<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-625/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CJ0625</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:939">EU:C:2018:939</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>8</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>8</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20181122">22. 11. 2018</DATE> – Zadeva C‑625/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Vorarlberger Landes- und Hypothekenbank</HT> </P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (prvi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20181122">22. novembra 2018</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Člena 56 in 63 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Svoboda opravljanja storitev in prosti pretok kapitala</KEYWORD><KEYWORD>Kreditne institucije</KEYWORD><KEYWORD>Pristojbina za stabilnost in poseben prispevek k tej pristojbini, ki sta določena na podlagi nekonsolidirane bilančne vsote kreditnih institucij s sedežem v Avstriji</KEYWORD><KEYWORD>Vključitev bančnih poslov, ki imajo čezmejno naravo</KEYWORD><KEYWORD>Izključitev poslov hčerinskih družb v drugi državi članici</KEYWORD><KEYWORD>Različno obravnavanje</KEYWORD><KEYWORD>Omejitev</KEYWORD><KEYWORD>Utemeljitev</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑625/17,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (upravno sodišče, Avstrija) z odločbo z dne <DATE ISO="20171018">18. oktobra 2017</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20171103">3. novembra 2017</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Vorarlberger Landes- und Hypothekenbank AG</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Finanzamt Feldkirch,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (prvi senat),</P><P>v sestavi R. Silva de Lapuerta, podpredsednica v funkciji predsednice prvega senata, J.‑C. Bonichot (poročevalec), A. Arabadjiev, E. Regan in C. G. Fernlund, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: P. Mengozzi,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za Vorarlberger Landes- und Hypothekenbank AG C. Nauer, Rechtsanwalt,</P></ITEM><ITEM><P>za avstrijsko vlado G. Hesse, agent,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo R. Lyal, N. Gossement in C. Tritz, agenti,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 56 in 63 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Vorarlberger Landes- und Hypothekenbank AG (v nadaljevanju: Hypothekenbank) in Finanzamt Feldkirch (davčni urad v Feldkirchu, Avstrija) glede odločb tega urada z dne <DATE ISO="20150120">20. januarja 2015</DATE> o določitvi zneska pristojbine za stabilnost davka in posebnega prispevka k pristojbini za stabilnost, ki ga mora Hypothekenbank plačati za leto 2014.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 1 Stabilitätsabgabegesetz (zakon o pristojbini za stabilnost, v nadaljevanju: StabAbgG), ki je bil uveden z Budgetbegleitgesetz 2011 (spremljevalni zakon o proračunu za leto 2011) z dne <DATE ISO="20101230">30. decembra 2010</DATE> (BGBl. I, 111/2010), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Kreditne institucije plačujejo pristojbino za stabilnost. Kreditne institucije v smislu tega zveznega zakona so tiste, ki imajo dovoljenje v skladu z Bankwesengesetz (zakon o bančništvu), BGBl. št. 532/1993, ter podružnice tujih kreditnih institucij, ki v skladu z zakonom o bančništvu lahko ponujajo svoje storitve prek podružnice v Avstriji. […]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 2 StabAbgG v različici pred začetkom veljavnosti zveznega zakona BGBl. I, št. 184/2013, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>Osnova za odmero pristojbine za stabilnost je povprečna nekonsolidirana bilančna vsota (odstavek 2) kreditne institucije, zmanjšana za zneske iz odstavka 2. Za koledarska leta 2011, 2012 in 2013 je treba upoštevati povprečno nekonsolidirano bilančno vsoto tistega poslovnega leta, ki se konča v letu 2010. Od naslednjega koledarskega leta naprej je treba upoštevati povprečno nekonsolidirano bilančno vsoto tistega poslovnega leta, ki se konča v letu pred koledarskim letom, za katero je treba plačati pristojbino za stabilnost.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="002.006"><NO.PARAG>(6)</NO.PARAG><ALINEA>Za kreditne institucije iz člena 1 s sedežem v drugi državi članici […], ki dejavnost v Avstriji opravljajo prek podružnice, se v skladu z določbami odstavkov od 1 do 5 izračuna fiktivna bilančna vsota obsega poslovanja, ki ga je treba pripisati tej podružnici, ki tvori osnovo za odmero.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 3 StabAbgG v različici pred začetkom veljavnosti zveznega zakona BGBl. I, št. 13/2014, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Pristojbina za stabilnost za tiste dele osnove za odmero v skladu s členom 2,</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>ki presegajo 1 milijardo EUR in ne presegajo 20 milijard EUR, znaša 0,055 %,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>ki presegajo 20 milijard EUR, znaša 0,085 %.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 3 StabAbgG, kakor je bil spremenjen z zveznim zakonom BGBl. I, 13/2014, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Pristojbina za stabilnost za tiste dele osnove za odmero v skladu s členom 2,</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>ki presegajo 1 milijardo EUR in ne presegajo 20 milijard EUR, znaša 0,09 %,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>ki presegajo 20 milijard EUR, znaša 0,11 %.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Na podlagi člena 7a(1) StabAbgG se posebni prispevek k pristojbini za stabilnost izračuna v odstotkih od zneskov, ki se plačajo kot pristojbina za stabilnost.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>V skladu s členom 7b(2) StabAbgG znesek pristojbine za stabilnost za leto 2014 izhaja iz povezane uporabe navedenih določb, ki so veljale pred spremembami, uvedenimi z zveznima zakonoma BGBl. I, 184/2013, in BGBl. I, 13/2014, in po njih.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Hypothekenbank je kreditna institucija s sedežem v Avstriji, ki opravlja bančne storitve za stranke iz te države članice in iz drugih držav članic. Nezanemarljiv delež bilančne vsote Hypothekenbank, in sicer skoraj četrtina za leto 2014, izhaja iz bančnih poslov s to drugo skupino strank.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Davčni urad v Feldkirchu je z odločbama z dne <DATE ISO="20150120">20. januarja 2015</DATE> na podlagi StabAbgG določil znesek pristojbine za stabilnost in posebnega prispevka k pristojbini za stabilnost, ki ju mora Hypothekenbank plačati za leto 2014. Bundesfinanzgericht (zvezno finančno sodišče, Avstrija) je s sodbo z dne <DATE ISO="20160401">1. aprila 2016</DATE> zavrnilo tožbo zoper ti odločbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Hypotekenbank v utemeljitev pritožbe pred Verwaltungsgerichtshof (upravno sodišče, Avstrija) trdi, da iz naslova pristojbine za stabilnost in posebnega prispevka ni bila dolžna plačati ničesar, ker sta ti dajatvi v nasprotju s pravili na področju državnih pomoči in s svobodo opravljanja storitev ter prostim pretokom kapitala. Natančneje, ta kreditna institucija meni, da člen 2 StabAbgG diskriminira, ker različno obravnava podobne posle. Medtem ko se bančni posli, ki jih kreditna institucija s sedežem v Avstriji brez posrednika ali prek podružnice v drugi državi članici opravi z državljani drugih držav članic, upoštevajo za določitev osnove za odmero spornih dajatev, se enaki posli, opravljeni prek hčerinskih družb s sedežem v drugi državi članici, ne upoštevajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Tako naj bi bila skupina družb obdavčena ugodneje kot podjetje, ki ni del skupine. V primeru skupine naj bi bil namreč samodejni učinek merila nekonsolidacije izključitev bilanc hčerinskih družb s sedežem v drugi državi članici kot v Avstriji iz osnove za odmero zadevnih dajatev. Drugače naj bi veljalo za samostojno družbo, ki sama ali prek podružnice opravlja storitve v drugih državah članicah kot v Avstriji, ker naj bi bile te storitve samodejno vključene v bilanco te družbe in v osnovo za odmero pristojbine za stabilnost, ki jo mora plačati. Ta položaj naj bi pomenil diskriminacijo, kar naj bi izhajalo iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140205">5. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Hervis Sport- és Divatkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑385/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:47">EU:C:2014:47</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Ta diskriminacija naj bi lahko ovirala opravljanje bančnih storitev v drugih državah članicah kot v Avstriji. Izogniti naj bi se ji bilo mogoče, če bi bila osnova za odmero pristojbine za stabilnost in posebnega prispevka k tej pristojbini določena glede na konsolidirano bilančno vsoto, pri čemer bi bilo dovoljeno vštetje morebitnih dajatev enake narave, ki jih je morala hčerinska družba plačati v drugi državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Verwaltungsgerichtshof (upravno sodišče) meni, da ni gotovo, da iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140205">5. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Hervis Sport- és Divatkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑385/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:47">EU:C:2014:47</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki je bila izrečena na področju svobode ustanavljanja, ter iz sodb z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050602">2. junija 2005</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑174/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:350">EU:C:2005:350</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the FII Group Litigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑446/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:774">EU:C:2006:774</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070524">24. maja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Holböck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:297">EU:C:2007:297</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki se nanašajo na prosti pretok kapitala, izhaja, da StabAbgG ni skladen s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Poleg tega predložitveno sodišče v zvezi z uporabo pravil na področju državnih pomoči opozarja, da zlasti iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Finanzamt Linz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑66/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:661">EU:C:2015:661</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), izhaja, da se oseba, ki je dolžna plačati davek, ne more sklicevati na to, da davčni ukrep, do katerega so upravičena druga podjetja, pomeni državno pomoč, da bi se s tem lahko izognila plačilu tega davka. Zato meni, da vprašanja za predhodno odločanje v zvezi s tem niso potrebna.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Verwaltungsgerichtshof (upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Ali je ureditev, ki določa dajatev od bilančne vsote kreditnih institucij, v nasprotju s svobodo opravljanja storitev iz člena 56 PDEU in naslednjih in/ali prostim pretokom kapitala in plačil iz člena 63 PDEU, če mora kreditna institucija s sedežem v Avstriji v zvezi z bančnimi posli s strankami v preostali Evropski uniji plačati dajatev, medtem ko k temu ni zavezana kreditna institucija s sedežem v Avstriji, ki kot matična družba skupine kreditnih institucij take posle opravlja prek kreditne institucije, ki je članica skupine in ima sedež v drugi državi članici Evropske unije, katere bilanco je treba zaradi pripadnosti skupini konsolidirati z bilanco kreditne institucije, ki je matična družba skupine, ker je treba dajatev plačati od nekonsolidirane bilančne vsote (ki ni vključena v konsolidirani računovodski izkaz skupine)?<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Iz predložitvene odločbe je razvidno, da so s pristojbino za stabilnost in posebnim prispevkom k tej pristojbini, katerih zakonitost se izpodbija v sporu o glavni stvari, obdavčene kreditne institucije s sedežem v Avstriji in podružnice tujih kreditnih institucij s sedežem v tej državi članici. Osnova za odmero teh dajatev je določena glede na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>povprečno nekonsolidirano bilančno vsoto<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> kreditnih institucij s sedežem v Avstriji in, v primeru podružnic tujih družb, na podlagi fiktivne bilance. Pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>nekonsolidirana<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> pomeni, da sta pristojbina za stabilnost in posebni prispevek k tej pristojbini določena glede na bilančno vsoto vsake pravne osebe, upoštevane posamično, in ne glede na konsolidirano bilanco skupine družb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Kot je poudarilo predložitveno sodišče, se bančni posli odražajo v bilančni vsoti kreditnih institucij. Iz tega izhaja, da se znesek, ki ga je treba plačati iz naslova dajatev iz postopka v glavni stvari, spreminja glede na bančne posle, ki jih kreditne institucije s sedežem v Avstriji opravijo neposredno ali v svojih podružnicah. Bančni posli hčerinskih družb takih avstrijskih institucij, ki imajo sedež v drugih državah članicah, se ne upoštevajo za določitev osnove za odmero teh dajatev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Poleg tega se spor o glavni stvari ne nanaša na možnost tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, Hypothekenbank, da v drugi državi članici kot v Avstriji ponuja storitve prek stalne poslovne enote ali da tam izvršuje svobodo ustanavljanja. Kot je sama potrdila v pisnem stališču, svojim strankam iz drugih držav članic ponuja storitve, vendar ne prek stalnih poslovnih enot s sedežem v teh državah članicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem torej v bistvu sprašuje, ali je treba člena 56 in 63 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ker kreditnim institucijam s sedežem v Avstriji, ki – tako kot ta iz postopka v glavni stvari – svojim strankam iz drugih držav članic ponujajo storitve, vendar ne prek stalnih poslovnih enot s sedežem v teh državah članicah, nalaga plačilo dajatve, določene glede na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>povprečno nekonsolidirano bilančno vsoto<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, ki zajema bančne posle teh institucij neposredno z državljani drugih držav članic, medtem ko izključuje enake posle hčerinskih družb kreditnih institucij s sedežem v Avstriji, kadar imajo te hčerinske družbe sedež v drugih državah članicah.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Svoboščina, ki se uporabi</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Ker je vprašanje za predhodno odločanje postavljeno tako v zvezi s členom 56 PDEU kot v zvezi s členom 63 PDEU, je treba najprej ugotoviti, ali in – glede na primer – koliko nacionalna zakonodaja, kot je ta iz postopka v glavni stvari, lahko vpliva na uresničevanje svobode opravljanja storitev in prostega pretoka kapitala (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180621">21. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Fidelity Funds in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑480/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:480">EU:C:2018:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>V tem primeru iz predložitvene odločbe izhaja, da kadar se bančne storitve opravijo za rezidente drugih držav članic kot Avstrije, so kreditne institucije s sedežem v Avstriji glede pristojbine za stabilnost in posebnega prispevka k tej pristojbini deležne različnega obravnavanja glede na to, ali te storitve opravljajo brez posrednika ali prek hčerinskih družb s sedežem v drugih državah članicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Hypothekenbank pred Verwaltungsgerichtshof (upravno sodišče) trdi, da je to različno obravnavanje diskriminatorno ter lahko ovira opravljanje bančnih storitev v drugih državah članicah kot v Avstriji in prosti pretok kapitala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče že razsodilo, da se bančni posli, kot je dajanje kreditov v okviru poslovne dejavnosti, načeloma nanašajo tako na svobodo opravljanja storitev v smislu člena 56 PDEU in naslednjih kot na prosti pretok kapitala v smislu člena 63 PDEU in naslednjih (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061003">3. oktobra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Fidium Finanz</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑452/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:631">EU:C:2006:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Poleg tega je treba spomniti, da kadar se nacionalni ukrep nanaša hkrati na svobodo opravljanja storitev in na prosti pretok kapitala, Sodišče načeloma preizkusi zadevni ukrep zgolj glede na eno od teh dveh svoboščin, če se izkaže, da je v okoliščinah zadeve v glavni stvari ena od njiju popolnoma drugotna v razmerju do druge in da se lahko nanjo naveže (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160526">26. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>NN (L) International</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑48/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:356">EU:C:2016:356</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Zdi se, da v okoliščinah zadeve v glavni stvari vidik svobode opravljanja storitev prevladuje nad vidikom prostega pretoka kapitala. Hypothekenbank namreč s svojo argumentacijo, kot jo je povzelo predložitveno sodišče, poskuša uveljavljati, da dejstvo, da se za namene določitve pristojbine za stabilnost in posebnega prispevka k tej pristojbini upoštevajo bančni posli, ki jih brez posrednika opravlja s strankami iz drugih držav članic kot iz Avstrije, poveča strošek teh poslov, zaradi česar je čezmejna dejavnost manj privlačna. Taka posledica pretežno zadeva svobodo opravljanja storitev, medtem ko so učinki na prosti pretok kapitala le neizogibna posledica tega povečanja stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Zato se postavljeno vprašanje ne obravnava glede na člen 63 PDEU in naslednje o prostem pretoku kapitala, temveč glede na člen 56 PDEU in naslednje o svobodi opravljanja storitev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Obstoj omejitve svobode opravljanja storitev</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Poudariti je treba, da pristojbina za stabilnost in posebni prispevek k tej pristojbini ne glede na to, ali sta neposredni ali posredni davek, nista bila predmet harmonizacije na ravni Unije in torej spadata v pristojnost držav članic, ki morajo v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča to pristojnost izvrševati ob spoštovanju prava Unije (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111201">1. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Madžarska</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑253/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:795">EU:C:2011:795</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Člen 56 ES nasprotuje uporabi vsakršnega nacionalnega predpisa, zaradi katerega opravljanje storitev med državami članicami postane težavnejše kot opravljanje storitev izključno znotraj države članice. V skladu s sodno prakso Sodišča člen 56 PDEU namreč zahteva, da se odpravijo vse ovire za svobodo opravljanja storitev, ki izhajajo iz tega, da ima izvajalec storitev sedež v drugi državi članici kot tisti, v kateri se storitev opravlja (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>TTL</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑553/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:604">EU:C:2018:604</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Nacionalni ukrepi, ki prepovedujejo, ovirajo ali zmanjšujejo privlačnost izvrševanja te svoboščine, so omejitve svobode opravljanja storitev (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>TTL</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑553/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:604">EU:C:2018:604</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Pravica do svobodnega opravljanja storitev, ki jo državljanom držav članic daje člen 56 PDEU, vključuje tudi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>pasivno<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> svobodo opravljanja storitev, in sicer svobodo prejemnikov storitev, da gredo v drugo državo članico, da bi tam prejemali storitve, ne da bi jih pri tem ovirale omejitve (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Piringer</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑342/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:196">EU:C:2017:196</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da pristojbina za stabilnost in posebni prispevek k tej pristojbini nikakor ne povzročata razlikovanja glede na izvor strank niti glede na kraj opravljanja storitve. Za določitev osnove za odmero teh dajatev glede na povprečno nekonsolidirano bilančno vsoto kreditnih institucij s sedežem v Avstriji se namreč upoštevajo vsi bančni posli, ki jih taka institucija brez posrednika opravi v Avstriji ali v drugi državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Poleg tega zgolj dejstvo, da ti dajatvi lahko povečata strošek bančnih poslov, ne more pomeniti ovire za svobodo opravljanja storitev. Kot je Sodišče presodilo, se namreč člen 56 PDEU ne nanaša na ukrepe, katerih edini učinek je povzročitev dodatnih stroškov za zadevno storitev in ki na opravljanje storitev med državami članicami vplivajo enako kot na opravljanje storitev v posamezni državi članici (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050908">8. septembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Mobistar in Belgacom Mobile</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑544/03 in C‑545/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:518">EU:C:2005:518</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Berlington Hungary in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑98/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:386">EU:C:2015:386</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Glede trditve, da naj bi obstajala diskriminacija bančnih institucij s sedežem v Avstriji, ki bančne posle v drugi državi članici opravljajo brez posrednika, v primerjavi s tistimi, ki ponujajo te storitve prek neodvisnih hčerinskih družb s sedežem v tej državi članici, je treba navesti, da so se te zadnjenavedene institucije odločile izvrševati svobodo ustanavljanja, ki jim jo dajeta člena 49 in 54 PDEU, medtem ko imajo prvonavedene sedež le v Avstriji in opravljajo storitve, ki imajo čezmejni značaj in ki spadajo pod svobodo opravljanja storitev, ki jo zagotavlja člen 56 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče že presodilo, da je treba razlikovati ločeni področji uporabe svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja. V ta namen je treba ugotoviti, ali ima gospodarski subjekt sedež v državi članici, v kateri ponuja zadevno storitev. Če ima sedež v državi članici, v kateri ponuja to storitev, spada na področje uporabe svobode ustanavljanja, kakor je opredeljena v členu 49 PDEU. Če pa, nasprotno, gospodarski subjekt nima sedeža v namembni državi članici, je čezmejni ponudnik, ki spada na področje uporabe svobode opravljanja storitev (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031211">11. decembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Schnitzer</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑215/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:662">EU:C:2003:662</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120510">10. maja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Duomo Gpa in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>od C‑357/10 do C‑359/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:283">EU:C:2012:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>ustanavljanje<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> v smislu določb Pogodbe DEU o svobodi ustanavljanja namreč pomeni dejansko opravljanje gospodarske dejavnosti za nedoločen čas prek stalne poslovne enote v državi članici gostiteljici. Ta pojem zato predpostavlja resnično namestitev zadevne družbe v tej državi članici in opravljanje dejanske gospodarske dejavnosti v njej (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060912">12. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑196/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:544">EU:C:2006:544</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Nasprotno pa, če se ponudnik storitve premesti v drugo državo članico od tiste, v kateri ima sedež, določbe poglavja Pogodbe o storitvah in zlasti člen 57, tretji odstavek, PDEU določajo, da ta ponudnik tam opravlja svojo dejavnost začasno (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19951130">30. novembra 1995</DATE>, <NAME.CASE>Gebhard</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑55/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:411">EU:C:1995:411</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031211">11. decembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Schnitzer</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑215/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:662">EU:C:2003:662</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je državam članicam dovoljeno, da upoštevajo te razlike in zato za namene obdavčitve različno obravnavajo dejavnosti oseb in podjetij, ki spadajo na področje uporabe svobode ustanavljanja oziroma svobode opravljanja storitev in nanj na splošno vežejo različne pravne in ekonomske posledice.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da nacionalna ureditev, kot je ta v postopku v glavni stvari, ne more ovirati ali zmanjšati privlačnosti izvrševanja svobode opravljanja storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>V zvezi z dvomi, ki jih je predložitveno sodišče podalo glede upoštevnosti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140205">5. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Hervis Sport- és Divatkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑385/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:47">EU:C:2014:47</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), na katero se je pred njim sklicevala tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, je treba opozoriti, da je Sodišče v točkah od 37 do 41 te sodbe in v točki 23 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180426">26. aprila 2018</DATE>, <NAME.CASE>ANGED</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/16 in C‑235/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:281">EU:C:2018:281</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), presodilo, da obvezna dajatev, v zvezi s katero je določeno razlikovalno merilo, ki je na videz objektivno, ki pa v večini primerov glede na svoje značilnosti v slabši položaj postavlja družbe, ki imajo svoj sedež v drugih državah članicah in ki so v primerljivem položaju s tistimi, ki imajo svoj sedež v državi članici obdavčitve, pomeni posredno diskriminacijo na podlagi kraja sedeža družb, ki jo člena 49 in 54 PDEU prepovedujeta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Vendar pa se Hypothekenbank, kot je razvidno iz točk 18 in 26 te sodbe, v sporu o glavni stvari ne more sklicevati na kršitev določb Pogodbe DEU o svobodi ustanavljanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Poleg tega je v okviru postopka iz člena 267 PDEU le predložitveno sodišče pristojno, da določi dejanski okvir, v katerega spadajo vprašanja, ki jih postavlja Sodišču (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180710">10. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Jehovan todistajat</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑25/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:551">EU:C:2018:551</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Res je sicer Hypothekenbank v pisnem stališču, predloženem Sodišču, navajala, da v praksi regionalne kreditne institucije s sedežem v Avstriji v bližini meja te države članice bolj pogosto opravljajo storitve čezmejne narave kot druge regionalne kreditne institucije s sedežem v tej državi članici, tako da naj bi pristojbina za stabilnost in posebni prispevek k tej pristojbini pretežno zadevala prvonavedene institucije. Tak položaj naj bi pomenil diskriminacijo, primerljivo s tisto, ki je bila obravnavana v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140205">5. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Hervis Sport- és Divatkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑385/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:47">EU:C:2014:47</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Vendar to, da je Hypothekenbank predložila le malo podatkov o bančnem sektorju v Avstriji, nikakor ne omogoča preveritve utemeljenosti njenih trditev. Teh podatkov predložitveno sodišče nikakor ni izpostavilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Ker torej ni izkazano, da bi lahko ureditev iz postopka v glavni stvari ustvarila položaj, ki je primerljiv s tistim, ki je bil obravnavan v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140205">5. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Hervis Sport- és Divatkereskedelmi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑385/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:47">EU:C:2014:47</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni treba preučiti možnosti, ali se sodna praksa, navedena v točki 39 te sodbe, po analogiji uporabi na področju prostega opravljanja storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Glede na vse prej navedene preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ker kreditnim institucijam s sedežem v Avstriji, ki – tako kot ta iz postopka v glavni stvari – svojim strankam iz drugih držav članic ponujajo storitve, vendar ne prek stalnih poslovnih enot s sedežem v teh državah članicah, nalaga plačilo dajatve, določene glede na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>povprečno nekonsolidirano bilančno vsoto<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, ki zajema bančne posle teh institucij neposredno z državljani drugih držav članic, medtem ko izključuje enake posle hčerinskih družb kreditnih institucij s sedežem v Avstriji, kadar imajo te hčerinske družbe sedež v drugih državah članicah.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ker kreditnim institucijam s sedežem v Avstriji, ki – tako kot ta iz postopka v glavni stvari – svojim strankam iz drugih držav članic ponujajo storitve, vendar ne prek stalnih poslovnih enot s sedežem v teh državah članicah, nalaga plačilo dajatve, določene glede na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>povprečno nekonsolidirano bilančno vsoto<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, ki zajema bančne posle teh institucij neposredno z državljani drugih držav članic, medtem ko izključuje enake posle hčerinskih družb kreditnih institucij s sedežem v Avstriji, kadar imajo te hčerinske družbe sedež v drugih državah članicah.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>