L_202400868SL.000101.fmx.xml

UREDBA (EU) 2024/868 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. marca 2024

o spremembi Sklepa Sveta 2009/917/PNZ v zvezi z njegovo uskladitvijo s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa harmonizirana pravila o varstvu in prostem pretoku osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Navedena direktiva prav tako določa, da mora Komisija pregledati druge ustrezne pravne akte, ki jih je sprejela Unija, da se oceni potreba po njihovi uskladitvi z navedeno direktivo in se, kadar je primerno, oblikujejo ustrezni predlogi za spremembo teh aktov, da se zagotovi dosleden pristop k varstvu osebnih podatkov v okviru področja uporabe navedene direktive.

(2)

Sklep Sveta 2009/917/PNZ (3) vzpostavlja carinski informacijski sistem (CIS), katerega namen je pomoč pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu hudih kršitev nacionalne zakonodaje, tako da se omogoči čim hitrejši dostop do informacij in posledično poveča učinkovitost carinskih uprav držav članic. CIS tvori centralno podatkovno zbirko, v kateri se hranijo osebni podatki, kot so imena in priimki, naslovi, številke identifikacijskih dokumentov, povezanih z blagom, prevoznimi sredstvi, podjetji ali osebami, ter podatki o pridržanih, zaseženih ali odvzetih predmetih in gotovine. Centralno podatkovno zbirko upravlja Komisija, ki nima dostopa do osebnih podatkov, shranjenih v njej. Organi, ki jih imenujejo države članice, imajo pravico dostopa do centralne podatkovne zbirke, lahko vnašajo informacije vanjo ter imajo vpogled v informacije, shranjene v njej. Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) imata v okviru svojih pristojnosti in za izpolnjevanje svojih nalog pravico do dostopa do podatkov, ki jih v centralno podatkovno zbirko vnesejo organi, ki jih imenujejo države članice, in do iskanja po teh podatkih.

(3)

Za dosleden pristop k varstvu osebnih podatkov v Uniji bi bilo treba spremeniti Sklep 2009/917/PNZ, da se uskladi z Direktivo (EU) 2016/680. Pravila o varstvu osebnih podatkov iz navedenega sklepa bi morala zlasti spoštovati načelo omejitve namena, morala bi biti omejena na točno določene kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in kategorije osebnih podatkov, izpolnjevati bi morala zahteve glede varnosti podatkov, vsebovati dodatno varstvo za posebne kategorije osebnih podatkov in spoštovati pogoje za nadaljnjo obdelavo. Poleg tega bi bilo treba določiti usklajen nadzor nad delovanjem CIS, ki naj bi ga izvajali Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Za zagotovitev jasnega in doslednega pristopa, ki naj zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, bi bilo treba izraz „hude kršitve“, ki se uporablja v Sklepu 2009/917/PNZ nadomestiti z izrazom „kazniva dejanja“ iz Direktive (EU) 2016/680, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da dejstvo, da je posamezno ravnanje prepovedano po kazenskem pravu države članice, samo po sebi pomeni določeno stopnjo resnosti kršitve. Poleg tega bi moral namen CIS ostati omejen na pomoč pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj na podlagi nacionalne zakonodaje, kot je opredeljena v Sklepu 2009/917/PNZ, tj. nacionalni zakonodaji, v zvezi s katero so pristojne carinske uprave držav članic in ki je zato še posebej pomembna v okviru carine. Zato je opredelitev kot kaznivo dejanje sicer nujna zahteva, vendar se ne bi smelo šteti, da so v Sklepu 2009/917/PNZ zajeta vsa kazniva dejanja na podlagi nacionalne zakonodaje. Kazniva dejanja nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljene trgovine z orožjem in pranja denarja so na primer zajeta v Sklepu 2009/917/PNZ. Poleg tega se nadomestitev pojma „hude kršitve“ s pojmom „kazniva dejanja“ ne bi smela razumeti, kot da vpliva na posebne zahteve iz Sklepa 2009/917/PNZ v zvezi s tem, da vsaka država članica pripravi in pošlje seznam kaznivih dejanj po svoji nacionalni zakonodaji, ki izpolnjujejo določene pogoje za namene identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek.

(5)

Pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi Sklepa 2009/917/PNZ se brez poseganja v posebna pravila iz navedenega sklepa za države članice uporabljajo njihove nacionalne določbe, sprejete na podlagi Direktive (EU) 2016/680, za Komisijo veljajo pravila iz Uredbe (EU) 2018/1725, za Europol veljajo pravila iz Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (5), za Eurojust pa pravila iz Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Ti akti med drugim urejajo obveznosti in odgovornosti upravljavcev, skupnih upravljavcev, obdelovalcev in razmerja med njimi glede varstva osebnih podatkov. Nacionalni nadzorni organi, odgovorni za spremljanje in zagotavljanje uporabe Direktive (EU) 2016/680 v vsaki državi članici, bi morali biti pristojni za spremljanje in zagotavljanje, da pristojni organi vsake države članice uporabljajo določbe v zvezi z varstvom osebnih podatkov iz Sklepa 2009/917/PNZ. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral biti odgovoren za spremljanje in zagotavljanje, da Komisija, Europol in Eurojust uporabljajo določbe v zvezi z varstvom osebnih podatkov iz Sklepa 2009/917/PNZ.

(6)

Da bi zagotovili optimalno ohranitev podatkov v CIS in hkrati zmanjšali upravno breme za pristojne organe ter v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (7) bi bilo treba postopek, ki ureja hrambo osebnih podatkov v CIS, poenostaviti z odpravo obveznosti letnega pregleda potrebe po hrambi osebnih podatkov in določitvijo najdaljšega obdobja hrambe petih let, ki se lahko podaljša za dodatni dve leti, pod pogojem, da je tako podaljšanje upravičeno. To obdobje hrambe je potrebno in sorazmerno glede na običajno trajanje kazenskega postopka in dejstvo, da so podatki nujni za izvajanje skupnih carinskih operacij in preiskav.

(7)

Obdelava osebnih podatkov na podlagi Sklepa 2009/917/PNZ vključuje obdelavo, izmenjavo in nadaljnjo uporabo ustreznih informacij za namene iz člena 87 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zaradi doslednosti in učinkovitega varstva osebnih podatkov bi morala biti obdelava osebnih podatkov na podlagi Sklepa 2009/917/PNZ skladna s pravom Unije in nacionalnim pravom o varstvu fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

(8)	V skladu s členom 6a Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, Sklep 2009/917/PNZ zavezuje Irsko, ki torej sodeluje pri sprejetju te uredbe.

(9)	V skladu s členi 1, 2 in 2a Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, je Sklep 2009/917/PNZ za Dansko zavezujoč in zato sodeluje pri sprejetju te direktive.

(10)	V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 4. julija 2023.

(11)	Sklep 2009/917/PNZ bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sklep 2009/917/PNZ se spremeni:

(1)

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Namen carinskega informacijskega sistema v skladu s tem sklepom je pomagati pristojnim organom držav članic pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj na podlagi nacionalne zakonodaje tako, da se omogoči hitrejši dostop do informacij in posledično poveča učinkovitost postopkov sodelovanja in nadzornih postopkov carinskih uprav držav članic.“

;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	‚osebni podatki‘ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 3, točka 1, Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(*1) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).“;"

(b)

doda se naslednja točka:

„6.	‚nacionalni nadzorni organ‘ pomeni nadzorni organ, kakor je opredeljen v členu 3, točka 15, Direktive (EU) 2016/680“;

(3)

v členu 3(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Carinski informacijski sistem sestavlja centralna podatkovna zbirka, ki je dostopna prek terminalov v vsaki državi članici. Vsebuje izključno podatke, ki so potrebni za doseganje njegovega namena, navedenega v členu 1(2), vključno z osebnimi podatki, po naslednjih kategorijah:“;

(4)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice določijo podatke, ki se vnesejo v carinski informacijski sistem v zvezi s posameznimi kategorijami iz člena 3(1), če je to potrebno za doseganje namena tega sistema. Osebni podatki ne smejo biti v nobenem primeru vneseni v kategorijo iz člena 3(1), točka (e).“

;

(b)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Posebne kategorije osebnih podatkov iz člena 10 Direktive (EU) 2016/680 se v nobenem primeru ne vnesejo v carinski informacijski sistem.“ ;

(5)

v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Za ukrepe iz odstavka 1 se smejo osebni podatki v kategorijah iz člena 3(1) v carinski informacijski sistem vnesti samo, če je na podlagi utemeljenih razlogov, zlasti na podlagi predhodnih nezakonitih dejavnosti, mogoče sklepati, da je zadevna oseba storila, trenutno izvaja ali bo storila kaznivo dejanje na podlagi nacionalne zakonodaje.“

;

(6)

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Neposredni dostop do podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistem, imajo le nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica. Ti nacionalni organi so carinske uprave, lahko pa so tudi drugi organi, ki so po zakonih, predpisih in postopkih zadevne države članice pristojni za doseganje namena iz člena 1(2).“

;

(b)	odstavek 3 se črta;

(7)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Nacionalni organi, ki jih vsaka država članica imenuje v skladu s členom 7, Europol in Eurojust lahko osebne podatke, pridobljene iz carinskega informacijskega sistema, obdelujejo za doseganje namena iz člena 1(2) v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki se uporablja za varstvo osebnih podatkov, in sicer s predhodnim dovoljenjem imenovanih nacionalnih organov države članice, ki je vnesla osebne podatke v ta sistem, in v skladu z vsemi pogoji, ki jih določijo ti organi.

Nacionalni organi, ki jih imenuje vsaka država članica, Europol in Eurojust lahko neosebne podatke, pridobljene iz carinskega informacijskega sistema, obdelujejo za doseganje namena iz člena 1(2) ali za druge namene, vključno z upravnimi, v skladu z vsemi pogoji, ki jih določijo imenovani nacionalni organi države članice, ki je neosebne podatke vnesla v ta sistem.

2. Brez poseganja v odstavka 1 in 4 tega člena ter člena 11 in 12, lahko podatke iz carinskega informacijskega sistema uporabljajo samo nacionalni organi posamezne države članice, ki jih je v ta namen imenovala, in ki so v skladu z zakoni, predpisi in postopki te države članice, pristojni za doseganje namena iz člena 1(2).“

;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Osebni podatki, pridobljeni iz carinskega informacijskega sistema, se lahko s predhodnim dovoljenjem imenovanih nacionalnih organov države članice, ki je te podatke vnesla v ta sistem, in v skladu z vsemi pogoji, ki jih določi ta država članica:

(a)	v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki se uporablja za varstvo osebnih podatkov, pošljejo nacionalnim organom, ki niso tisti, ki so imenovani na podlagi odstavka 2, in ki jih lahko nadalje obdelujejo, ali

(b)

v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki se uporablja za varstvo osebnih podatkov, prenesejo pristojnim organom tretjih držav in mednarodnim ali regionalnim organizacijam, ki jih lahko nadalje obdelujejo.

Neosebni podatki, pridobljeni iz carinskega informacijskega sistema, se lahko v skladu z vsemi pogoji, ki jih določijo imenovani nacionalni organi države članice, ki je neosebne podatke vnesla v ta sistem, prenesejo nacionalnim organom, ki niso tisti, ki so imenovani na podlagi odstavka 2, tretjim državam in mednarodnim ali regionalnim organizacijam, ki jih lahko nadalje obdelujejo.“

;

(8)

v členu 13 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Ob upoštevanju tega sklepa se države članice v primeru, da sodišče ali drug pristojni organ v državi članici sprejme dokončno odločitev o spremembi, dopolnitvi, popravku ali izbrisu podatkov v carinskem informacijskem sistemu, vzajemno zavežejo k uveljavljanju take odločitve. V primeru razhajanja med odločitvami sodišč ali drugih pristojnih organov v različnih državah članicah, vključno z odločitvami nacionalnih nadzornih organov, o popravku ali izbrisu, izbriše zadevni podatek iz sistema tista država članica, ki ga je vanj vnesla.“

;

(9)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Osebni podatki, vneseni v carinski informacijski sistem, se hranijo samo tako dolgo, kot je potrebno za dosego namena iz člena 1(2), in se ne smejo hraniti več kot pet let. Izjemoma pa se lahko ti podatki hranijo za dodatno obdobje do dveh let, če in kolikor je to v posameznem primeru nujno potrebno, da se doseže ta namen.“

;

(10)

člen 15 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Namen identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek je omogočiti, da nacionalni organi, pristojni za carinske preiskave, imenovani v skladu s členom 7, pri odprtju preiskovalne datoteke ali pri preiskavi ene ali več oseb ali podjetij, ter Europol in Eurojust ugotovijo, kateri pristojni organi drugih držav članic izvajajo ali so že izvedli preiskavo o teh osebah ali podjetjih, da bi se s tem na podlagi informacij o obstoju preiskovalnih datotek dosegel namen iz člena 1(2).“

;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Vsaka država članica za namene identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek pošlje drugim državam članicam, Europolu, Eurojustu in odboru iz člena 27 seznam kaznivih dejanj na podlagi svoje nacionalne zakonodaje.

Seznam vsebuje le kazniva dejanja, ki se kaznujejo:

(a)	z odvzemom prostosti ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti, za obdobje, ki ni krajše od 12 mesecev, ali

(b)	z denarno kaznijo najmanj 15 000 EUR.“

;

(11)

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Razen če je s tem sklepom drugače določeno, se:

(a)	nacionalne določbe, sprejete na podlagi Direktive (EU) 2016/680, uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov na podlagi tega sklepa, ki jo izvajajo nacionalni organi, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu s členom 7 tega sklepa;

(b)	za obdelavo osebnih podatkov na podlagi tega sklepa, ki jo izvaja Komisija, uporablja Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(c)	za obdelavo osebnih podatkov na podlagi tega sklepa, ki jo izvaja Europol, uporablja Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) in

(d)	za obdelavo osebnih podatkov na podlagi tega sklepa, ki jo izvaja Eurojust, uporablja Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (*4).

(*2) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39)."

(*3) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53)."

(*4) Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).“;"

(12)	členi 22, 23, 24 in 25 se črtajo;

(13)

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

1. Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje obdelave osebnih podatkov na podlagi tega sklepa s strani Komisije ter za zagotavljanje, da se to izvaja v skladu s tem sklepom. Ustrezno se uporabljajo naloge in pooblastila iz členov 57 in 58 Uredbe (EU) 2018/1725.

2. Evropski nadzornik za varstvo podatkov najmanj vsakih pet let izvede revizijo postopkov Komisije za obdelavo osebnih podatkov na podlagi tega sklepa v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom.

3. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi v okviru svojih pristojnosti dejavno sodelujejo v okviru svojih odgovornosti, da zagotovijo usklajen nadzor delovanja carinskega informacijskega sistema v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725.“

;

(14)

v členu 27, odstavek 2, se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	izvajanje in pravilno uporabo tega sklepa, brez poseganja v pooblastila nacionalnih nadzornih organov in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;“;

(15)

člen 28 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se dodata naslednji točki:

„(i)	zagotovi, da je mogoče nameščene sisteme v primeru prekinitve ponovno vzpostaviti;

(j)	zagotovi pravilno delovanje sistema tako, da se napake v sistemu sporočijo in da shranjeni osebni podatki ne morejo postati okvarjeni zaradi napačnega delovanja sistema.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Odbor iz člena 27 nadzoruje poizvedovanje po carinskem informacijskem sistemu, da se preveri, ali so bile opravljene poizvedbe dovoljene in ali so jih izvedli pooblaščeni uporabniki. Preveri se vsaj 1 % vseh poizvedb. Te poizvedbe in njihov nadzor se zabeležijo v sistemu, navedeni odbor, nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov pa jih uporabijo samo za omenjeno preverjanje. Po šestih mesecih se izbrišejo.“

;

(16)

člen 29 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29

Pristojna carinska uprava iz člena 10(1) je pristojna za varnostne ukrepe iz člena 28 v zvezi s terminali na ozemlju zadevne države članice, preverjanja iz členov 14 in 19, in med drugim za pravilno izvajanje tega sklepa, kolikor je to potrebno glede na zakone, predpise in postopke te države članice.“

;

(17)	v členu 30 se črta odstavek 1.

Člen 2

Do 9. oktobra 2025, brez poseganja v uporabo te uredbe, osebne podatke, ki so bili vneseni v carinski informacijski sistem pred 8. aprilom 2024 pregledajo države članice, ki so te podatke vnesle, in jih po potrebi posodobijo ali izbrišejo, da se zagotovi njihova obdelava v skladu s Sklepom 2009/917/PNZ, kakor je spremenjen s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 13. marca 2024

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

H. LAHBIB

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. februarja 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 26. februarja 2024.

(2) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(3) Sklep Sveta 2009/917/PNZ z dne 30. novembra 2009 o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (UL L 323, 10.12.2009, str. 20).

(4) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(5) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(6) Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(7) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).