<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-882/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0882</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:293">EU:C:2021:293</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>19</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>19</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi G. Pitruzzelle – Zadeva C‑882/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Sumal</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Giovannija Pitruzzelle</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20210415">15. aprila 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: italijanščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑882/19</HT></P><P>Sumal, S.L.</P><P>proti</P><P>Mercedes Benz Trucks España, S.L.</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Audiencia Provincial de Barcelona (pokrajinsko sodišče v Barceloni, Španija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Konkurenca</KEYWORD><KEYWORD>Podjetje</KEYWORD><KEYWORD>Pojem</KEYWORD><KEYWORD>Gospodarska enota</KEYWORD><KEYWORD>Odškodninska tožba zoper hčerinsko družbo, katere matično družbo je Komisija sankcionirala zaradi kršitve člena 101 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Dopustnost</KEYWORD><KEYWORD>Pogoji</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki je predmet teh sklepnih predlogov, mora Sodišče pojasniti, ali lahko subjekt, ki trdi, da je utrpel škodo, ki izhaja iz protikonkurenčne prakse, uveljavlja civilno odgovornost za to škodo zoper hčerinsko družbo matične družbe, ki je sodelovala v navedeni praksi in jo je Komisija zato sankcionirala s sklepom, ki se ne nanaša na hčerinsko družbo, na podlagi predpostavke, da družbi tvorita <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>gospodarsko enoto<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Kot je znano, je teorija gospodarske enote konsolidirana v sodni praksi Sodišča in Splošnega sodišča, v kateri se je uporabljala za sankcioniranje matične družbe zaradi protikonkurenčnega ravnanja hčerinskih družb po nekakšnem postopku <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>od spodaj navzgor<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, in sicer od podrejenih družb do nadrejene. V zadevi, ki jo je predložitveno sodišče predložilo Sodišču, pa je treba ugotoviti, ali ta pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>gospodarska enota<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> lahko upraviči postopek določitve odgovornosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>od zgoraj navzdol<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, po katerem hčerinska družba odgovarja za škodo, ki jo je povzročilo protikonkurenčno ravnanje matične družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen v okviru spora med družbama Sumal SL (v nadaljevanju: Sumal) in Mercedes Benz Trucks España SL (v nadaljevanju: MBTE), katerega predmet je povrnitev škode, ki naj bi jo prva utrpela zaradi sodelovanja družbe Daimler AG (v nadaljevanju: Daimler), ki je matična družba družbe MBTE, v usklajenem ravnanju, s katerim je bil kršen člen 101 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, spor o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Družba Sumal, pritožnica v postopku v glavni stvari, je med letoma 1997 in 1999 s pogodbo o zakupu od družbe MBTE, nasprotne stranke v postopku v glavni stvari, prek koncesionarja Stern Motor S. L. pridobila dva tovornjaka skupine Daimler.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Evropska komisija je <DATE ISO="20160719">19. julija 2016</DATE> sprejela Sklep C(2016) 4673 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Zadeva AT.39824 – Tovornjaki. Povzetek tega sklepa je bil objavljen v <HT TYPE="ITALIC">Uradnem listu Evropske unije</HT> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="108" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2017">UL 2017, C 108, str. 6</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (v nadaljevanju: sklep iz leta 2016), s katerim je ugotovila enkratno neprekinjeno kršitev člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP, ki je poleg drugega zajemala dogovarjanje med glavnimi proizvajalci tovornjakov, med katerimi je tudi družba Daimler, glede cen in povišanj bruto cen za tovornjake v EGP, ki je pri družbi Daimler trajalo od <DATE ISO="19970117">17. januarja 1997</DATE> do <DATE ISO="20110118">18. januarja 2011</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Družba Sumal je pri Juzgado de lo Mercantil n. 7 de Barcelona (gospodarsko sodišče št. 7 v Barceloni, Španija) vložila odškodninsko tožbo proti družbi MBTE in od nje kot družbe pod nadzorom družbe Daimler zahtevala plačilo 22.204,35 EUR za škodo, ki izhaja iz kršitve predpisov o varstvu konkurence, ugotovljene s sklepom iz leta 2016. Družba MBTE je tožbi nasprotovala, med drugim s sklicevanjem na neobstoj pasivne legitimacije, saj je menila, da je za kršitev odgovorna samo družba Daimler, katere pravna osebnost je ločena od njene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Juzgado de lo Mercantil n. 7 de Barcelona (gospodarsko sodišče št. 7 v Barceloni) je s sodbo z dne <DATE ISO="20190123">23. januarja 2019</DATE> tožbo zavrglo z utemeljitvijo, da tožena stranka nima pasivne legitimacije, ker je družba Daimler edini pravni subjekt, na katerega se je nanašal postopek o naložitvi upravne sankcije, ki ga je začela Komisija in katerega predmet je bilo usklajeno ravnanje, na katerem so temeljili odškodninski zahtevki družbe Sumal.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Družba Sumal je zoper sodbo Juzgado de lo Mercantil n. 7 de Barcelona (gospodarsko sodišče št. 7 v Barceloni) vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču Audiencia Provincial de Barcelona (pokrajinsko sodišče v Barceloni, Španija). Predložitveno sodišče ugotavlja, da se Sodišče še ni izreklo o vprašanju, ali se odškodninska tožba, vložena na podlagi sklepa, s katerim je bila ugotovljena kršitev pravil o konkurenci, ki ga je sprejela Komisija ali nacionalni organ za varstvo konkurence, lahko vloži zoper družbo, ki ni navedena v tem sklepu, vendar je v celoti v lasti družbe, ki je v tem sklepu navedena kot kršitelj. Poudarilo je, da se nacionalna sodna praksa v tej točki razhaja. Nekatera španska sodišča naj bi to možnost dopuščala ob uporabi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>teorije gospodarske enote<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, druga pa naj bi jo zavračala, ker ta teorija sicer dopušča razširitev civilne odgovornosti za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe na matično, vendar ne dopušča nasprotnega ob neobstoju nadzora hčerinske družbe nad matično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Audiencia Provincial de Barcelona (pokrajinsko sodišče v Barceloni) prekinilo odločanje v glavni stvari in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Ali doktrina gospodarske enote, ki izhaja iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, upravičuje razširitev odgovornosti matične družbe na hčerinsko ali pa se ta doktrina uporablja samo za razširitev odgovornosti hčerinskih družb na matično družbo?</P><?PAGE NO="3"?><P>Ali je treba za uporabo koncepta gospodarske enote v okviru odnosov znotraj skupine upoštevati izključno dejavnike nadzora ali jo je mogoče utemeljiti tudi z drugimi merili, vključno s tem, da se je lahko hčerinska družba okoristila s kršitvami?</P><P>Če se prizna možnost razširitve odgovornosti z matične na hčerinsko družbo, pod katerimi pogoji je taka razširitev mogoča?</P><P>Če odgovori na prejšnja vprašanja pritrjujejo priznanju razširitve odgovornosti za dejanja matičnih družb na hčerinske družbe, ali je nacionalni predpis, kot je člen [71(2) Ley 15/2007 de Defensa de la Competencia (zakon 15/2007 o varstvu konkurence; v nadaljevanju: zakon o varstvu konkurence<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Zakon z dne <DATE ISO="20070703">3. julija 2007</DATE> (BOE št. 159, z dne <DATE ISO="20070704">4. julija 2007</DATE>, str. 28848).</P></NOTE>], ki zajema samo možnost razširitve odgovornosti s hčerinske na matično družbo, če ima matična družba nadzor nad hčerinsko družbo, v skladu s to doktrino Unije?<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V tem postopku so pisna stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča predložile družba MBTE, italijanska in španska vlada ter Komisija. Sodišče je z ukrepi procesnega vodstva v smislu člena 61(1) Poslovnika Sodišča stranki v postopku v glavni stvari in zainteresirane subjekte v smislu člena 23 Statuta pozvalo, naj pisno odgovorijo na nekatera vprašanja. Na te ukrepe so odgovorile družbi Sumal in MBTE, španska vlada in Komisija. Sodišče je sklenilo tudi, da odpove obravnavo, ki je bila sprva določena za <DATE ISO="20201201">1. december 2020</DATE>, ter strankam in zainteresiranim subjektom zastavi dodatna vprašanja za pisne odgovore. Družbi Sumal in MBTE, španska in italijanska vlada ter Komisija so odgovorile na ta vprašanja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Družba MBTE trdi, da predlog za sprejetje predhodne odločbe ni dopusten iz dveh razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Prvič, predložitvena odločba naj ne bi ustrezala zahtevam iz člena 94 Poslovnika Sodišča, ker naj ne bi vsebovala ne predstavitve upoštevnih dejstev, kot jih je ugotovilo predložitveno sodišče, ne predstavitve okoliščin, na katerih temeljijo vprašanja za predhodno odločanje, ampak se omejuje na ponovitev trditev, ki sta jih v glavni stvari predložili stranki v postopku v glavni stvari. Predložitvena odločba naj bi nazadnje podajala nenatančen, pristranski in netočen okvir zadevne nacionalne sodne prakse.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Družba MBTE v nasprotju z navedbami v predlogu za predhodno odločanje meni, da po eni strani v Španiji ni nobene razhajajoče se sodne prakse glede vprašanja odgovornosti hčerinske družbe za kršitve predpisov o konkurenci matične družbe in da je po drugi strani pasivno legitimacijo podružnice družbe Daimler, ki ni navedena v sklepu iz leta 2016, v okviru odškodninske tožbe na podlagi tega sklepa priznalo samo Juzgado de lo Mercantil n. 3 de Valencia (gospodarsko sodišče št. 3 v Valencii, Španija) z odločbami, ki so bile razveljavljene v pritožbenem postopku.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno prakso Sodišča nujnost, da se zagotovi razlaga prava Unije, ki bo koristna za nacionalno sodišče, zahteva, da to sodišče opredeli dejanski in pravni okvir, v katerega so umeščena vprašanja, ki jih postavlja, ali da vsaj razloži dejanske možnosti, ki so bile podlaga zanje. Te zahteve so posebej pomembne na področju konkurence, za katero so značilni zapleteni dejanski in pravni položaji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190305">5. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Eesti Pagar</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑349/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:172">EU:C:2019:172</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V obravnavani zadevi v predložitveni odločbi v nasprotju s trditvami družbe MBTE predstavitev dejstev, ki so podlaga za spor o glavni stvari, zadostuje za predstavitev razlogov, na podlagi katerih je predložitveno sodišče zastavilo prva tri vprašanja za predhodno<?PAGE NO="4"?> odločanje, in za razumevanje njihovega obsega. Na podlagi te predstavitve je bilo strankam in zainteresiranim subjektom tudi omogočeno, da na podlagi člena 23 Statuta Sodišča predložijo pisna stališča o teh vprašanjih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Za četrto vprašanje za predhodno odločanje pa to ne velja. Dejansko je po eni strani, kot trdi družba MBTE v okviru prvega razloga za nedopustnost predloga za predhodno odločanje, vsebina člena 71(2) zakona o varstvu konkurence – ki je poleg tega vzet iz sistematičnega okvira, v katerega je umeščen – zelo skopo navedena samo ob navedbi četrtega vprašanja za predhodno odločanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Besedilo člena 71(1) in (2) zakona o varstvu konkurence, ki je bilo v ta zakon vneseno zaradi prenosa Direktive 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20141126">26. novembra 2014</DATE> o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="349" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 349, str. 1</REF.DOC.OJ>), je povzeto v stališčih španske vlade. Odstavek 1 tega člena določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Kršitelji zakona o varstvu konkurence so odgovorni za povzročeno škodo in izgube<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>. Točka (a) odstavka 2 pojasnjuje: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Vse kršitve členov 101 in 102 [PDEU] ter členov 1 in 2 tega zakona so kršitve prava o konkurenci<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, točka (b) pa določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Dejanja ene družbe se lahko pripišejo tudi družbam ali osebam, ki jo nadzorujejo, razen če te ne vplivajo njeno gospodarsko ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</P></NOTE> Predložitvena odločba ne vsebuje nobene navedbe ne o tem, kako predložitveno sodišče razlaga to določbo, ne o razlogih, iz katerih meni, da ta določba ni v skladu z razlago prava Unije, ki bi omogočala, da se zoper hčerinsko družbo vloži tožba za povračilo škode, ki je nastala zaradi protikonkurenčnega ravnanja matične družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Predložitveno sodišče tudi ni navedlo, da je člen 71(2) zakona o varstvu konkurence v veljavni različici rezultat spremembe, uvedene z Real Decreto‑ley (kraljeva uredba‑zakon) 9/2017 z dne <DATE ISO="20170526">26. maja 2017</DATE> (BOE št. 126 z dne <DATE ISO="20170527">27. maja 2017</DATE>, str. 42820). Če je ta določba očitno vsebinska, in ne samo postopkovna, je upravičeno vprašati se, kot trdi družba MBTE v okviru drugega razloga za nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ali se v skladu s členom 22(1) Direktive 2014/104, na podlagi katerega se nacionalni ukrepi za prenos bistvenih določb te direktive ne uporabljajo retroaktivno, ta določba uporablja za tožbo, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki se, čeprav je bila vložena po začetku veljavnosti navedene direktive, nanaša na dejstva, ki so se zgodila pred njenim sprejetjem in začetkom veljavnosti. Glede tega ugotavljam, da Sodišče trenutno v zadevi C‑267/20 obravnava vprašanje za predhodno odločanje, ki se med drugim nanaša na razlago izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>retroaktivno<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, uporabljenega v členu 22(1) Direktive 2014/104 za določbe o prenosu te direktive v špansko pravo. Glede področja uporabe Direktive 2014/104 <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> glej na splošno sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190328">28. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Cogeco Communications</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑637/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:263">EU:C:2019:263</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 24 do 34), in sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Cogeco Communications</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑637/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:32">EU:C:2019:32</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 64).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba po mojem mnenju ugovor nedopustnosti, ki ga uveljavlja družba MBTE in ki temelji na nespoštovanju zahtev iz člena 94 Poslovnika Sodišča, zavrniti glede prvih treh vprašanj za predhodno odločanje in ga sprejeti glede četrtega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Družba MBTE trdi, drugič, da so vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je zastavilo Audiencia Provincial de Barcelona (pokrajinsko sodišče v Barceloni), popolnoma hipotetična. Prva tri vprašanja naj ne bi imela nobene zveze z dejanskim stanjem v postopku v glavni stvari, ker naj se družba Sumal ne bi sklicevala na okoliščine, ki bi lahko utemeljile razširitev odgovornosti za kršitve družbe Daimler na družbo MBTE, niti naj jih ne bi dokazala, ampak naj bi svojo tožbo utemeljevala izključno na sklepu iz leta 2016.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da je le nacionalno sodišče, ki odloča v sporu o glavni stvari in mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, pristojno, da ob upoštevanju okoliščin zadeve presodi tako potrebo po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, kakor upoštevnost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Zato je Sodišče, kadar se predložena vprašanja nanašajo na razlago pravila prava Unije, načeloma dolžno odločati. To pomeni, da za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, velja domneva upoštevnosti. Sodišče sme odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga postavi nacionalno sodišče, zavrniti le takrat, kadar je očitno, da zahtevana razlaga pravila Unije nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, kadar gre za hipotetičen problem ali kadar Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na postavljena vprašanja podalo uporabne odgovore.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200903">3. septembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Vivendi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑719/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:627">EU:C:2020:627</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da se prva tri vprašanja za predhodno odločanje nanašajo na to, ali so v pravu Unije dopustne odškodninske tožbe, kakršna je ta, ki jo je družba Sumal vložila proti družbi MBTE in ki ni vložena zoper družbo, ki jo je Komisija sankcionirala zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci, ampak zoper hčerinsko družbo, ki v sklepu o ugotovitvi kršitve ni bila navedena. Dejstvo, da se je po navedbah družbe MBTE družba Sumal za uveljavljanje odgovornosti družbe MBTE za škodo, ki izhaja iz protikonkurenčnega ravnanja njene matične družbe, omejila na sklicevanje na sklep iz leta 2016, ni upoštevno, ker je treba presoditi dopustnost zgoraj navedenih vprašanj za predhodno odločanje, saj je njihov namen od Sodišča pridobiti prav pojasnila, ali taka odgovornost lahko nastane in pod katerimi pogoji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Vse druge predpostavke tožbe družbe Sumal, ki jih navaja družba MBTE in ki se nanašajo zlasti na obstoj škode, na katero se sklicuje, in na njen obseg, morajo biti predmet presoje nacionalnega sodišča.</P></NOTE> Ugovor nedopustnosti prvih treh vprašanj za predhodno odločanje, ki temelji na njihovi domnevni hipotetičnosti, je treba po mojem mnenju torej zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo, drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvimi tremi vprašanji za predhodno odločanje, ki jih je treba obravnavati skupaj, Sodišče v bistvu sprašuje, ali se lahko hčerinska družba šteje za odgovorno za kršitev pravil Unije o konkurenci, ki jo je storila njena matična družba, ob uporabi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>gospodarska enota<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, in če je odgovor pritrdilen, pod katerimi pogoji se taka odgovornost lahko prizna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Ta vprašanja se zastavljajo, kot smo videli, v okviru odškodninske tožbe tipa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>follow‑on<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, torej tožbe za povrnitev škode, povzročene s kršitvijo pravil o konkurenci, ki jo je prej ugotovil nacionalni ali evropski organ, pristojen za konkurenco. V obravnavani zadevi je bilo to ugotovljeno s sklepom iz leta 2016. Pritožnica v postopku v glavni stvari je vložila tožbo zoper družbo MBTE, naročnico njene sopogodbenice na področju prodaje tovornjakov v obdobju delovanja kartelnega dogovora, sankcioniranega z navedenim sklepom, ker se je štela za oškodovano zaradi povečanja cen, ki ga je sprejel kartel, zaradi česar je družba MBTE v navedeni prodaji uporabila pribitek 20 %. Videti je, da tožba družbe Sumal temelji samo na predpostavki, da je družba MBTE sodelovala v kartelnem dogovoru matične družbe, kot je ugotovila Komisija v sklepu iz leta 2016.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Družba MBTE primarno trdi, da bi bilo razlagati teorijo gospodarske enote tako – ob upoštevanju značilnosti tožbe, ki jo je zoper njo vložila družba Sumal – da se nanjo razširi odgovornost družbe Daimler, v nasprotju s členom 16(1) Uredbe 1/2003.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne <DATE ISO="20021216">16. decembra 2002</DATE> o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).</P></NOTE> Podredno trdi, da teorija gospodarske enote ne omogoča razširitve odgovornosti navzdol, kot jo navaja predložitveno sodišče. Družba Sumal ter italijanska in španska vlada Sodišču predlagajo, naj sprejme široko razlago teorije gospodarske enote, ki bo omogočila, da se pod določenimi pogoji prizna odgovornost hčerinske družbe za škodo, ki izhaja iz kršitve pravil Unije o konkurenci matične družbe. Komisija je sprva menila, da v okviru javnopravne uporabe pravil o konkurenci načeloma ob trenutnem stanju sodne prakse odgovornosti za kršitve matične družbe ni mogoče razširiti na hčerinsko družbo, ker ta ne izvaja nobenega odločilnega vpliva na ravnanje matične družbe na trgu, čeprav ni mogoče izključiti, da lahko žrtev protikonkurenčnih praks, ki jih izvaja matična družba, vloži odškodninsko tožbo zoper eno od hčerinskih družb v primeru nasledstva med podjetji ali prestrukturiranja, če med subjektoma obstaja gospodarska kontinuiteta, pod pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, ki se uporablja, če odgovorna matična družba nima sredstev, da bi zadovoljila odškodninske zahteve tožeče stranke. Komisija je v svojih odgovorih na<?PAGE NO="6"?> vprašanja Sodišča deloma spremenila svoje stališče in predlagala, naj se na prva tri vprašanja za predhodno odločanje odgovori, da člen 101 PDEU ne nasprotuje temu, da se nezakonito ravnanje matične družbe očita hčerinski družbi, če sta družbi del istega podjetja in nacionalno sodišče ugotovi, da je ravnanje hčerinske družbe povezano z elementom, ki je del kršitve, vsekakor pa, če sta družbi del istega podjetja in ni mogoče ali je pretirano težko, da bi oškodovanci v celoti pridobili odškodnino za povzročeno škodo neposredno od matične družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Čeprav so vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Audiencia Provincial de Barcelona (pokrajinsko sodišče v Barceloni), zastavljena prvič, menim, da je nanje mogoče odgovoriti na podlagi navedb v sodni praksi o pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>gospodarska enota<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. Izhajati je torej treba iz preučitve te sodne prakse.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pojem podjetja v konkurenčnem pravu Unije in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>teorija gospodarske enote<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V pravu Unije ima pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>podjetje<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> pomen in obseg, ki sta povezana z ureditvijo, v katero je umeščen, in z različnimi cilji, ki naj bi jih ta ureditev dosegla. V konkurenčnem pravu je treba funkcionalni značaj pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>podjetje<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> razumeti z dvojnega vidika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Prvič, kot je generalni pravobranilec poudaril F. G. Jacobs v sklepnih predlogih v združenih zadevah AOK Bundesverband in drugi, se ta pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>navezuje na vrsto opravljane dejavnosti, ne pa na lastnosti tistega, ki to dejavnost opravlja<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑264/01, C‑306/01, C‑354/01 in C‑355/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:304">EU:C:2003:304</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> sklepnih predlogov.</P></NOTE> Konkurenco sestavljajo in nanjo vplivajo gospodarske dejavnosti, zato je pravo, katerega namen je varstvo konkurence, lahko v celoti učinkovito le, če se pravila in prepovedi tega prava uporabljajo za gospodarske subjekte. Zato se člena 101 in 102 PDEU na splošno nanašata na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>podjetja<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> in izpuščata kakršno koli sklicevanje na njihovo pravno strukturo. Če je dejavnost gospodarska, se za tiste, ki jo opravljajo, uporabljajo določbe teh členov ne glede na njihovo pravno obliko ali ureditev in načine financiranja, ki se zanje uporabljajo v državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19910423">23. aprila 1991</DATE>, <NAME.CASE>Höfner in Elser</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑41/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:161">EU:C:1991:161</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930217">17. februarja 1993</DATE>, <NAME.CASE>Poucet in Pistre</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑159/91 in C‑160/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:63">EU:C:1993:63</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020122">22. januarja 2002</DATE>, <NAME.CASE>Cisal</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑218/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:36">EU:C:2002:36</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080701">1. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>MOTOE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑49/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:376">EU:C:2008:376</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Drugič, opredelitev dejavnosti kot gospodarske – in torej subjekta kot podjetja – v smislu uporabe konkurenčnega prava je odvisna od obravnavanega okvira.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080701">1. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>MOTOE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑49/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:376">EU:C:2008:376</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Enako je tudi opredelitev subjektov, ki spadajo v obseg uporabe izraza podjetje, odvisna od predmeta očitane kršitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19740306">6. marca 1974</DATE>, <NAME.CASE>Istituto Chemioterapico Italiano in Commercial Solvents/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>6/73 in 7/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:18">EU:C:1974:18</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri se pojem podjetja v smislu uporabe sedanjega člena 102 PDEU uporablja samo za dejanje, ki sta ga obtoženi družbi storili skupaj zoper tretjo družbo, ki je nabavljala pri njima; glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hydrotherm Gerätebau</NAME.CASE> (<NO.CASE>170/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:271">EU:C:1984:271</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče ugotovilo, da je treba v okviru konkurenčnega prava pojem podjetja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>razumeti, kot da označuje gospodarsko enoto z vidika predmeta pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Glede na funkcionalni značaj pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>podjetje<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, kot je sprejet v sodni praksi, in na nepomembnost pravne oblike subjekta, ki opravlja gospodarsko dejavnost, se lahko za različne pravno neodvisne subjekte šteje, da sestavljajo eno samo podjetje, če na trgu nastopajo kot ena sama <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>gospodarska enota<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Teorija <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>gospodarske enote<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> je bila izdelana v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, Sodišče pa jo je uporabilo, da bi s področja uporabe prepovedi iz veljavnega člena 101 PDEU izključilo sporazume znotraj skupin<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>V sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19741031">31. oktobra 1974</DATE>, <NAME.CASE>Centrafarm in de Peijper</NAME.CASE> (<NO.CASE>15/74</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:114">EU:C:1974:114</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), je Sodišče pojasnilo, da v to prepoved ne spadajo sporazumi ali dogovorjene prakse <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>med podjetji, ki spadajo v isto skupino kot matična in hčerinska družba, če tvorita gospodarsko enoto, v okviru katere hčerinska družba ni dejansko samostojna pri odločanju o svojem ravnanju na trgu<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>; glej tudi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890411">11. aprila 1989</DATE>, <NAME.CASE>Saeed Flugreisen in Silver Line Reisebüro</NAME.CASE> (<NO.CASE>66/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:140">EU:C:1989:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880504">4. maja 1988</DATE>, <NAME.CASE>Bodson</NAME.CASE> (<NO.CASE>30/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:225">EU:C:1988:225</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19961024">24. oktobra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Viho/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/95 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:405">EU:C:1996:405</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 15 do 17). V istem smislu, sicer brez sklicevanja na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>gospodarska enota<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, sta se izrekla tako Sodišče, in sicer v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19711125">25. novembra 1971</DATE>, <NAME.CASE>Béguelin Import</NAME.CASE> (<NO.CASE>22/71</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1971:113">EU:C:1971:113</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 7 do 9), ki se je sklicevalo na neobstoj gospodarske samostojnosti hčerinske družbe, kakor Komisija v Odločbi 69/195/EGS z dne <DATE ISO="19690618">18. junija 1969</DATE> o zahtevi za negativni izvid (zadeva IV/22548 – Christian &amp; Nielsen) na podlagi nekonkurence med subjekti znotraj skupine. V zvezi z odnosi med naročnikom in posrednikom glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19751216">16. decembra 1975</DATE>, <NAME.CASE>Suiker Unie in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>od 40/73 do 48/73, 50/73, od 54/73 do 56/73, 111/73, 113/73 in 114/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1975:174">EU:C:1975:174</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0480">480</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in za uporabo oprostitve za kategorijo od sporazuma, v katerem je ena od pogodbenih strank sestavljena iz več pravno samostojnih podjetij, sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hydrotherm Gerätebau</NAME.CASE> (<NO.CASE>170/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:271">EU:C:1984:271</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in da bi znotraj skupine družb protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe očitalo matični družbi, sprva v primerih, v katerih se je uveljavljala nepristojnost Komisije, da bi matično družbo kaznovala, ker ta ni delovala neposredno znotraj Skupnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V sodbi z dne <DATE ISO="19720714">14. julija 1972</DATE>, Imperial Chemical Industries/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>48/69</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1972:70">EU:C:1972:70</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: sodba ICI), je Sodišče potrdilo odločitev, s katero je Komisija sankcionirala matično družbo skupine ICI, ustanovljeno zunaj Skupnosti, ki ji je z izkoriščanjem svojih pooblastil za vodenje hčerinskih družb s sedežem v Skupnosti uspelo uveljaviti povišanje cen, o katerem je bilo odločeno v okviru dogovorjene prakse, v kateri je sodelovala le sama.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbo ICI (točke od 129 do 141). Glej v istem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19720714">14. julija 1972</DATE>, <NAME.CASE>Geigy/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>52/69</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1972:73">EU:C:1972:73</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od <REF.DOC.ECR><REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR>), in <NAME.CASE>Sandoz/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>53/69</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1972:74">EU:C:1972:74</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 42 do 45); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19831025">25. oktobra 1983</DATE>, <NAME.CASE>AEG‑Telefunken/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>107/82</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1983:293">EU:C:1983:293</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in na področju uporabe člena 86 PES (zdaj člen 102 PDEU) sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19740306">6. marca 1974</DATE>, <NAME.CASE>Istituto Chemioterapico Italiano in Commercial Solvents/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>6/73 in 7/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:18">EU:C:1974:18</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 36 do 41).</P></NOTE> Na ugovor te družbe, da je treba kršitev očitati samo hčerinskim družbam, je Sodišče odgovorilo, da okoliščina, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>je hčerinska družba drug pravni subjekt kot matična družba, ne zadostuje, da bi izključila možnost, da se slednji očita ravnanje prve, če hčerinska družba, čeprav je drug pravni subjekt, ne odloča samostojno, kako naj ravna na trgu, ampak v bistvu izvaja ukaze matične družbe<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej sodbo ICI (točki 132 in 133).</P></NOTE> V takih primerih je po mnenju Sodišča mogoče matični družbi očitati ravnanje hčerinske družbe zaradi enotnosti celote, ki jo tvorita taka ločena subjekta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej sodbo ICI (točka 135).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Sodišče je teorijo gospodarske enote od njenih prvih ubeseditev nenehno potrjevalo ter je postopoma pojasnilo in natančno določilo tako njeno področje uporabe – tudi zunaj okvira skupin gospodarskih družb –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001116">16. novembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Metsä‑Serla in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑294/98 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:632">EU:C:2000:632</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kot osnovne pogoje za ugotavljanje obstoja gospodarske enote, zlasti pa je pojasnilo, da ga je treba ugotavljati glede na gospodarske, organizacijske in pravne povezave med zadevnimi subjekti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej v tem smislu med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001116">16. novembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Metsä‑Serla in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑294/98 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:632">EU:C:2000:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031002">2. oktobra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Aristrain/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑196/99 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:529">EU:C:2003:529</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0096">96</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050628">28. junija 2005</DATE>, <NAME.CASE>Dansk Rørindustri in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:408">EU:C:2005:408</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0117">117</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071211">11. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>ETI in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑280/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:775">EU:C:2007:775</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210127">27. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>The Goldman Sachs Group/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑595/18 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:69">EU:C:2021:69</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa; v nadaljevanju: sodba Goldman Sachs). V tem okviru, če je obstoj kapitalskih povezav med zadevnimi subjekti pokazatelj obstoja nadzora nad hčerinsko družbo, zlasti, kot bo navedeno, pri stoodstotni ali skoraj stoodstotni udeležbi, pa te povezave niso nujna predpostavka za sklepanje, da obstaja gospodarska enota, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001116">16. novembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Metsä‑Serla in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑294/98 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:632">EU:C:2000:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki se lahko razlikujejo glede na posamezen primer in jih ni mogoče izčrpno našteti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160914">14. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ori Martin in SLM/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑490/15 P in C‑505/15 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:678">EU:C:2016:678</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150909">9. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Philips/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑92/13</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:605">EU:T:2015:605</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180712">12. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>The Goldman Sachs Group/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:445">EU:T:2018:445</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Teorija gospodarske enote, ki jo Komisija redno uporablja, je postala osrednji element ugotavljanja in preganjanja kršitev pravil Unije o konkurenci.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Če subjekti iste skupine tvorijo gospodarsko enoto, sodna praksa, kot je bilo navedeno, že od sodbe ICI priznava, da se matični družbi lahko očita protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe in da sta solidarno odgovorni za plačilo zadevne globe, in sicer tako pri neposrednem nadzoru kot v primeru, v katerem matična družba znotraj skupine izvaja nadzor prek vmesne družbe, ki ima v lasti družbo, ki je storila kršitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110120">20. januarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>General Química in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑90/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:21">EU:C:2011:21</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0088">88</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba General Química).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče v primeru, v katerem je matična družba neposredno ali posredno stoodstotna ali skoraj stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, pojasnilo, da lahko prva po eni strani odločilno vpliva na ravnanje druge, tako da tej prepreči realno samostojno ravnanje na trgu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej v tem smislu že sodbo ICI (točki 136 in 137); glej med drugim tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑97/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:536">EU:C:2009:536</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Akzo), in nazadnje sodbo Goldman Sachs (točka 32).</P></NOTE> in da po drugi strani obstaja preprosta domneva, da navedena matična družba odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe na trgu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>V tem smislu, če je matična družba neposredna stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, glej že sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19831025">25. oktobra 1983</DATE>, <NAME.CASE>AEG‑Telefunken/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>107/82</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1983:293">EU:C:1983:293</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki je bila pozneje potrjena v sodbi Akzo (točka 60). V istem smislu glej nazadnje sodbo Goldman Sachs (točka 32). Od sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110929">29. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Elf Aquitaine/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑521/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:620">EU:C:2011:620</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), Sodišče priznava uporabo domneve o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva tudi pri udeležbi, ki je malo manjša od stoodstotne (v navedeni zadevi je bila 98‑odstotna).</P></NOTE> (v nadaljevanju: domneva o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva). V teh okoliščinah za to, da bi se lahko štelo, da sta družbi solidarno odgovorni za naloženo globo, torej zadostuje, da Komisija dokaže, da je matična družba stoodstotna ali skoraj stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, razen če ta matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej nazadnje sodbo Goldman Sachs (točka 32 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Komisija sistematično uporablja domnevo o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva, Sodišče pa je njeno področje uporabe razširilo tudi na primere posrednega nadzora, in sicer vsaj v primerih, v katerih se ta izvaja prek neprekinjene verige stoodstotnih (ali skoraj stoodstotnih) udeležb,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej sodbo General Química (točka 88).</P></NOTE> v zadnjem času pa tudi na primere, v katerih ima matična družba, čeprav ni stoodstotna ali skoraj stoodstotna lastnica hčerinske družbe, v lasti vse glasovalne pravice v zvezi z deleži hčerinske družbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej sodbo Goldman Sachs (točka 35), ki je glede tega potrdila sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180712">12. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>The Goldman Sachs Group/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:445">EU:T:2018:445</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pri čemer je pojasnilo, da ta predpostavka ne temelji na samih kapitalskih povezavah, ampak na stopnji nadzora matične družbe nad hčerinsko družbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej sodbo Goldman Sachs (točka 35).</P></NOTE> Čeprav jo je težko ovreči, domneva o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva ni absolutna, da se zagotovi ravnovesje med ciljem omejevanja ravnanj, ki so v nasprotju s pravili konkurence, in preprečevanja njihovega ponavljanja na eni strani ter zahtevami nekaterih splošnih načel prava Unije, kot so zlasti načela domneve nedolžnosti, individualizacije kazni in pravne varnosti na drugi strani.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110929">29. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Elf Aquitaine/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑521/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:620">EU:C:2011:620</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in nazadnje sodbo Goldman Sachs, točka 38. Iz ustaljene sodne prakse tudi izhaja, da domneva o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva ne krši pravice do domneve nedolžnosti, saj po eni strani ne vodi do domneve krivde ene ali druge od teh družb (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170126">26. januarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Villeroy &amp; Boch/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑625/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:52">EU:C:2017:52</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0149">149</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), po drugi strani pa je izpodbojna (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140619">19. junija 2014</DATE>, <NAME.CASE>FLS Plast/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑243/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2006">EU:C:2014:2006</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Sodišče je tudi pojasnilo, da to, da je težko predložiti potreben nasprotni dokaz za ovrženje domneve o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva, še ne pomeni, da ta domneva dejansko ni izpodbojna (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Evonik Degussa in AlzChem/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑155/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:446">EU:C:2016:446</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Temelj odgovornosti matične družbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>od spodaj navzgor<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V zgoraj opisanem okviru se je treba vprašati, na kateri pravni podlagi temelji odgovornost matične družbe za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe, s katero v okviru konkurenčnega prava tvori eno gospodarsko enoto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Ob prvi preučitvi sodne prakse je videti, da sta načeloma mogoča dva odgovora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Po eni strani je v sodbah Sodišča mogoče najti več delov, iz katerih je razvidno, da je odločilen dejavnik za to, da se matični družbi pripiše odgovornost za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe, izvajanje odločilnega vpliva matične družbe na hčerinsko družbo, če ta ne more samostojno nastopati na trgu, ampak mora ravnati po navodilih matične družbe. Sodišče in Splošno sodišče sta praktično nespremenjeno od sodbe AEG večkrat ponovili, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>se lahko ravnanje hčerinske družbe pripiše matični družbi, kadar ta hčerinska družba, čeprav je ločena pravna oseba, ne odloča samostojno o svojem ravnanju na trgu, ampak se v bistvu ravna po navodilih matične družbe<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej med drugim sodbo Akzo (točka 58 in navedena sodna praksa); sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Alliance One International in Standard Commercial Tobacco/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑628/10 P in C‑14/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:479">EU:C:2012:479</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130711">11. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Stichting Administratiekantoor Portielje</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑440/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:514">EU:C:2013:514</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150305">5. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Eni in Versalis ter Eni/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/13 P in C‑123/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:150">EU:C:2015:150</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> S tega vidika postane matična družba, ki se ji pripiše odgovornost za kršitvena ravnanja hčerinske družbe, osebno odgovorna za kršitve pravil o konkurenci Unije, za katere se šteje, da jih je storila sama, zaradi odločilnega vpliva, ki ga je izvajala nad hčerinsko družbo in na podlagi katerega je lahko določila ravnanje hčerinske družbe na trgu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170427">27. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑516/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:314">EU:C:2017:314</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Po drugi strani je v sodni praksi tudi več elementov, ki podpirajo domnevo, da že sam obstoj gospodarske enote določa odgovornost matične družbe za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe. Sodišče je večkrat poudarilo, da formalno ločevanje med subjektoma, ki je posledica tega, da sta ločeni pravni osebi, ne izključuje njunega enotnega ravnanja na trgu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej sodbo ICI (točka 140). Glej v istem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061214">14. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Confederación Española de Empresarios de Estaciones de Servicio</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑217/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:784">EU:C:2006:784</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in torej tega, da tvorita gospodarsko enoto, in sicer eno samo podjetje v smislu uporabe pravil o konkurenci. Čeprav funkcionalni pojem podjetja ne zahteva, da ima gospodarska enota svojo pravno osebnost,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050628">28. junija 2005</DATE>, <NAME.CASE>Dansk Rørindustri in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:408">EU:C:2005:408</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0113">113</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ji sodna praksa priznava svojevrstno ločeno in samostojno pravno osebnost v primerjavi s pravno osebnostjo subjektov, ki jo sestavljajo, ki obstaja poleg pravne osebnosti, ki jo morda imajo ti subjekti. Tako Sodišče od sodbe Akzo gospodarsko enoto opredeljuje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>subjekt<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, ki lahko krši pravila o konkurenci in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>za to kršitev odgovarja<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej sodbo Akzo (točka 56). Glej v istem smislu med drugim novejšo sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑516/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:314">EU:C:2017:314</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> S pravkar opisanega vidika naj bi torej odločilen dejavnik za to, da se matični družbi pripiše odgovornost za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe, bilo njuno enotno ravnanje na trgu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061214">14. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Confederación Española de Empresarios de Estaciones de Servicio</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑217/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:784">EU:C:2006:784</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki v eni sami gospodarski enoti povezuje več pravno neodvisnih subjektov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Ugotavljam torej, da je od sprejetja ene od dveh možnosti, navedenih v zgornjih točkah, odvisno, kako bo Sodišče rešilo vprašanje, ki ga preučuje v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Čeprav je podlaga za odgovornost matične družbe za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe izvajanje odločilnega vpliva matične družbe na hčerinsko družbo, se namreč implicitno priznava, da to ravnanje po svoje izhaja iz matične družbe, in sicer ne toliko v smislu, da je ta v njem sodelovala neposredno, kar se nesporno ni moglo zgoditi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej med drugim sodbo Akzo (točka 59).</P></NOTE> ampak v smislu, da je to ravnanje omogočila prek aktivnega vpliva na to ravnanje ali z neizvajanjem svojih pooblastil za upravljanje in nadzor. Če se izbere ta možnost, ne bi smelo biti mogoče določiti odgovornosti hčerinske družbe za protikonkurenčno ravnanje matične družbe, ker hčerinska družba po definiciji ne izvaja nobenega odločilnega vpliva na matično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Nasprotno pa, če je podlaga za skupno odgovornost matične in hčerinske družbe gospodarska enota, ki deluje kot eno samo podjetje na trgu, ni nobenega logičnega razloga, da bi se izključilo, da se lahko odgovornost pripiše ne le od spodaj navzgor, kot v primerih, ki jih je doslej obravnavalo Sodišče, ampak tudi od zgoraj navzdol. Če skupna odgovornost temelji na enotnem delovanju na trgu, so lahko vse stranke, ki to enoto sestavljajo, v določenih okoliščinah poklicane, da odgovarjajo za protikonkurenčno ravnanje ene od njih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Izbira med možnostma je zapletena zaradi dejstva, da so pri javnem izvajanju konkurenčnega prava zaradi skoraj kazenske narave izrečenih sankcij pomembna nekatera temeljna načela, od katerih je prvo načelo osebne odgovornosti, po katerem je krivda osnovni pogoj za izrek sankcije in ugotovitev odgovornosti (<HT TYPE="ITALIC">nulla poena sine culpa</HT>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Za analizo razmerij med pojmom podjetja kot gospodarske enote in načelom osebne odgovornosti glej med drugim sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Mengozzija v združenih zadevah Komisija/Siemens Österreich in drugi ter Siemens Transmission &amp; Distribution in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑231/11 P do C‑233/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:578">EU:C:2013:578</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 74 do 82 in navedeni sklici).</P></NOTE> Pri določitvi pravne podlage za skupno odgovornost matične in hčerinske družbe za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe je treba torej upoštevati potrebo po spoštovanju tega načela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki jih bom navedel v nadaljevanju, menim, da bi moralo Sodišče slediti drugi zgoraj predstavljeni možnosti, ki je, kot je bilo že navedeno in kot bom podrobneje pojasnil v nadaljevanju, že pretežno sprejeta v sodni praksi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Glede tega je koristno obravnavati pomen pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>odločilni vpliv<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> in vlogo, ki jo ima v razlogovanju, na podlagi katerega je v sodni praksi priznano, da se matični družbi lahko očita protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Kot je bilo že navedeno, mora Komisija, če želi potrditi odgovornost matične družbe, ugotoviti, da lahko matična družba odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe, in da se je ta vpliv dejansko izvajal,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130926">26. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>EI du Pont de Nemours/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/12 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:601">EU:C:2013:601</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130926">26. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>The Dow Chemical Company/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑179/12 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:605">EU:C:2013:605</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150909">9. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Toshiba/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑104/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:610">EU:T:2015:610</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0095">95</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> razen v primeru preproste domneve iz točke 31 teh sklepnih predlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Za to se ne zahteva dokaz razmerja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>posebnega vpliva<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, ki se neposredno ali posredno nanaša na nezakonito ravnanje. Odgovornost matične družbe ni le neodvisna od ugotavljanja njenega osebnega sodelovanja pri kršitvi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej sodbo Akzo (točka 59).</P></NOTE> ampak tudi od dokazovanja odločilnega vplivanja na ravnanje hčerinske družbe, za katero je bilo ugotovljeno, da je v nasprotju s konkurenčnim pravom. Prav<?PAGE NO="11"?> tako ni potrebno, da so bila sprejeta posebna navodila v zvezi s spornim ravnanjem<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Že v sodbi ICI se je Sodišče, ki je navajalo navodila matične družbe hčerinski družbi, sklicevalo bolj na obstoj splošne pristojnosti matične družbe za nadzor, pri čemer je imela hčerinska družba ustrezno manj samostojnosti na trgu, kot na obstoj specifičnih navodil, katerih predmet so protikonkurenčna ravnanja. Glej med drugim tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160914">14. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ori Martin in SLM/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑490/15 P in C‑505/15 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:678">EU:C:2016:678</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180712">12. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>The Goldman Sachs Group/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:445">EU:T:2018:445</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ali da se je matična družba vzdržala ustreznega izvajanja svojih pooblastil za upravljanje in nadzor, da bi to ravnanje preprečila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Kot poudarja generalna pravobranilka J. Kokott v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑97/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:262">EU:C:2009:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0091">91</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), se lahko odločilni vpliv ugotovi tudi, če matična družba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>odločilno vpliva […] celo brez uporabe pravice do nadzora in brez dajanja konkretnih navodil ali smernic glede nekaterih vidikov poslovne politike<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.</P></NOTE> Analiza obstoja odločilnega vpliva se tudi ne sme ocenjevati samo na podlagi elementov, ki se nanašajo na poslovno politiko <HT TYPE="ITALIC">stricto sensu</HT> hčerinske družbe na trgu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150715">15. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>HIT Groep/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑436/10</NO.CASE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:514">EU:T:2015:514</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0127">127</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180712">12. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>The Goldman Sachs Group/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:445">EU:T:2018:445</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0152">152</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); glej tudi sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑97/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:262">EU:C:2009:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> tako da ni nujno ugotoviti sodelovanja matične družbe pri poslovnem upravljanju hčerinske družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180712">12. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>The Goldman Sachs Group/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:445">EU:T:2018:445</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0152">152</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kot je ugotovila generalna pravobranilka J. Kokott v sklepnih predlogih v zadevi Akzo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑97/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:262">EU:C:2009:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0091">91</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> lahko enotna poslovna politika izhaja tudi posredno iz celote gospodarskih in pravnih povezav med matično družbo in njenimi hčerinskimi družbami – čemur Sodišče z razvojem sodne prakse pripisuje vse večji pomen – ker lahko vpliv matične družbe na hčerinske družbe, na primer v zvezi s podjetniško strategijo, podjetniško politiko, podjetniškimi načrti, investicijami, kapacitetami in finančnimi sredstvi, posredno učinkuje na ravnanje hčerinske družbe in celotne skupine podjetij na trgu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Za uporabo v tem smislu glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130508">8. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Eni/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑508/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:289">EU:C:2013:289</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zgoraj navedeno lahko prevlada v primerih stoodstotnega ali skoraj stoodstotnega nadzora, ko se, kot je bilo navedeno, uporablja predpostavka o izvajanju odločilnega vpliva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej točko 31 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Čeprav lahko matična družba to domnevo res ovrže s predložitvijo dokaznih elementov, s katerimi dokaže, da ne določa poslovne politike zadevne hčerinske družbe na trgu, je to zelo težko dokazati –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Doslej so sodišča Unije izpodbijala uporabo domneve o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva samo zaradi nezadostne obrazložitve pri izpodbijanju dokaznih elementov, ki so jih predložile zadevne družbe, glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110929">29. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Elf Aquitaine/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑521/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:620">EU:C:2011:620</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 144 do 171), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110616">16. junija 2011</DATE>, <NAME.CASE>L'Air liquide/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑185/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:275">EU:T:2011:275</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), oziroma zaradi nespoštovanja načela enakega obravnavanja, in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101027">27. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Alliance One International in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑24/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:453">EU:T:2010:453</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> tudi če je domneva v sprejemljivih mejah –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej opombo 30 v teh sklepnih predlogih.</P></NOTE> tako da bo morala matična družba, če ima stoodstotni ali skoraj stoodstotni delež, skoraj gotovo odgovarjati za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega izhaja, da je za to, da se matični družbi naloži odgovornost za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe, na katero odločilno vpliva, pomembno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>splošno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> med njima kot pravnima osebama, ki sestavljata eno podjetje v skladu s konkurenčnim pravom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej v tem smislu sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑97/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:262">EU:C:2009:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0094">94</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če povzamem, kot je ugotovila generalna pravobranilka J. Kokott v sklepnih predlogih v zadevi Akzo, je odločilno, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>ali lahko matična družba zaradi moči svojega vpliva tako usmerja ravnanje hčerinske družbe, da ju je mogoče obravnavati kot gospodarsko celoto<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑97/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:262">EU:C:2009:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0093">93</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); v tem smislu glej tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120202">2. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>EI du Pont de Nemours in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑76/08</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:46">EU:T:2012:46</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180712">12. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Fujikura/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑451/14</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:452">EU:T:2018:452</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta ugotovitev je izrecno potrjena v sodni praksi Sodišča, ki je večkrat pojasnilo, da ob taki gospodarski celoti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>ni<?PAGE NO="12"?> nujno odnos napeljevanja h kršitvi med matično in hčerinsko družbo, še manj pa vpletenost matične družbe v kršitev, podlaga, ki omogoča, da Komisija odločbo o naložitvi glob naslovi na matično družbo, ampak to, da zadevni družbi sestavljata eno podjetje<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110929">29. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Elf Aquitaine/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑521/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:620">EU:C:2011:620</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0088">88</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160914">14. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ori Martin in SLM/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑490/15 P in C‑505/15 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:678">EU:C:2016:678</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090930">30. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Arkema/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑168/05</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:367">EU:T:2009:367</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Torej je podlaga za odgovornost matične družbe za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe enotnost gospodarskega delovanja teh subjektov oziroma obstoj ene same gospodarske enote.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Ker je ta podlaga popolnoma neodvisna od vsakršne krivde matične družbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Nazadnje, kot je pravilno izjavila italijanska vlada, če bi se izhajalo iz predpostavke sokrivde matične in hčerinske družbe, se sploh ne bi bilo treba sklicevati na pojem gospodarske enote, da bi se prvi očitalo protikonkurenčno ravnanje druge.</P></NOTE> jo je z načelom osebne odgovornosti mogoče uskladiti samo tako, da se šteje, da to načelo deluje na ravni podjetja v smislu konkurenčnega prava oziroma na ravni gospodarske enote, ki je krivdno kršilo konkurenčno pravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej izrecno v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140410">10. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Siemens Österreich in drugi ter Siemens Transmission &amp; Distribution in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑231/11 P do C‑233/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:256">EU:C:2014:256</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Generalna pravobranilka J. Kokott je v sklepnih predlogih v zadevi Akzo to misel posebej jasno izrazila: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>Ne gre za izjemo od načela osebne odgovornosti, če lahko matična družba neke skupine, ki odločilno vpliva na svoje hčerinske družbe, solidarno odgovarja za njihove kršitve predpisov o omejevalnih sporazumih, temveč gre prav za izraz tega načela. Matična družba in hčerinske družbe, na katere ta odločilno vpliva, so skupaj pravni subjekt enotnega podjetja v smislu konkurenčnega prava in odgovarjajo zanj<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>; glej točko 97. Generalna pravobranilka J. Kokott tudi meni, da odgovornost matične družbe ni povezana z objektivno odgovornostjo, ker je matična družba eden od pravnih subjektov, ki sestavljajo podjetje, ki je krivdno kršilo konkurenčno pravo: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Poenostavljeno bi se lahko reklo: matična družba je (skupaj z vsemi hčerinskimi družbami, na katere odločilno vpliva) pravno utelešenje [tega] podjetja<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>; glej točko 98.</P></NOTE> Ta subjekt kot gospodarski subjekt, ki na trgu deluje enotno, je odgovoren, ker je eden od njegovih sestavnih delov kršil pravila o varstvu konkurence.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej v tem smislu sodbo Akzo (točka 56); glej med drugim tudi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110329">29. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>ArcelorMittal Luxembourg/Komisija in Komisija/ArcelorMittal Luxembourg in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/09 P in C‑216/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:190">EU:C:2011:190</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0095">95</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150305">5. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Eni in Versalis ter Eni/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/13 P in C‑123/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:150">EU:C:2015:150</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170427">27. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑516/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:314">EU:C:2017:314</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Ugotavljam pa, da Sodišče v točki 77 sodbe Akzo sicer potrjuje, da pravo Unije na področju konkurence temelji na osebni odgovornosti gospodarskega subjekta, ki je storil kršil, vendar zavrača trditev tožeče stranke, da naj bi se zoper matično družbo uveljavljala objektivna odgovornost, in pojasnjuje, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>[č]eprav matična družba pri kršitvi ni neposredno udeležena, izvaja, ob tej predpostavki, odločilen vpliv na hčerinske družbe, ki so pri kršitvi sodelovale<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</P></NOTE> Ker pa ta subjekt nima pravne osebnosti, je treba kršitev pravil o konkurenci očitati enemu ali več subjektom skupaj, ki jim bodo lahko naložene globe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej sodbo Akzo (točka 57) in med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150305">5. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Eni in Versalis ter Eni/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/13 P in C‑123/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:150">EU:C:2015:150</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0089">89</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Čeprav so predpisi Unije o konkurenci dejansko namenjeni podjetjem ter se neposredno uporabljajo zanje ne glede na njihovo organizacijo in pravno obliko, pa zahteva po učinkovitosti izvajanja teh predpisov pomeni, da mora biti odločba Komisije, katere namen je preprečevanje in kaznovanje kršitve, naslovljena na subjekte ali osebe, zoper katere je mogoče izvršilno ukrepati za zagotovitev plačila globe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Mengozzija v združenih zadevah Komisija/Siemens Österreich in drugi ter Siemens Transmission &amp; Distribution in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑231/11 P do C‑233/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:578">EU:C:2013:578</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0078">78</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedeni sklici); glej <HT TYPE="SUP">tudi</HT> sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071212">12. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑112/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:381">EU:T:2007:381</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Ugotoviti je še treba, da teorija gospodarske enote, kot je razložena zgoraj, sicer omogoča, da se odgovornost za kršitev pravil o konkurenci pripiše podjetju kot enotnemu subjektu, tako da gospodarski pogled na razmerja med sestavnimi deli skupine družb prevlada nad izključno pravnim pogledom – na podlagi katerega vsaka gospodarska družba pomeni ločeno osebo, ki odgovarja samo za svoja dejanja in opustitve – vendar ohranja ravnotežje med preseganjem okvira pravne osebnosti, ki ga tak pogled nujno zahteva, in spoštovanjem pravice subjektov, ki sestavljajo podjetje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>V postopkih za ugotavljanje kršitev pravil o konkurenci se samostojnost pravnih oseb, ki sestavljajo gospodarsko enoto, spoštuje glede uresničevanja pravice do obrambe (pošiljanje obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, možnost predložitve stališč, zaslišanje, pravica to pravnega sredstva) in za določitev globe.</P></NOTE> S tega vidika je Sodišče ob upoštevanju funkcionalnega pojma podjetja<?PAGE NO="13"?> v konkurenčnem pravu kritike teorije gospodarske enote, ki so temeljile na domnevnem navzkrižju z načelom samostojnosti pravnih oseb in z omejeno odgovornostjo kapitalskih družb, zavrnilo kot očitno neutemeljene.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130508">8. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Eni/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑508/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:289">EU:C:2013:289</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Dodajam tudi, da po eni strani načelo samostojnosti pravnih oseb ni absolutno ter v pravnih ureditvah držav članic in mednarodnem okviru<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej razpravo o projektu pogodbe Organizacije združenih narodov o odgovornosti skupin za kršitve človekovih pravic, na voljo na naslovu https://www.littler.com/publication-press/publication/united-nations-further-deliberates-treaty-seeking-impose-corporate.</P></NOTE> obstaja vzporedno s pojmom gospodarske enote skupine, po drugi pa, da obstaja več teorij, ki temeljijo na preseganju okvira pravne osebnosti za uveljavljanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>odgovornosti podjetja<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> pri subjektih, ki sestavljajo skupino družb, in več teoretičnih usmeritev, ki podpirajo zavrnitev omejene odgovornosti v okviru skupin družb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Za analizo teh usmeritev glej <HT TYPE="SC">M. Petrin, B. Choudhury</HT>, <HT TYPE="ITALIC">Group Company Liability</HT>, <HT TYPE="ITALIC">European Business Organization Law Review</HT>, 2018, str. 771 in naslednje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Od teorije gospodarske enote do odgovornosti hčerinske družbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>od zgoraj navzdol<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> za protikonkurenčno ravnanje matične družbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Enotnost delovanja več podjetij na trgu in odločilni vpliv matične družbe v zgoraj navedeni rekonstrukciji teorije gospodarske enote nista nujno alternativni podlagi za odgovornost matičnih družb, ampak logično potrebna koraka v procesu pripisa odgovornosti za protikonkurenčno ravnanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Prvi korak je ugotavljanje odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe. Posledični drugi korak je določitev ene same gospodarske enote. Odločilni vpliv je nujni pogoj za obstoj gospodarske enote, torej enega samega podjetja v funkcionalnem smislu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Tema korakoma sledi tretji: določitev obveznosti v zvezi s spoštovanjem pravil o konkurenci in pripis odgovornosti za krivdno kršitev predpisov o konkurenci tako določenemu enotnemu podjetju, ki nastane iz več ločenih pravnih subjektov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Zadnji korak je konkretna naložitev odgovornosti za kršitev, ki jo je storilo podjetje, posameznim subjektom, ki ga tvorijo, ki se jim zato, ker imajo pravno osebnost, ta odgovornost lahko pripiše in lahko nosijo zadevne finančne posledice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V tem modelu gospodarske enote ni logičnih razlogov, da bi se izključilo, da lahko pripis odgovornosti poteka ne samo v smeri <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>od spodaj navzgor<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> (od hčerinske družbe na matično), ampak tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>od zgoraj navzdol<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> (od matične družbe na hčerinsko).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Čeprav sodna praksa še ni priznala te možnosti, pa je mogoče najti nekatere znake v tem smislu. Tako se v nekaterih sodbah Splošnega sodišča, med katerimi je tudi nedavna sodba Biogaran/Komisija, ki jo navaja predložitveno sodišče, zdi, da so omogočile dopustnost pripisa odgovornosti od zgoraj navzdol glede na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>gospodarska enota<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181212">12. decembra 2018</DATE>, <NO.CASE>T‑677/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:910">EU:T:2018:910</NO.ECLI></REF.DOC.ECR> (v nadaljevanju: sodba Biogaran). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990311">11. marca 1999</DATE>, <NAME.CASE>Unimétal/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑145/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1999:49">EU:T:1999:49</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 601 do 606), v kateri je Splošno sodišče za zakonito štelo povečanje globe, naložene hčerinski družbi, glede na ravnanje matične družbe (v navedeni zadevi pa se je štelo, da je bila hčerinska družba glavni kršitelj in imela koristi od storjenih kršitev). V istem smislu se glasijo nekateri izreki Splošnega sodišča in Sodišča na področju povratka, v katerih je bila dopuščena možnost, da se hčerinski družbi pripišejo posledice preteklega protikonkurenčnega ravnanja druge hčerinske družbe iz iste skupine, za katero bi se lahko z uporabo pojma ekonomske enote lahko za solidarno odgovorno štela matična družba skupine; glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030930">30. septembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Michelin/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑203/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2003:250">EU:T:2003:250</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0290">290</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150305">5. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Eni in Versalis ter Eni/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/13 P in C‑123/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:150">EU:C:2015:150</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0092">92</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zlasti v sodbi Biogaran, zoper katero je trenutno pri Sodišču vložena pritožba,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Zadeva C‑207/19 P.</P></NOTE> je Splošno sodišče menilo, da lahko<?PAGE NO="14"?> Komisija hčerinsko in matično družbo šteje za solidarno odgovorni za očitano kršitev, ki izhaja deloma iz ravnanja prve in deloma iz ravnanja druge, čeprav se je hčerinska družba sklicevala na to, da ni vedela za dejanja matične družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej sodbo Biogaran (točka 217). V točki 218 je Splošno sodišče pojasnilo, da če je matični družbi mogoče pripisati odgovornost za kršitev, ki jo je storila njena hčerinska družba, in posledično ti družbi šteti za solidarno odgovorni za kršitev, ki jo je storilo podjetje, ki ga tvorita, ne da bi se kršilo načelo osebne odgovornosti, to <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> velja, kadar kršitev, ki jo je storil gospodarski subjekt, sestavljen iz matične družbe in njene hčerinske družbe, izhaja iz sodelujočih ravnanj teh dveh družb.</P></NOTE> Splošno sodišče je menilo, da je solidarna odgovornost utemeljena, ker sta vsaka s svojimi ravnanji prispevali k uresničitvi kršitve<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Glej sodbo Biogaran (točka 220). V navedeni zadevi je šlo po eni strani za nezakonit sporazum o poravnavi, sklenjen med matično družbo, holdinško družbo farmacevtske skupine, in družbo proizvajalko generičnih zdravil, katerega predmet je bila zaustavitev proizvodnje in trženja generičnega zdravila, ki ju je prva štela za kršitev patenta v njeni lasti, in po drugi strani za sporazum, sklenjen med hčerinsko družbo in to tretjo družbo, katerega predmet je bil prenos projekta za tri proizvode in dovoljenja za dajanje farmacevtske posebnosti na trg od te tretje družbe v zameno za plačilo. Komisija je v bistvu menila, da zadnji sporazum spodbuja tretjo družbo, da se odpove proizvodnji generičnega zdravila, za katerega se šteje, da krši patent. Ugotavljam tudi, da hčerinska družba ni bila aktivna na trgu zdravila, ki ga je od tega patenta tržila farmacevtska skupina.</P></NOTE> in ker bi, če bi morala Komisija dokazati seznanjenost hčerinske družbe z ravnanji matične družbe, da bi lahko pripisala kršitev skupini, to vplivalo na pojem gospodarske enote.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej sodbo Biogaran (točka 225).</P></NOTE> Pogoj za to, da se vsem sestavnim delom podjetja pripišejo različna kršitvena ravnanja, ki sestavljajo celoten kartel, je po mnenju Splošnega sodišča izpolnjen, če je vsak sestavni del podjetja sodeloval pri njegovem izvajanju, čeprav podredno, pomožno ali pasivno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej sodbo Biogaran (točka 225).</P></NOTE> Zanimivo je še navesti, da je Splošno sodišče menilo, da v takih okoliščinah Komisija ni pripisala odgovornosti hčerinski družbi za protikonkurenčno ravnanje matične družbe, ampak je celoto ravnanj vsakega od teh subjektov pripisala ekonomski enoti, katere sestavni del so bili.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Glej sodbo Biogaran (točke 209, 222 in 227).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pogoji za priznanje solidarne odgovornosti hčerinske družbe za protikonkurenčno ravnanje matične družbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko matični in hčerinski družbi solidarno pripiše protikonkurenčno ravnanje matične družbe?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Za odgovor na to vprašanje se je treba spet sklicevati na funkcionalni pojem podjetja, ki zajema pravno ločene subjekte, ki poslujejo enotno na trgu, na katerem delujejo kot en sam gospodarski subjekt.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Pri preverjanju takega enotnega delovanja na trgu je za to, da bi bilo matični družbi mogoče pripisati odgovornost za protikonkurenčno ravnanje hčerinskih družb, edini upoštevni element odločilno vplivanje matične družbe na poslovno politiko hčerinske družbe. Če pa gre za pripis protikonkurenčnega ravnanja matične družbe hčerinskim družbam (da se tako ravnanje pripiše gospodarski enoti, katere del so, in izreče skupna odgovornost za to ravnanje), morajo te tudi sodelovati v gospodarski dejavnosti podjetja, ki ga vodi matična družba, ki je materialno storila kršitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Drugače povedano, v primeru odgovornosti od spodaj navzgor, v katerem hčerinske družbe ravnajo protikonkurenčno v splošnem okviru vpliva matične družbe, ta vpliv zadostuje tako za opredelitev gospodarske enote kot za utemeljitev skupne odgovornosti matične družbe. V nasprotnem primeru odgovornosti od zgoraj navzdol, v katerem je kršitev storila matična družba, enotnost gospodarske dejavnosti izhaja iz – poleg odločilnega vpliva, ki ga ima matična družba – dejstva, da je dejavnost hčerinske družbe po svoje potrebna za uresničevanje protikonkurenčnega ravnanja (na primer, da hčerinska družba proda blago, ki je predmet<?PAGE NO="15"?> kartelnega dogovora).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Do enakega zaključka so prišla nekatera britanska sodišča, glej med drugim Roche Products Ltd. &amp; Ors proti Provimi Ltd [2003] EWHC 961 (Comm) (<DATE ISO="20030502">2. maj 2003</DATE>) (http://www.bailii.org/ew/cases/EWHC/Comm/2003/961.html, točke od 25 do 35); Cooper Tire &amp; Rubber Co &amp; Ors proti Shell Chemicals UK Ltd &amp; Ors [2009] EWHC 2609 (Comm) (<DATE ISO="20091027">27. oktober 2009</DATE>) (http://www.bailii.org/ew/cases/EWHC/Comm/2009/2609.html, točke od 48 do 65); Vattenfall AB in drugi proti Prysmian SpA [2018] EWHC 1694 (Ch D); Media‑Saturn Holding GmbH &amp; Ors proti Toshiba Information Systems (UK) Ltd &amp; Ors [2019] EWHC 1095 (Ch) (<DATE ISO="20190502">2. maj 2019</DATE>) (http://www.bailii.org/ew/cases/EWHC/Ch/2019/1095.html, točke od 129 do 155). Na te sodbe je Sodišče tudi opozorilo stranki in zainteresirane osebe v smislu člena 23 Statuta, ki so imele med postopkom pred Sodiščem možnost predložiti stališča.</P></NOTE> Ker se funkcionalni pojem podjetja kot gospodarske enote nanaša na dejansko ravnanje več pravnih subjektov na trgu, je treba njegove točne meje določiti prav glede na gospodarske dejavnosti, ki jih opravljajo ti subjekti, in na vlogo, ki jo imajo v okviru skupine: po eni strani odločilni vpliv matične družbe, po drugi pa dejavnost hčerinske družbe ali hčerinskih družb, ki je objektivno potrebna za izvedbo protikonkurenčnega ravnanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Če torej hčerinska družba, tudi pri stoodstotni ali skoraj stoodstotni udeležbi, opravlja dejavnost, ki ni del gospodarskega okvira, v katerem je družba, v katere lasti je, ravnala protikonkurenčno, bi bilo to zunaj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>funkcionalnega<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> pojma podjetja in posledično hčerinska družba ne more biti več skupno odgovorna za protikonkurenčno ravnanje matične družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Merila, ki omogočajo ugotovitev te odgovornosti, se torej razlikujejo od meril, ki omogočajo, da se matični družbi pripiše odgovornost za kršitve hčerinskih družb. Kar ni bistveno pri prvem postopku, je lahko bistveno pri drugem. Tako se v sodni praksi na primer ne šteje, da je za priznanje odgovornosti od spodaj navzgor nujen dokaz, da matična družba vpliva na politiko hčerinske družbe v sektorju, ki je predmet kršitve, ampak je, nasprotno, za priznanje odgovornosti od zgoraj navzdol odločilno, da hčerinska družba posluje v sektorju, v katerem je matična družba izvajala protikonkurenčno ravnanje, in da je s svojim ravnanjem na trgu omogočila uresničevanje učinkov kršitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110713">13. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Eni/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑39/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:356">EU:T:2011:356</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0097">97</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">5.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Razširitev razlage, predlagane v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>private enforcement<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Odškodninske tožbe zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci so sestavni del sistema izvajanja teh pravil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190314">14. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Skanska Industrial Solutions in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑724/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:204">EU:C:2019:204</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Skanska).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Na podlagi ustaljene sodne prakse Sodišča pravica vsakogar, da zahteva povračilo škode, povzročene z omejevalnim sporazumom ali ravnanjem, prepovedanim s členom 101 PDEU, zagotavlja polni učinek tega člena, zlasti polni učinek prepovedi, določene v odstavku 1 tega člena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Sodba Skanska (točke 25, 26 in 43); glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140605">5. junija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Kone in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑557/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:1317">EU:C:2014:1317</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Ta pravica namreč krepi delovanje pravil Unije o konkurenci in lahko odvrača od pogosto prikritih sporazumov ali ravnanj, ki lahko omejujejo ali izkrivljajo konkurenco, s čimer prispeva k ohranjanju učinkovite konkurence v Uniji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Sodba Skanska (točka 44); glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140605">5. junija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Kone in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑557/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:1317">EU:C:2014:1317</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Čeprav je Sodišče priznalo, da mora ob neobstoju ureditve Unije na tem področju nacionalni pravni red vsake države članice določiti podrobna pravila glede izvrševanja pravice zahtevati povračilo škode, nastale zaradi omejevalnega sporazuma ali ravnanja, prepovedanega s členom 101 PDEU, pri čemer je treba spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti, pa je pojasnilo tudi, da je to, kako se določi subjekt, ki mora povrniti škodo, povzročeno s kršitvijo člena 101 PDEU, urejeno neposredno s pravom Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glej sodbo Skanska (točki 27 in 28 ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>V sodbi Skanska je Sodišče s sklicevanjem na sodbo Akzo tudi priznalo, da je funkcionalni pojem podjetja enak v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>public<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>private enforcement<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> ter se nanaša na gospodarsko enoto, čeprav v skladu s pravom to gospodarsko enoto tvori več oseb, fizičnih ali pravnih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Glej sodbo Skanska (točke 29, 30, 36, 37 in 47).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Sodišče je tudi pojasnilo – in s tem zavrnilo nasprotne navedbe, ki jih je predložila Komisija – da glede na to, da je odgovornost za škodo, ki izhaja iz kršitev pravil Unije o konkurenci, osebna, mora zanjo odgovarjati podjetje, ki krši ta pravila, in da so torej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>subjekti, ki morajo povrniti škodo, povzročeno z omejevalnim sporazumom ali ravnanjem, prepovedanim s členom 101 PDEU, podjetja v smislu te določbe, ki so bila udeležena pri tem omejevalnem sporazumu ali tem ravnanju<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Glej sodbo Skanska (točki 31 in 32).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Na podlagi te vzporednice je Sodišče v sodbi Skanska tako imenovano teorijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>gospodarske kontinuitete<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> – ki je že priznana v sodni praksi v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>public enforcement<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> in v skladu s katero velja, da kadar je subjekt, ki je storil kršitev pravil Unije o konkurenci, pravno ali organizacijsko spremenjen, ta sprememba ne pomeni nujno ustanovitve novega podjetja, ki ni odgovorno za ravnanja predhodnega subjekta v nasprotju s pravili o konkurenci, če z gospodarskega vidika med tem subjektom in novim subjektom obstaja istovetnost – razširilo tudi na civilnopravno področje, in sicer na odškodninske tožbe za škodo, ki izhaja iz kršitve prepovedi protikonkurenčnih omejevalnih sporazumov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Glej sodbo Skanska (točke od 38 do 40), v kateri Sodišče napotuje na sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071211">11. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>ETI in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑280/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:775">EU:C:2007:775</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131205">5. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>SNIA/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑448/11 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:801">EU:C:2013:801</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Parker Hannifin Manufacturing in Parker‑Hannifin</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑434/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2456">EU:C:2014:2456</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Na podlagi iste vzporednice menim, da obseg pojma gospodarske enote, ki sem ga oblikoval v teh sklepnih predlogih, ne velja le, če Komisija ugotovi obseg podjetja, ki je odgovorno za kršitev pravil o konkurenci, in pravne subjekte, ki znotraj tega obsega skupno in solidarno odgovarjajo za izrečene sankcije, ampak tudi če fizične osebe, oškodovane zaradi protikonkurenčnega ravnanja podjetja v smislu konkurenčnega prava, vložijo civilnopravno odškodninsko tožbo. Ko so določene meje gospodarske enote, ki na podlagi konkurenčnega prava tvori podjetje, odgovorno za kršitev, se lahko zainteresirane osebe odločijo, zoper katero pravno osebo, ki tvori to enoto, bodo vložili odškodninsko tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Kot je priznalo Sodišče, sta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>private<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>public enforcement<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> nepogrešljiva instrumenta za krepitev učinkovitosti politike za preprečevanje protikonkurenčnih praks. S tega vidika namen prvega ni le zadovoljitev interesov fizičnih oseb, ampak ima tudi odvračilen namen, ki prispeva k doseganju ciljev v javnem interesu, ki spadajo v okvir varstva konkurence. Če se poveča število subjektov, ki lahko uveljavljajo odgovornost za škodo zaradi omejevanja konkurence, se okrepi odvračilni učinek zoper kršitve konkurenčnega prava, kar je izredno pomembno za to, da lahko evropsko konkurenčno pravo doseže svoje cilje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>O pomenu odvračilnega učinka odškodninskih tožb glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Wahla v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Skanska Industrial Solutions in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑724/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:100">EU:C:2019:100</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 46 do 50).</P></NOTE> Bolj ko se torej izključujejo praktične ovire za odškodninske tožbe subjektov, oškodovanih zaradi kršitev pravil o konkurenci, bolj se ta odvračilni učinek krepi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>V okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, omogočanje posamezniku, da zoper hčerinsko družbo, s katero je imel neposredno ali posredno poslovno razmerje, vloži tožbo, da bi pridobil odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi učinkov protikonkurenčnega ravnanja matične družbe na to razmerje, prispeva k tej dvojni funkciji, ker olajša odškodninske tožbe, če ima matična družba v nasprotju s hčerinsko družbo sedež v državi, ki ni država oškodovanca. Če<?PAGE NO="17"?> namreč velja, kot je pravilno poudarila družba MBTE, da ima v skladu s členom 7(2) Uredbe št. 1215/2012 oškodovanec zaradi kršitve pravil o konkurenci možnost tožiti storilca te kršitve pred sodišči v kraju, kjer je prišlo do škodnega dogodka, kar v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, pomeni v kraju, kjer so bile tržne cene izkrivljene in je oškodovancu domnevno nastala škoda,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Tibor‑Trans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑451/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:635">EU:C:2019:635</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Videti je, da je se ta sodba odmaknila od načela <HT TYPE="ITALIC">forum actoris</HT>, ki ga je Sodišče prej določilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>CDC Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:335">EU:C:2015:335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se s tem, da ima oškodovanec možnost, da ukrepa zoper hčerinsko družbo s sedežem v njegovi državi članici, preprečijo zapleteni postopki, povezani z vročanjem tožbe in izrekom morebitne sodbe o ugotovitvi odgovornosti v tujini. S priznavanjem, da lahko oškodovanec izbere družbo, zoper katero bo vložil tožbo, se povečuje možnost, da bo ta v celoti uveljavil svoje odškodninske zahtevke, ne samo s postopkovnega, ampak tudi vsebinskega vidika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Oblikovati je še treba stališče o trditvi, ki jo primarno navaja družba MBTE v svojih stališčih pred Sodiščem in po kateri se v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ko je odškodninska tožba samo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>follow‑on<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>, nacionalno sodišče ne more oddaljiti od opredelitve podjetja, ki je storilo kršitev, kot je opredeljena v sklepu Komisije, ne da bi kršilo člen 16(1) Uredbe 1/2003, ki določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>Kadar nacionalna sodišča odločajo o sporazumih, sklepih ali usklajenih ravnanjih v skladu s členom [101 PDEU ali členom 102 PDEU], ki so že predmet odločbe Komisije, ne morejo sprejeti odločitev, ki so v nasprotju s sprejeto odločbo Komisije […].<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">6.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Spoštovanje člena 16(1) Uredbe št. 1/2003 v okviru odškodninskih tožb vrste <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>follow‑on<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Družba MBTE trdi, da bi glede na to, da naj bi odškodninska tožba družbe Sumal temeljila samo na sklepu iz leta 2016, in ker je ta menila, da je za kršitev odgovorna samo družba Daimler, sodna odločba, s katero bi bila priznana odgovornost družbe MBTE za isto kršitev, nujno temeljila na drugačnem pojmu podjetja, kakor ga je sprejela Komisija, in bi bila zato v navzkrižju s sklepom iz leta 2016.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Naj takoj navedem, da sodna praksa, na katero glede tega napotuje španska vlada v svojih stališčih pred Sodiščem in ki se nanaša na vzporedno uporabo prava Unije in nacionalnega konkurenčnega prava,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Španska vlada navaja sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190403">3. aprila 2019</DATE>, <NAME.CASE>Powszechny Zakład Ubezpieczeń na Życie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑617/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:283">EU:C:2019:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> po mojem mnenju v obravnavani zadevi ni upoštevna, ker v okoliščinah v postopku v glavni stvari ne gre za uporabo nacionalnega konkurenčnega prava, ampak za opredelitev subjektov, odgovornih za povračilo škode, ki je nastala zaradi kršitve člena 101 PDEU, kar, kot je bilo navedeno zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Glej točko 62 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> neposredno ureja pravo Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega je treba na podlagi sodne prakse kršitev prava Unije na področju konkurence, za katero po načelu osebne odgovornosti odgovarja gospodarska enota, brez nejasnosti pripisati pravni osebi, ki ji je mogoče naložiti plačilo glob in na katero je treba nasloviti obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Glej sodbo Akzo (točka 57).</P></NOTE> Glede tega je Sodišče pojasnilo, da niti člen 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 niti sodna praksa ne določata, katere pravne ali fizične osebe mora Komisija šteti za odgovorne za kršitev in jih sankcionirati z naložitvijo globe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170427">27. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑516/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:314">EU:C:2017:314</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>To pomeni, da ima Komisija glede tega široko diskrecijsko pravico<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130711">11. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Team Relocations in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/11 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:464">EU:C:2013:464</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0159">159</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0160">160</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Komisija se torej lahko odloči, da bo razširila odgovornost za kršitev poleg družbe, ki ni direktno vpletena v protikonkurenčno ravnanje, tudi na matično družbo, vendar pa tega ni dolžna storiti; glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110616">16. junija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Team Relocations/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑204/08 in T‑212/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:286">EU:T:2011:286</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0156">156</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki je bila potrjena s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130711">11. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Team Relocations in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑444/11 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:464">EU:C:2013:464</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0161">161</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in da lahko sama izbere – pravzaprav zaradi prikladnosti in ekonomičnosti postopka ali na podlagi dokazov, ki jih ima na voljo – na katero osebo ali pravne osebe med tistimi, ki tvorijo podjetje, bo naslovila obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in sklep o izreku sankcije. Taka izbira sama po sebi ne eksplicitno ne implicitno ne pomeni ugotovitve, da pravne osebe, ki niso bile sankcionirane, vendar so del gospodarske enote, ki je storila kršitev, niso odgovorne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Zgoraj navedeno pomeni, da lahko nacionalno sodišče v nasprotju s trditvami družbe MBTE brez poseganja v prepoved iz člena 16(1) Uredbe št. 1/2003 kot odgovorno za škodo, nastalo zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci, opredeli tudi pravno osebo, ki ni neposredno navedena v sklepu, s katerim je Komisija ugotovila in sankcionirala to kršitev, če so izpolnjena merila, v skladu s katerimi se lahko šteje, da je ta pravna oseba s subjektom ali subjekti, na katere je naslovljen ta sklep, skupno in solidarno odgovorna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Tej ugotovitvi ne nasprotuje trditev, da je Komisija v sklepu iz leta 2016 kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>podjetje<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, odgovorno za kršitev, navedla samo družbo Daimler. Ta opredelitev je v skladu z izbiro Komisije, da bo preganjala in sankcionirala samo matično družbo za protikonkurenčno ravnanje, ki ga je ta storila neposredno, vendar, kot je bilo navedeno, ne izključuje, da se v smislu odgovornosti za škodo, povzročeno s kršitvijo, postopek lahko začne tudi proti drugim subjektom, ki pripadajo isti skupini, če skupaj s sankcionirano družbo tvorijo eno gospodarsko enoto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Nazadnje je treba zavrniti tudi trditev družbe MBTE, po kateri naj bi bilo to, da se za odgovorno za škodo, ki jo je s kršitvijo pravil o konkurenci povzročila pravna oseba, ki ni ta, ki je predmet sklepa Komisije, na katerem temelji odškodninska tožba, v nasprotju s točko 47 sodbe Skanska, v kateri je Sodišče ugotovilo, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>podjetje<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> v smislu člena 101 PDEU <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>v okviru naložitve glob na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003, ki jo opravi Komisija, in v okviru odškodninskih tožb zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci ne more imeti različnega obsega<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>. Glede tega zadostuje ugotoviti, da se je Sodišče v tej točki na splošno sklicevalo na razlago, ki jo je treba podati za pojem podjetja, ki se v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>public<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>private enforcement<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> ne sme razlikovati, in ne na to, kako je Komisija ta pojem uporabila v konkretnem primeru. Zato, kot priznava tudi Komisija v odgovoru na pisna vprašanja, ki jih je zastavilo Sodišče na podlagi ukrepov procesnega vodstva, možnost nacionalnega sodišča, da ugotavlja morebitno odškodninsko odgovornost hčerinske družbe, ni izključena samo na podlagi dejstva, da Komisija v sklepu, s katerim je ugotovila kršitev, tej družbi ni naložila upravne sankcije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">7.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sklepna ugotovitev o prvih treh vprašanjih za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenih razlogov Sodišču predlagam, naj na prva tri vprašanja za predhodno odločanje odgovori, da se v okviru odškodninske tožbe, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, družba lahko šteje za odgovorno za škodo, povzročeno s kršitvijo člena 101 PDEU, v zvezi s katero je Komisija sankcionirala samo njeno matično družbo, če se po eni strani dokaže, da sta ti družbi glede na gospodarske, organizacijske in pravne povezave med njima v času, ko je bila storjena kršitev, tvorili gospodarsko enoto, in po drugi strani, da je ravnanje hčerinske družbe na trgu, na katero se nanaša nezakonito ravnanje matične družbe, bistveno prispevalo k doseganju cilja, ki se je uresničeval s tem ravnanjem, in k nastanku učinkov kršitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="19"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedene ugotovitve Sodišču predlagam, naj četrto vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Audiencia provincial de Barcelona (pokrajinsko sodišče v Barceloni, Španija), razglasi za nedopustno, in naj na prva tri vprašanja za predhodno odločanje odgovori:</TXT><P>Člen 101 PDEU je treba razlagati tako, da se v okviru odškodninske tožbe, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, družba lahko šteje za odgovorno za škodo, povzročeno s kršitvijo tega člena, v zvezi s katero je Komisija sankcionirala samo njeno matično družbo, če se po eni strani dokaže, da sta ti družbi glede na gospodarske, organizacijske in pravne povezave med njima v času, ko je bila storjena kršitev, tvorili gospodarsko enoto, in po drugi strani, da je ravnanje hčerinske družbe na trgu, na katero se nanaša nezakonito ravnanje matične družbe, bistveno prispevalo k doseganju cilja, ki se je uresničeval s tem ravnanjem, in k nastanku učinkov kršitve.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>