(1)

Lizbonski sporazum o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji iz leta 1958 je pogodba, ki jo upravlja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Na voljo je pogodbenicam Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine. Sporazum ima 28 pogodbenic, vključno s sedmini državami članicami Unije (Bolgarija, Češka, Francija, Italija, Madžarska, Portugalska in Slovaška).

(2)

Trenutno poteka revizija mednarodnega sistema Lizbonskega sporazuma, da bi ga izboljšali in pritegnili širše članstvo, hkrati pa ohranili njegova načela in cilje. Na podlagi napredka, doseženega v okviru delovne skupine, ki je oktobra 2014 pripravila osnovni predlog za revizijo, je od 11. do 21. maja 2015 v Ženevi potekala diplomatska konferenca za sprejetje revidiranega Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: revidirani Lizbonski sporazum).

(3)

Ob upoštevanju ključne vloge, ki jo ima v mednarodni trgovini varstvo intelektualne lastnine, zlasti varstvo označb porekla in geografskih označb, revidirani Lizbonski sporazum spada v skupno trgovinsko politiko Unije. Revidirani Lizbonski sporazum se nanaša specifično na mednarodno trgovino, namenjen je namreč zlasti njenemu spodbujanju in lajšanju ter ima nanjo neposreden in takojšen učinek (1). Skupna trgovinska politika spada v izključno pristojnost Unije v skladu s točko (e) člena 3(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Posledično pogajanja o revidiranem Lizbonskem sporazumu spadajo v izključno pristojnost Unije.

(4)

V skladu s členoma 207(3) in 218(3) je Komisija pogajalec Unije na področju izključne pristojnosti Unije (2) –