Foods Polska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑588/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:40">EU:C:2012:40</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140515">15. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Almos Agrárkülkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:328">EU:C:2014:328</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140903">3. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>GMAC UK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑589/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2131">EU:C:2014:2131</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150702">2. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>NLB Leasing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑209/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:440">EU:C:2015:440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Člen 90(1) Direktive o DDV je torej potrebna protiutež načinu obdavčenja, določenemu v členu 63 Direktive o DDV (tako imenovanemu načelu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>naj<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Enako funkcijo vsebujeta člena 184 in 185 Direktive o DDV, ki sta protiutež odbitku po načelu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>naj<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v skladu s členoma 168 in 178 Direktive o DDV in popravljata prvotni previsoki odbitek. Predvsem člen 185(2) Direktive o DDV dopušča zagotovitev, da se odbitek na koncu prilagodi dejanski obremenitvi z DDV. Prejemnika storitve, ki zaradi njenega neplačila ni obremenjen z DDV, tudi ni treba z odbitkom razbremeniti (fiktivne) obremenitve.</P></NOTE> Državo članico zavezuje k ustreznemu zmanjšanju davčne osnove.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Tako izrecno tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140903">3. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>GMAC UK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑589/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2131">EU:C:2014:2131</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120126">26. januarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Kraft Foods Polska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑588/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:40">EU:C:2012:40</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Goldsmiths dosledno odločilo, da mora biti odstopanje od tega temeljnega načela iz člena 90(1) Direktive o DDV utemeljeno, zato da ukrepi, ki jih na podlagi člena 90(2) Direktive o DDV sprejmejo države članice, ne izničijo cilja davčnega usklajevanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970703">3. julija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Goldsmiths</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑330/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:339">EU:C:1997:339</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Sodišče pa je v sodbi Almos Agrárkülkereskedelmi tudi navedlo, da se davčni zavezanci ne morejo na podlagi člena 90(1) Direktive o DDV sklicevati na pravico do zmanjšanja davčne osnove za DDV v primeru neplačila cene, če se je zadevna država članica odločila za uporabo odstopanja iz člena 90(2) navedene direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140515">15. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Almos Agrárkülkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:328">EU:C:2014:328</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Na to se v bistvu nanašajo navedbe Združenega kraljestva in Italijanske republike. Če dejansko drži, da bi bilo popravek v celoti mogoče izključiti, potem bi bil popravek šele po koncu več let trajajočega postopka zaradi insolventnosti v skladu z navedbami Združenega kraljestva še toliko bolj dopusten. Ni pa razvidno, da je Sodišče v sodbi v zadevi Almos Agrárkülkereskedelmi dejansko želelo opustiti – po mojem mnenju pravilno – sodbo v zadevi Goldsmiths.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Zato je treba odločiti, ali člen 90(2) Direktive o DDV državi članici dejansko v celoti daje na voljo, da brez omejitev odstopa od člena 90(1) Direktive o DDV, ali pa morajo biti odstopanja utemeljena.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT>Izjema v členu 90(2) Direktive o DDV</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT>Splošno</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Iz besedila člena 90(2) Direktive o DDV izhaja, da države članice lahko od odstavka 1 odstopajo v primeru celotnega ali delnega neplačila. S tem države članice lahko določijo izjemo od načela popravka. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pa je treba izjeme razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Vendar le, če se s tem ohrani namen izjeme. V tem smislu medtem ustaljena sodna praksa Sodišča glede zakonodaje o DDV, glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130321">21. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>PFC Clinic</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑91/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:198">EU:C:2013:198</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070614">14. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Horizon College</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑434/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:343">EU:C:2007:343</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020620">20. junija 2002</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑287/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:388">EU:C:2002:388</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Brockenhurst College</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑699/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:991">EU:C:2016:991</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče s temi opredelitvami v bistvu ne zahteva ozke, temveč natančno razlago izjem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Tudi če besedilo člena 90(2) Direktive o DDV dopušča, da države članice lahko v primeru celotnega ali delnega neplačila odstopajo od zmanjšanja davčne osnove, določene v odstavku 1, ta opredelitev – drugače kakor menita Združeno kraljestvo in Italijanska republika – že zato ne more dopuščati popolne izključitve možnosti popravka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Popolna izključitev možnosti popravka je namreč nekaj drugega kakor pa odstopanje od takojšnje možnosti popravka in je v nasprotju z zgoraj omenjenim in v členu 90(1) Direktive o DDV uveljavljenim trošarinskim načelom. Popolna izključitev tudi ni <HT TYPE="ITALIC">ozka razlaga</HT> pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>odstopajo<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT>Smisel in namen izjeme v odstavku 2</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Tudi smisel in namen izjeme v odstavku 2 govorita proti pooblastilu za izključitev možnosti popravka v primeru celotnega ali delnega neplačila. Iz besedila odstavka 2 je mogoče le slutiti, kaj je bil razlog za to možnost izjeme. Drugače kakor pri popravkih pri preklicu naročila, zavrnitvi ali znižanju cene po dobavi, ki jih odstavek 2 ne zajema, je celotno ali delno neplačilo zgolj <HT TYPE="ITALIC">bolj negotovo</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>V tem pogledu ustrezno sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140515">15. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Almos Agrárkülkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:328">EU:C:2014:328</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Predvsem pravica do plačila (to pomeni terjatev) še naprej obstaja, tako da poznejša plačila niso izključena. Zato je smiselno, da države članice tej negotovosti lahko nasprotujejo z določbami, ki odstopajo od odstavka 1. Izhajajoč iz tega smisla pa se pooblastilo držav članic za odstopanje razteza le na to negotovost, ne pa na vprašanje, <HT TYPE="ITALIC">ali</HT> mora priti do popravka. Tudi to torej – v nasprotju z mnenjem Italijanske republike – preprečuje, da bi država članica lahko izključila možnost popravka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Ne morem se strinjati z mnenjem Komisije, da bi odstopanja v skladu z odstavkom 2 lahko bila utemeljena z namenom preprečitve zlorabe. Prvič, zakonodajalec je tako možnost določil v členu 273 in ne v členu 90(2) Direktive o DDV. Drugič, ukrepi, ki jih države članice v skladu s členom 273 Direktive o DDV lahko sprejmejo za zagotovitev pravilnega pobiranja davka in preprečevanja utaj, ne smejo preseči tega, kar je nujno potrebno za dosego takih ciljev, in ne smejo ogroziti nevtralnosti DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej le sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Salomie in Oltean</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑183/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:454">EU:C:2015:454</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in tam navedena sodna praksa).</P></NOTE> Objektivna odgovornost izvajalca do določenega roka (v obravnavanem primeru do konca postopka zaradi insolventnosti) bi namreč presegala tisto, kar je potrebno za ohranitev pravic javne blagajne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121206">6. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Bonik</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑285/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:774">EU:C:2012:774</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120621">21. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mahagében</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑80/11 in C‑142/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:373">EU:C:2012:373</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Predvsem ni razvidno, kako bi lahko omejitev popravka davčnega dolga do nastopa določenega dogodka preprečevala zlorabo DDV. Če je popravek dejansko izraz <HT TYPE="ITALIC">temeljnega načela Direktive o DDV</HT>, na podlagi katerega davčno osnovo tvori dejansko prejeto plačilo, njegov korelat pa je, da davčna uprava iz naslova DDV ne more prejeti zneska, ki je višji od tistega, ki ga je prejel davčni zavezanec,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970703">3. julija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Goldsmiths</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑330/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:339">EU:C:1997:339</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120126">26. januarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Kraft Foods Polska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑588/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:40">EU:C:2012:40</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140515">15. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Almos Agrárkülkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:328">EU:C:2014:328</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140903">3. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>GMAC UK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑589/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2131">EU:C:2014:2131</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150702">2. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>NLB Leasing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑209/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:440">EU:C:2015:440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> potem je odločilno zgolj neplačilo protistoritve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Če ne gre za neplačilo, ampak v resnici za neodplačno dobavo ali neodplačno siceršnjo storitev, se ta v zakonodaji o DDV v skladu s členoma 16 ali 26 Direktive o DDV šteje za odplačno. Davčna uprava lahko in mora to razmejitev tako ali tako opraviti. S tem zloraba na ravni podjetja, ki je izvajalec, pravzaprav ni možna. Zlorabo bi si bilo torej mogoče zamisliti le na ravni prejemnika storitve, ki je neplačnik, če bi ta kljub neplačilu uveljavljal odbitek. Tako zlorabo pa preprečuje člen 185(2) Direktive o DDV. Ta dosledno dopušča popravek odbitka v primeru podjetja, ki zaradi neplačila ni obremenjeno z DDV.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></HT></NO.P><TXT>Načelo nevtralnosti v zakonodaji o DDV</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Pri razlagi člena 90(2) Direktive o DDV je treba poleg tega upoštevati tudi načelo davčne nevtralnosti. Načelo nevtralnosti je temeljno načelo, izhajajoče iz narave trošarine,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140313">13. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>Malburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:147">EU:C:2014:147</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), govori o razlagalnem načelu.</P></NOTE> in vsebuje dva osnovna elementa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>To načelo v okviru pobiranja DDV na eni strani prepoveduje različno obravnavo gospodarskih subjektov, ki opravljajo enake transakcije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990907">7. septembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Gregg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:390">EU:C:1999:390</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081016">16. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Canterbury Hockey Club in Canterbury Ladies Hockey Club</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑253/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:571">EU:C:2008:571</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980611">11. junija 1998</DATE>, <NAME.CASE>Fischer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑283/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:276">EU:C:1998:276</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To postane pomembno v zvezi z odstopanji od obdavčenja v skladu z dogovorjenim plačilom, določenimi v Direktivi o DDV (glej v nadaljevanju točki 56 in 57).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Na drugi strani načelo nevtralnosti terja, da je treba podjetje kot pobiralca davka za državo načelno razbremeniti končne obremenitve z DDV,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080313">13. marca 2008</DATE>, <NAME.CASE>Securenta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:166">EU:C:2008:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040401">1. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>Bockemühl</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑90/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:206">EU:C:2004:206</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> če je podjetniška dejavnost namenjena doseganju (načelno) obdavčljivih transakcij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140313">13. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>Malburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:147">EU:C:2014:147</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050421">21. aprila 2005</DATE>, <NAME.CASE>HE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑25/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:241">EU:C:2005:241</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051215">15. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Centralan Property</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑63/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:773">EU:C:2005:773</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter moji sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Centralan Property</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑63/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:185">EU:C:2005:185</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Če pa mora podjetje, ki je izvajalec, na podlagi načina obdavčenja več let dolgovati DDV, ki ga ni moglo pobrati, to vnaprejšnje financiranje podjetje zelo obremenjuje. Tedaj ni več mogoče govoriti o popolni<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Tako še sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19961024">24. oktobra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Elida Gibbs</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑317/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:400">EU:C:1996:400</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> nevtralnosti DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Tudi načelo nevtralnosti torej načelno terja možnost popravka v primeru neplačila protistoritve. Možnost omejitve, določeno v členu 90(2) Direktive o DDV, je treba torej tudi glede na načelo nevtralnosti <HT TYPE="ITALIC">razlagati ozko</HT>, treba pa jo je tudi – kakor je Sodišče navedlo v sodbi Goldsmiths –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970703">3. julija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Goldsmiths</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑330/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:339">EU:C:1997:339</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> utemeljiti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">d)</HT></HT></NO.P><TXT>Temeljne pravice podjetja v zakonodaji o DDV</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba upoštevati, da je zasebnik (takšna je večina davčnih zavezancev v zakonodaji o DDV) tudi tedaj, kadar dolguje davke, nosilec temeljnih pravic. Obveznost zasebnika, da za državo namesto njene davčne uprave pobira davek od tretjih oseb (prejemnikov storitve), pomeni poseg v njegove temeljne pravice, ki so sedaj določene v Listini o temeljnih pravicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Vnaprejšnje financiranje DDV zadeva svobodo izbire poklica, svobodo gospodarske pobude in temeljno pravico do lastnine (členi 15, 16 in 17 Listine). Sodišče je tudi že pred začetkom veljavnosti Listine svobodo izbire poklica in svobodo gospodarske pobude ščitilo v enaki meri kot splošni pravni načeli.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19740514">14. maja 1974</DATE>, <NAME.CASE>Nold/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>4/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:51">EU:C:1974:51</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega gre v skladu s členom 20 Listine za neenako obravnavanje v razmerju do podjetij, pri katerih obveznost obračuna DDV v skladu s členom 66(b) Direktive o DDV nastane šele ob prejemu plačila (tako imenovano obdavčenje po načelu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>je<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Vsaka omejitev teh priznanih pravic in svoboščin mora biti sorazmerna – to velja tudi za čas pred sprejetjem člena 52(1) Listine. Zato je treba najprej preučiti, kako dolgo je poseg v obliki vnaprejšnjega financiranja (pobiranje in odvajanje tujih davkov brez prejema denarnega zneska od davkoplačevalca) sorazmeren. Komisija v tem pogledu ustrezno izraža pomisleke glede dolžine trajanja končanega postopka zaradi insolventnosti v Italiji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Načelo sorazmernosti, ki sodi k splošnim načelom prava Unije, za ravnanje države zahteva, da je obremenilni ukrep <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>primeren, nujen in sorazmeren s ciljem, ki ga uresničuje<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>V zvezi z opredelitvijo glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>G4S Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:382">EU:C:2016:382</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), oprte na francoski Conseil constitutionnel, odločbi št. 2015‑527 QPC z dne <DATE ISO="20151222">22. decembra 2015</DATE> (FR:CC:2015:2015.527.QPC, točki 4 in 12) in št. 2016‑536 QPC z dne <DATE ISO="20160219">19. februarja 2016</DATE> (FR:CC:2016:2016.536.QPC, točki 3 in 10); podobno francoski Conseil d’État, sodba št. 317827 z dne <DATE ISO="20111026">26. oktobra 2011</DATE> (FR:CEASS:2011:317827.<DATE ISO="20111026">20111026</DATE>); glej tudi Bundesverfassungsgericht (nemško zvezno ustavno sodišče), <HT TYPE="ITALIC">BVerfGE</HT> 120, 274, 318 in 319 (DE:BVerfG:2008:rs20080227.1bvr037007, točka 218).</P></NOTE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160504">4. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Pillbox 38</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑477/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:324">EU:C:2016:324</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in tam navedena sodna praksa); podobno glede zakonodaje o DDV sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150902">2. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>CGIL in INCA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑309/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:523">EU:C:2015:523</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120426">26. aprila 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nizozemska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑508/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:243">EU:C:2012:243</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Macikowski</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑499/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:201">EU:C:2015:201</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Pobiranje davka od podjetnika <HT TYPE="ITALIC">pred</HT> prejemom plačila pa vsekakor ni nujno za dosego namena zakona. Namen zakona je obdavčitev potrošnika, ko mu je <HT TYPE="ITALIC">za plačilo</HT> dobavljeno blago ali opravljena siceršnja storitev (člen 2(1) Direktive o DDV). Milejše in enostavnejše ter enako učinkovito sredstvo za to je obdavčitev konkretnih dejanskih prejetih plačil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Načelo sorazmernosti poleg tega zahteva, da se od podjetja kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>pobiralca davka za državo<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> ne sme zahtevati več od tistega, kar podjetje zmore. Njegova (finančna) zmožnost pa je – pri posredni trošarini – načeloma omejena na tisto, kar je tudi uspelo pobrati od dejanskega davkoplačevalca. Tistega, kar podjetje ni moglo pobrati, mora vnaprej financirati iz lastnega premoženja. Namen DDV pa ni obdavčenje premoženja davčnega zavezanca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>V tem pogledu menim, da je nujno, da se pri davčnem dolgu pri posrednem davku izhaja iz <HT TYPE="ITALIC">izvajalčevega prejema tega izdatka</HT>, saj je le tedaj izvajalec tudi objektivno v položaju, da lahko poplača svoj davčni dolg in odvede ta (prejeti) DDV. Od tega odstopa obdavčenje po zgolj dogovorjenem plačilu (načelo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>naj<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>), ki brez določbe člena 90(1) Direktive o DDV ne bi bilo sorazmerno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Tudi zato je treba člen 90(2) Direktive o DDV nujno razlagati ozko. Države članice sicer lahko odstopajo od <HT TYPE="ITALIC">takojšnjega</HT> popravka v primeru celotnega ali delnega neplačila, določenega v členu 90(1) Direktive o DDV. To pa lahko v skladu s sodbo Goldsmiths<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970703">3. julija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Goldsmiths</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑330/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:339">EU:C:1997:339</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> storijo le na <HT TYPE="ITALIC">sorazmeren način</HT>, ki upošteva naravo DDV kot trošarine, načelo nevtralnosti in temeljne pravice podjetja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></HT></NO.P><TXT>Utemeljitev odstopanja v smislu člena 90(2)</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT>Avtonomna razlaga položajev, ki zadevajo popravek</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Odločilno vprašanje torej ni, ali država članica lahko izključi popravek v primeru neplačila. Tega glede na zgornje ugotovitve ne more storiti. Odločilno je, do kdaj je odstopanje od popravka v skladu s členom 90(1) Direktive o DDV <HT TYPE="ITALIC">utemeljeno</HT> ali obratno, najkasneje kdaj je treba davčnemu zavezancu v primeru celotnega ali delnega neplačila priznati možnost popravka v skladu s členom 90(1) Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je osrednje vprašanje, ali italijanski zakonodajalec lahko popravek onemogoča toliko časa, dokler ni (<HT TYPE="ITALIC">dokončno</HT>) ugotovljena ugasnitev terjatve s končanjem postopka zaradi insolventnosti (kar lahko traja tudi več kot deset let), ali pa je treba popravek omogočiti že tedaj, ko s plačilom <HT TYPE="ITALIC">po vsej verjetnosti</HT> (v primernem času) ni več mogoče računati.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>To vprašanje je pravo vprašanje s področja zakonodaje o DDV, na katero je treba odgovoriti neodvisno od drugih vrst davka ali celo bilančno‑pravnih ocen. Z vidika zakonodaje o DDV ni možna analogna uporaba italijanske zakonodaje o davku na dobiček. Drugačna določba v italijanski zakonodaji o davku na dobiček zato ne škodi. Kljub temu mora biti tako davčni upravi kot tudi davčnemu zavezancu omogočeno, da ob zagotovitvi pravne varnosti lahko presojata, kdaj najkasneje se opravi popravek nastalega dolga iz naslova DDV v skladu s členom 90(1) Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT>Enako obravnavanje vseh podjetij</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Pri razlagi člena 90(2) Direktive o DDV je treba upoštevati tudi člen 66(b) ter člen 194 in naslednje v povezavi z načelom enakega obravnavanja (to je sedaj določeno tudi v členu 20 Listine o temeljnih pravicah). To terja, da mora biti popravek omogočen v <HT TYPE="ITALIC">primernem roku</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>V skladu s členom 66(b) Direktive o DDV lahko države članice določijo, da obveznost obračuna DDV za določene kategorije davčnih zavezancev nastane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>ob prejemu plačila<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> (obdavčenje po načelu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>je<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>). Države članice so to možnost vsaj deloma uporabile. Dalje, upoštevati je treba tudi storitve, za katere Direktiva o DDV določa ali dopušča obrnjeno davčno obveznost, pri kateri se davčni dolg prevali na prejemnika storitve (člen 194 in naslednji Direktive o DDV). Podjetjem, ki opravljajo takšne transakcije – na primer storitve za podjetja, ki imajo sedež v tujini – DDV ni treba vnaprej financirati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Podjetje, ki mora v okviru obdavčenja po načelu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>naj<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> – to pomeni pri nastanku obveznosti obračuna DDV ne glede na prejem plačila – davke plačati vnaprej prek daljšega časovnega obdobja, bi bilo namreč v očitno slabšem konkurenčnem položaju v razmerju do podjetja, ki sodi na področje uporabe obdavčenja po načelu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>je<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> in ki mora davke odvesti šele po prejemu plačila. Enako bi veljalo za podjetja, ki opravljajo le transakcije, pri katerih se ob upoštevanju obrnjene davčne obveznosti davčni dolg prevali na prejemnika storitve. Tak slabši konkurenčni položaj je utemeljen, le če obdobje vnaprejšnjega financiranja ni predolgo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></HT></NO.P><TXT>Primerjava: popravek v primeru, da storitev ni opravljena</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Za možnost popravka v primernem roku v primeru neplačila protistoritve govori tudi primerjava z možnostjo popravka davčnega dolga, kadar storitev v celoti ni opravljena in ni izvršeno plačilo. Tu iz sodne prakse Sodišča izhaja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000919">19. septembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Schmeink &amp; Cofreth in Strobel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑454/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:469">EU:C:2000:469</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> da je tudi davčni dolg, ki izhaja iz napačno izdanega računa (člen 203 Direktive o DDV), mogoče popraviti, na primer, kadar račun izkazuje odplačno storitev, ki dejansko ni bila opravljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Sodišče je ocenilo, da je davčni dolg izdajatelja računa na podlagi zgolj nevarnosti izgube davčnih prihodkov prek napačno izdanega računa le zato združljiv s sistemom DDV, če in ker obstaja <HT TYPE="ITALIC">možnost popravka te odgovornosti za nevarnost</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000919">19. septembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Schmeink &amp; Cofreth in Strobel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑454/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:469">EU:C:2000:469</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> Ta koristi celo izdajatelju računa, ki je v slabi veri, če je nevarnost izgube davčnih prihodkov odpravljena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000919">19. septembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Schmeink &amp; Cofreth in Strobel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑454/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:469">EU:C:2000:469</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), potrjena s sodbama z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070927">27. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Collée</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑146/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:549">EU:C:2007:549</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031106">6. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Karageorgou in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑78/02 do C‑80/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:604">EU:C:2003:604</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Enako mora še toliko bolj veljati, če je račun izdan pravilno, vendar pa opravljena storitev ni bila plačana in prav tako ne obstaja nevarnost izgube davčnih prihodkov. Nevarnost je tu po eni strani izključena, dokler dejanski davkoplačevalec računa še ni plačal, zaradi česar DDV v materialnem smislu še ni dolgovan (glej točko 23). Po drugi strani je izključena nevarnost neupravičenega odbitka od prejemnika storitve, ki te ni plačal, saj države članice v skladu s členom 185(2), drugi stavek, Direktive o DDV od tega lahko zahtevajo popravek opravljenega odbitka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">d)</HT></HT></NO.P><TXT>Odstopanja v skladu s členom 90(2) Direktive o DDV</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Pojasniti je torej treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>le<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> še konkretne pogoje za dopustna odstopanja v skladu s členom 90(2) Direktive o DDV. Sodišče je v sodbi Goldsmiths<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970703">3. julija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Goldsmiths</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑330/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:339">EU:C:1997:339</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> utemeljitev sicer omenilo, vendar pa v zvezi z njo ni navedlo konkretnih zahtev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Člen 90(2) Direktive o DDV odstopanja od zmanjšanja davčne osnove v skladu z odstavkom 1 določa le z namenom upoštevanja negotovosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>dokončnega<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> neplačila (glej točko 35 in naslednje). Ta negotovost v primerih celotnega ali delnega neplačila pa se lahko upošteva tudi z naknadnim povečanjem davčne osnove, če je plačilo vendarle še opravljeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Če pozneje (na primer med ali po koncu postopka zaradi insolventnosti) vendarle še pride do plačila podjetju, je treba davčni dolg v tem trenutku ponovno ustrezni povečati. To izhaja že iz člena 73 Direktive o DDV, v skladu s katerim davčna osnova zajema vse, kar prejemnik storitve plača za transakcije. Ustrezno velja za s tem ujemajoči popravek odbitka prejemnika v skladu s členom 185 Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Zmanjšanje davčne osnove ob pridržku povečanja v primeru vendarle še opravljenega plačila je enako primerno milejše sredstvo, kar zadeva pravilno obdavčenje končnega potrošnika, kot pa večletna obveznost pobiralca davka, da do začetka ali celo do konca postopka zaradi insolventnosti zagotavlja vnaprejšnje financiranje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Od uslužbenca davčne uprave nihče ne pričakuje, da bo davčni dolg davčnih zavezancev, ki jim je odmeril davek, najprej vnaprej financiral iz lastnih sredstev.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V tem pogledu niti besedilo niti smisel in namen člena 90(2) Direktive o DDV ne dopuščajo razlage, v skladu s katero je mogoče popravek izključiti, dokler do plačila ne bo prišlo z verjetnostjo, ki meji na gotovost – to pomeni šele po začetku ali koncu postopka zaradi insolventnosti. V zakonodaji o DDV, drugače kakor meni Komisija in očitno tudi Združeno kraljestvo, namreč ne pride v poštev razlikovanje med terjatvami, za katere je dokončno ugotovljeno, da ne bodo poplačane, in terjatvami, pri katerih ne gre za tak položaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>To je povezano s tem, da v smislu zakonodaje o DDV <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>dokončno<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> neplačilo ne obstaja. To je izključeno že na podlagi besedila člena 73 Direktive o DDV. V skladu z njim davčna osnova zajema tudi <HT TYPE="ITALIC">plačila tretje osebe</HT> in je s tem ločena od plačilne sposobnosti oziroma obstoja dolžnika.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Tako se je že zgodilo, da je banka poravnala terjatve obrtnikov, katerih naročnik je postal plačilno nesposoben, da bi preprečila nadaljnjo škodo za njen imidž – glej primer pred Bundesfinanzhof (nemško zvezno finančno sodišče, BFH), sodba z dne <DATE ISO="20011019">19. oktobra 2001</DATE> – V R 75/98, UR 2002, 217.</P></NOTE> Poleg tega zakonodaja o DDV ne izhaja iz izvršljivosti terjatve, kakor obdavčenje plačila napitnine,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010329">29. marca 2001</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:192">EU:C:2001:192</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> preplačil, do katerih pride pomotoma, ali plačila častnega dolga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020917">17. septembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Town &amp; County Factors</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑498/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:494">EU:C:2002:494</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Tudi po koncu postopka zaradi insolventnosti – to Komisija očitno šteje za primer dokončne ugasnitve terjatve – ni izključeno, da bo tretja oseba (namerno ali pomotoma) še plačala podjetju izvajalcu. To bi potem vodilo do ustreznega dolga iz naslova DDV. Tudi to potrjuje, da z vidika zakonodaje o DDV ni dokončne gotovosti, da do plačila ne bo več prišlo. Vedno obstaja le <HT TYPE="ITALIC">določena verjetnost</HT>, ki narašča predvsem s trajanjem neplačila.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Menim, da ob upoštevanju temeljnih pravic podjetja, načela sorazmernosti in načela nevtralnosti vnaprejšnje <HT TYPE="ITALIC">večletno</HT> financiranje DDV ne pride v poštev. Odločilno je lahko le, ali terjatve prek daljšega obdobja ni mogoče uveljaviti. Za nemožnost uveljavitve gre pri tem lahko že takrat, kadar dolžnik resno in dokončno zavrača izvedbo plačila. Če dolžnik na primer izrecno ugovarja obstoju terjatve ali njeni višini, potem že obstaja višja stopnja verjetnosti, da terjatve dlje časa ne bo mogoče uveljaviti ali pa je ne bo mogoče uveljaviti v celotnem znesku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Na drugi strani je v primeru posrednega pobiranja davkov država odvisna od <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>izterjave<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> DDV prek podjetnika. Ta lahko v določeni meri z izbiro pogodbenega partnerja in dogovorom o predplačilu vpliva na tveganje neplačila. Davčni dolg podjetja v razmerju do države tudi ne more biti odvisen od (subjektivno presojane) kakovosti oporekanja dolžnika, ampak le od <HT TYPE="ITALIC">objektivnih meril</HT>. Kot taka merila pa na koncu spet pridejo v poštev le ukrepi, za katere je odgovoren davčni zavezanec in ki so sprejemljivi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Katere ukrepe je z vidika sprejemljivosti mogoče zahtevati od podjetja v vsaki državi članici, preden to lahko davčni dolg zaradi neplačila protistoritve popravi, je odvisno od tamkajšnjih okoliščin, zato tega Sodišče ne more abstraktno določiti vnaprej. Predložitveno sodišče mora namreč v nacionalnem pravu določeno odstopanje od načelne obveznosti popravka v posameznem primeru presojati v okviru skupnega tehtanja oziroma ga mora uporabiti v skladu z zadevno direktivo. Sodišče pa lahko predložitvenemu sodišču za to posreduje napotke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Tako je sorazmerno, če država članica zahteva določene dokaze za verjetnost, da plačilo dlje časa ne bo izvršeno. Začetek postopka zaradi insolventnosti bi bil tak dokaz. Vendar pa lahko do položaja neplačila, ki ga je treba upoštevati v skladu s členom 90(1) Direktive o DDV, pride že precej prej, na primer, če dolžnik v okviru sodnega izvršilnega postopka terjatvi nasprotuje. Sorazmerna bi bila tudi določitev primernega roka za neplačilo (na primer šest mesecev po izdaji računa), od izteka katerega bi bilo mogoče govoriti o neplačilu v smislu člena 90(1) Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Ali je od davčnega zavezanca mogoče zahtevati, da začne sodni izvršilni postopek, je odvisno predvsem od stroškovne obremenitve, ki iz tega izhaja. Obveznost sodne izterjave terjatev, ki so morebiti brez vrednosti, v korist države, kar povzroči <HT TYPE="ITALIC">znatne stroške</HT>, načeloma ni združljiva niti z načelom nevtralnosti niti z načelom sorazmernosti. Kakor meni tudi Komisija to zadeva predvsem (vendar ne le) terjatve majhne vrednosti. Tu bi bila možnost odstopa te terjatve državi verjetno sorazmernejše sredstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Začetek poenostavljenega in cenovno ugodnega oblastnega izvršilnega postopka v obliki postopka s plačilnim nalogom pred popravkom davčne osnove pa se na drugi strani na splošno zdi sorazmeren. To vsaj načelno velja, če ni indicev za to, da ta postopek tako ali tako ne bo uspešen oziroma ekonomičen. Zahteva, da se mora končati postopek zaradi insolventnosti, pa na podlagi njegovega trajanja in dejstva, da davčni zavezanec nanj lahko le malo vpliva ali pa sploh ne more, vsekakor ni sorazmerna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT>Sklep</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Člen 90(2) Direktive o DDV na koncu državam članicam omogoča upoštevanje posebnosti, ki zadevajo negotovosti v primeru neplačila, s tem, da se šele v določenih okoliščinah (na primer po izteku roka ali določenih ukrepih davčnega zavezanca, ki niso bili uspešni) lahko izhaja iz tega, da plačilo s precejšnjo gotovostjo dolgo ne bo izvršeno. V poštev pa ne pride izključitev popravka davčne osnove.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Poleg tega temeljne pravice davčnega zavezanca, načelo sorazmernosti, narava DDV in predvsem načelo nevtralnosti nasprotujejo omejitvi popravka davčne osnove, ki se navezuje na dogodke, na katere davčni zavezanec ne more avtonomno vplivati – na primer na konec ali začetek postopka zaradi insolventnosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Sodišču zato predlagam, naj na obe vprašanji, ki mu ju je v predhodno odločanje predložilo finančno sodišče v pokrajini Siracusa (Italija) skupno odgovori tako:</TXT><P>Nesorazmerne omejitve možnosti popravka davčne osnove v skladu s členom 11(C)(1), drugi stavek, Direktive 77/388 niso dopustne. Države članice pa lahko upoštevajo posebnosti, ki zadevajo negotovosti v primeru neplačila, s tem, da davčnemu zavezancu naložijo določene sprejemljive ukrepe. Zahteva, da se v zvezi s prejemnikom storitve konča postopek zaradi insolventnosti, pa pomeni nesorazmerno omejitev.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>