(1)

V skladu s členom 126(1) Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 126 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil zagotoviti, da se v vseh fazah postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira vladne politike za hitro ponovno vzpostavitev trdnih proračunskih stanj, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 126(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 126(3) in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 126(4) ugotovila, da na Danskem obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 15. junija 2010 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi z Dansko (3).

(6)

V skladu s členom 126(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Danske je Svet na podlagi te celovite ocene ugotovil naslednje.

(7)

Po podatkih, ki so jih danski organi sporočili aprila 2010, naj bi javnofinančni primanjkljaj Danske v letu 2010 dosegel 5,4 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Načrtovani primanjkljaj ni blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, vendar načrtovano preseganje referenčne vrednosti lahko velja za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Zlasti je to posledica resnega upada gospodarske rasti v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Po napovedi služb Komisije iz pomladi 2010 naj bi se realni BDP na Danskem po zmanjšanju za 4,9 % v letu 2009 popravil na 1,6 % v letu 2010. Primanjkljaj v letu 2010 je posledica upada gospodarske rasti in ukrepov spodbujanja, ki so jih danski organi sprejeli v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. Vendar ni mogoče oceniti, da je načrtovano preseganje referenčne vrednosti začasno. Na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2010 bi primanjkljaj v letu 2011 dosegel približno 4,9 % BDP, če se politika ne bo spremenila (4). Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, ni izpolnjeno.

(8)

Po podatkih, ki so jih danski organi sporočili aprila 2010, bruto javni dolg ostaja precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP in leta 2010 znaša 45,1 % BDP. Napoved služb Komisije iz pomladi 2010 kaže, da bo delež dolga v letu 2010 znašal 46 % BDP, v letu 2011 pa se bo povečal na 49,5 % BDP, tako da bo še vedno pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Merilo glede dolga, določeno v Pogodbi, je izpolnjeno.

(9)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(6), lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Danske ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do tega sklepa, pomembni dejavniki niso upoštevani –