EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.6.2021
COM(2021) 349 final
2021/0169(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Belgijo
{SWD(2021) 172 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.6.2021
COM(2021) 349 final
2021/0169(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Belgijo
{SWD(2021) 172 final}
2021/0169 (NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Belgijo
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20 Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Izbruh COVID-19 negativno vpliva na gospodarstvo Belgije. V letu 2019 je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP na prebivalca) Belgije znašal 133 % povprečja EU. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2021 se je realni BDP Belgije v letu 2020 zmanjšal za 6,3 %, v obdobju 2020–2021 pa naj bi se skupno zmanjšal za 2,0 %. Že dlje prisotni vidiki, ki vplivajo na srednjeročno gospodarsko uspešnost, vključujejo zlasti visoko stopnjo javnega dolga, razmeroma visoko davčno obremenitev dela, sorazmerno visoko stopnjo strukturne brezposelnosti in neaktivnosti ter poslovno okolje, ki ni vedno naklonjeno podjetništvu.
(2)Svet je 9. julija 2019 in 20. julija 2020 v okviru evropskega semestra na Belgijo naslovil priporočila. Priporočil je zlasti, naj sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo; ko gospodarske razmere to dopuščajo, pa naj se izvajajo fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. V zvezi z javnimi financami je priporočil tudi, naj nadaljuje reforme za zagotovitev fiskalne vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, vključno z omejitvijo možnosti predčasnega odhoda s trga dela, ter izboljša sestavo in učinkovitost javne porabe, zlasti s pregledi porabe, ter usklajevanje fiskalnih politik na vseh ravneh države, da se ustvarijo možnosti za javne naložbe. Poleg tega je Belgiji priporočil, naj okrepi splošno odpornost zdravstvenega sistema in zagotovi dobavo kritičnih medicinskih izdelkov ter ublaži učinek krize na zaposlovanje in socialne razmere, zlasti s spodbujanjem aktivnih ukrepov trga dela ter razvoja znanj in spretnosti. Belgiji je priporočil tudi, naj zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov za zagotavljanje likvidnosti za pomoč malim in srednjim podjetjem ter samozaposlenim in za izboljšanje poslovnega okolja, tudi z zmanjšanjem regulativnega in upravnega bremena, da bi spodbudila podjetništvo ter odstranila ovire za konkurenco na področju storitev, zlasti telekomunikacijskih, maloprodajnih in poklicnih storitev. V zvezi z naložbami je priporočil, naj da prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe za pospešitev okrevanja gospodarstva ter usmeri naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na infrastrukturo za trajnostni promet, vključno z nadgradnjo železniške infrastrukture, čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, krožno gospodarstvo, digitalizacijo in digitalno infrastrukturo, kot so omrežja 5G in gigabitna omrežja, ter raziskave in inovacije. V zvezi s prevozom je priporočil, naj obravnava vse večje izzive v zvezi z mobilnostjo, in sicer z okrepitvijo spodbud in odpravo ovir za povečanje ponudbe skupinskega in nizkoemisijskega prevoza ter povpraševanja po njem. V zvezi z zaposlovanjem ter izobraževanjem in usposabljanjem je Belgiji priporočil, naj odpravi dejavnike, ki odvračajo od zaposlitve, in poveča učinkovitost aktivnih politik zaposlovanja, zlasti za nizko usposobljene osebe, starejše delavce in osebe z migrantskim ozadjem, izboljša učinkovitost in vključevanje v sistemih izobraževanja in usposabljanja ter odpravi neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Komisija je po oceni napredka pri izvajanju teh priporočil za posamezno državo ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je bil dosežen znaten napredek v zvezi s priporočilom o sprejemanju vseh potrebnih ukrepov, v skladu s splošno odstopno klavzulo Pakta za stabilnost in rast, za učinkovit odziv na pandemijo, ohranjanje gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo.
(3)[Svet je v priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja državam članicam euroobmočja priporočil, naj ukrepajo, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi med drugim zagotovile naravnanost politike, ki podpira okrevanje, ter dodatno izboljšale konvergenco, odpornost ter trajnostno in vključujočo rast. Svet v priporočilu priporoča tudi, naj se okrepijo nacionalni institucionalni okviri, zagotovi makrofinančna stabilnost ter dokonča EMU ter okrepi mednarodna vloga eura.] [Če priporočilo Sveta ne bo sprejeto do sprejetja izvedbenega sklepa Sveta, izbrišite uvodno izjavo.]
(4)Belgija je 30. aprila 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Načrt je bil predložen po postopku posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom. Prevzemanje odgovornosti za načrte za okrevanje in odpornost na nacionalni ravni je temelj za njihovo uspešno izvajanje in trajen učinek na nacionalni ravni ter verodostojnost na evropski ravni. Komisija je na podlagi člena 19 navedene uredbe ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.
(5)Načrti za okrevanje in odpornost bi morali slediti splošnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241, in instrumenta EU za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094, da bi podprli okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Spodbujati bi morali ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s prispevanjem k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241.
(6)Izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost bo pomenilo usklajena prizadevanja za naložbe in reforme po vsej Uniji. Z usklajenim hkratnim izvajanjem reform in naložb ter izvajanjem čezmejnih projektov se bodo te reforme in naložbe vzajemno krepile in ustvarile pozitivne učinke prelivanja po vsej Uniji. Približno tretjina učinka instrumenta na rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah bo tako posledica prelivanja iz drugih držav članic.
Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom
(7)V skladu s členom 19(3)(a) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.1 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.
(8)Načrt vključuje ukrepe, ki prispevajo k vsem šestim stebrom, znaten delež komponent načrta pa obravnava več stebrov hkrati. Tak pristop pripomore k zagotavljanju, da se vsak steber obravnava celovito in usklajeno. Ob upoštevanju specifičnih izzivov Belgije velja usmerjenost zlasti v pametno, trajnostno in vključujočo rast, skupaj s splošnim uteževanjem vseh stebrov, za zadostno uravnoteženo.
(9)Načrt predvideva sprejetje vrste ukrepov, povezanih s podnebjem, in z več kot polovico svojih komponent prispeva k zelenemu prehodu. Med temi ukrepi so izboljšanje energijske učinkovitosti stavb, nove tehnologije v vzponu, prilagajanje podnebnim spremembam in trajnostna prometna infrastruktura, ki so pomembne priložnosti za doseganje energijskih in podnebnih ciljev za leto 2030. Načrt obravnava digitalne izzive na več področjih in s skoraj dvema tretjinama svojih komponent prispeva k njihovemu obravnavanju. Namen reform tako na zvezni kot na regionalni ravni je odpraviti regulativna ozka grla na področju vzpostavitve infrastrukture za omrežja 5G in ultrahitro povezljivost, kot so optična omrežja. Naložbe v načrtu za okrevanje in odpornost Belgije so usmerjene v digitalizacijo javne uprave in pravosodnega sistema ter izboljšanje digitalnih spretnosti in znanj. Od teh naložb je pričakovati občutno večjo učinkovitost in izboljšanje kakovosti zadevnih postopkov.
(10)Velik del načrta pokriva tretji steber, tj. pametno, trajnostno in vključujočo rast, saj k temu neposredno prispevajo skoraj vse njegove komponente. Načrt bi moral pozitivno vplivati na javne in zasebne naložbe, saj so predvidene naložbe zlasti v prometno in digitalno infrastrukturo, socialna stanovanja, energetsko učinkovito prenovo stavb ter raziskave in inovacije. Načrt s prispevanjem k bolj zelenemu in digitalnemu gospodarstvu spodbuja trajnostno rast ter ekonomsko odpornost. Obsežne naložbe v digitalizacijo javne uprave in pravosodnega sistema bi morale prispevati k podjetjem naklonjenemu okolju ter tako spodbuditi gospodarsko okrevanje. Načrt s krepitvijo sistema izobraževanja in usposabljanja poleg tega pomaga odpravljati neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Poudarek na izboljšanju digitalnih znanj in spretnosti ter olajšanju dostopa do trga dela za ranljive skupine bi morala pozitivno vplivati na zaposlovanje ter prispevati k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic.
Obravnava vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo
(11)V skladu s členom 19(3)(b) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.2 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju (ocena A) vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.
(12)Za priporočila v zvezi s takojšnjim odzivom fiskalne politike na pandemijo se lahko šteje, da ne spadajo na področje uporabe načrta Belgije, ne glede na to, da se je država članica na splošno ustrezno in zadostno odzvala na nujno potrebo po podpori gospodarstvu s fiskalnimi sredstvi v letih 2020 in 2021, v skladu z določbami splošne odstopne klavzule. Poleg tega priporočilo za zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2020 ni več relevantno zaradi izteka ustreznega proračunskega obdobja in aktivacije splošne odstopne klavzule iz Pakta za stabilnost in rast v marcu 2020 v okviru krize zaradi pandemije.
(13)Načrt vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se medsebojno krepijo in prispevajo k učinkovitemu reševanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opisanih v priporočilih za posamezno državo, naslovljenih na Belgijo leta 2019 in 2020 v okviru evropskega semestra, zlasti na področjih, kot so kakovost in vzdržnost javnih financ, pokojnine, politika trga dela ter politika o izobraževanju ter znanjih in spretnostih, raziskave, razvoj in inovacije, zeleni in digitalni prehod ter poslovno okolje.
(14)Načrt obsega ustrezne fiskalno-strukturne reforme, za katere je pričakovati, da bodo izboljšale kakovost in vzdržnost javnih financ. Reforme obsegajo sistematično vključevanje pregledov porabe v cikle proračunskega načrtovanja na vseh ravneh države, da se izboljša kakovost in učinkovitost javnofinančnih odhodkov. Cilj pokojninske reforme je izboljšati finančno in socialno vzdržnost pokojninskega sistema v luči naraščajočih javnofinančnih izdatkov za pokojnine.
(15)Načrt obsega tudi reforme in naložbe, ki obravnavajo dolgoročne izzive na trgu dela. Med njimi so ukrepi za spodbujanje učinkovitejših aktivnih politik trga dela, izboljšanje delovanja trga dela in odpravljanje diskriminacije na trgu dela. Načrt prav tako obsega naložbe za krepitev socialnega vključevanja in vključevanja na trg dela za večino ranljivih skupin, tudi osebe z migrantskim ozadjem, ženske, invalide, zapornike in osebe, ki jim grozi digitalna izključenost. Cilj naložb in reform, ki so del projekta, je povečati uspešnost sistemov izobraževanja ter zmanjšati pomanjkanje ljudi z ustreznimi znanji in spretnostmi z usposabljanjem in aktivacijo ob upoštevanju sedanjih ter prihodnjih potreb na trgu dela, zlasti v zvezi z digitalnimi znanji in spretnostmi.
(16)Načrt pomembno prispeva k obravnavanju izziva, ki ga predstavlja zeleni prehod. Obsega namreč obsežne javne naložbe v energijsko učinkovito prenovo stavb, kar vključuje socialna stanovanja in podporo za zasebne naložbe v energijsko učinkovitost v obliki subvencij. Naložbe so osredotočene tudi na čisto in učinkovito proizvodnjo ter rabo energije, predvsem v industrijskih sektorjih, in zajemajo elektrifikacijo procesov, uporabo zelenega in nizkoogljičnega vodika kot surovine in nosilca energije, zajemanje in shranjevanje CO2 z naložbami v transport CO2 in vodika (H2) ter predindustrijske raziskave za industrijsko uporabo H2 in CO2, omrežja za ogrevanje iz obnovljivih virov energije in infrastrukturo za vključevanje proizvodnje vetrne energije na morju v omrežje električne energije. Načrt prispeva k hitrejšemu razvoju okolju prijaznejšega prometa, in sicer z naložbami v infrastrukturo za kolesarje in pešce ter storitve javnega prevoza, kot so zeleni avtobusi, infrastruktura za tramvaje in lahko podzemno železnico ter učinkovitejši in dostopnejši železniški prevoz, ki vključuje tudi infrastrukturna dela za podporo prehodu na druge oblike prevoza, tj. s cest na celinske vodne poti in železnico. Načrt obsega tudi reformo davčne sheme za službene avtomobile, ki je usmerjena v elektrifikacijo cestnega prevoza in dopolnjena z ukrepi za hitrejšo vzpostavitev infrastrukture za polnjenje električnih vozil v Belgiji in podporo pri uvajanju čistejših, zlasti električnih avtobusnih voznih parkov, ter s posodobljenim proračunom za mobilnost, s katerim bo podprt prehod na druge oblike prevoza.
(17)Načrt prav tako pomembno prispeva k obravnavanju izziva, ki ga predstavlja digitalni prehod. Obsega ukrepe za izboljšanje digitalne povezljivosti po vsej Belgiji, in sicer z dodatnimi naložbami v razvoj zelo hitrih optičnih omrežij, in ukrepe za omogočanje vzpostavitve omrežij 5G ter povezljivosti. Načrt obsega znatne naložbe in reforme, cilj katerih je digitalizirati javno upravo, vključno s pravosodnim sistemom, da se izboljša učinkovitost njihovih notranjih postopkov in stikov z državljani ter podjetji, zlasti s pomočjo enotnega digitalnega portala in naložbo v digitalizacijo sistema socialne varnosti. Ukrepi načrta na digitalnem področju naj bi prispevali k reševanju izzivov, povezanih z zmanjšanjem regulativnih in upravnih bremen, odpravljanjem ovir za konkurenco in izboljšanjem poslovnega okolja.
(18)Uvedene so pomembne naložbe za spodbujanje raziskav in inovacij, predvsem z uvajanjem učinkovitejših proizvodnih procesov na podlagi energetskih tehnologij v vzponu, razvojem alternativnih proizvodnih procesov na področju nuklearne medicine za zdravljenje raka ter ukrepi za krepitev kibernetskih zmogljivosti malih in srednjih podjetij v boju proti kibernetskemu kriminalu. Načrt obsega tudi ukrepe, cilj katerih je spodbujanje krožnega gospodarstva in boljše upravljanje virov z vzpostavitvijo nove infrastrukture za recikliranje, da se zapolnijo vrzeli v različnih vrednostnih verigah, in z razvojem alternativ za škodljive kemikalije, obenem pa oblikovati partnerstva za inovacije.
Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti
(19)V skladu s členom 19(3)(c) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.3 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost države članice, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.
(20)Simulacije, ki so jih opravile službe Komisije, kažejo, da bi lahko po načrtu BDP Belgije do leta 2026 narasel za od 0,5 % do 0,9 % 2 . Načrt za okrevanje in odpornost Belgije vključuje obsežen paket naložb in reform, za katere je pričakovati, da bodo obravnavale ranljivost države na pretrese in okrepile njeno gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost. Pričakovati je, da bodo reforme, namen katerih je povečati kakovost javnofinančnih odhodkov in odpraviti ovire, ki preprečujejo večjo udeležbo na trgu dela, skupaj z obsežnimi naložbami v prenovo stavb, trajnostno mobilnost, digitalizacijo, usposabljanje in izpopolnjevanje, raziskave, razvoj in inovacije, obravnavale izzive, opredeljene na teh področjih, pričakovati pa je tudi, da bodo povečale konkurenčnost in produktivnost države ter obenem tlakovale pot za zeleni prehod in digitalno preobrazbo gospodarstva.
(21)Pričakovati je, da bodo reforme za energijsko učinkovito prenovo stavb, usposabljanje in izpopolnjevanje, trajnostno mobilnost in digitalizacijo javnih storitev, vključno s pravosodnim sistemom, ter naložbe vanje najbolj prispevale k rasti in zaposlovanju. Druga glavna področja ukrepanja so kibernetska varnost in omrežje 5G, krožno gospodarstvo, razogljičenje industrije, vključno s poudarkom na energetskih tehnologijah v vzponu, kot je proizvodnja in uporaba čistega vodika, in gospodarski sektorji, ki so kos izzivom prihodnosti, kot so nuklearna medicina, zdravstvo, kultura in gospodarjenje z vodami.
(22)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, namen katerih je obravnavati ustrezne zaposlitvene in socialne izzive, opredeljene v priporočilih za posamezno državo ter spremljane v pregledu socialnih kazalnikov. Ti ukrepi lahko prispevajo k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Predvideni so posebni ukrepi v pomoč pri vključevanju na trg dela, zlasti za ranljive skupine. To je treba doseči s spremembami pristojnosti in delovanja regionalnih javnih zavodov za zaposlovanje, njihovo posodobitvijo in zagotavljanjem podpore, ki je bolj prilagojena ranljivim iskalcem zaposlitve. Načrt obsega reforme za odpravljanje diskriminacije na trgu dela, kar je nujno za reševanje zlasti nizke stopnje zaposlenosti oseb z migrantskim ozadjem. Pričakuje se, da bodo reforme shem za subvencije na področju energije zmanjšale energijsko revščino, četudi v načrtu ni predstavljena celovita strategija za obravnavanje tega vprašanja. Načrt obsega tudi naložbe v socialno infrastrukturo, vključno z naložbami v prenovo in izgradnjo socialnih stanovanj ter vzgojno-varstvenih ustanov za otroke. Te naložbe prispevajo tudi k socialni koheziji.
(23)Namen načrta je posodobiti sistem izobraževanja in usposabljanja, predvsem z naložbami v opremo in infrastrukturo, kar bo olajšalo dostop do trga dela ter pomagalo odpravljati neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Reforme in naložbe se osredotočajo na razširitev usposabljanja ter večjo preglednost ponujenega usposabljanja in spodbud, med drugim tudi z uvedbo individualnih izobraževalnih računov, ter na vlaganje v infrastrukturo za izobraževanje in usposabljanje. Nekateri ukrepi so predvideni za krepitev digitalne vključenosti ranljivih skupin z združevanjem zagotavljanja digitalne opreme in pridobivanja digitalnih znanj in spretnosti.
Načelo, da se ne škoduje bistveno
(24)V skladu s členom 19(3)(d) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.4 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem (ocena A) v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 3 (načelo, da se ne škoduje bistveno).
(25)Ukrepi v načrtu Belgije za okrevanje in odpornost so bili ocenjeni z vidika načela, da se ne škoduje bistveno. Belgija je predložila utemeljitve v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Če je bilo z analizo ugotovljeno morebitno tveganje, je bila izvedena podrobnejša ocena, s katero se je preverilo, ali se pričakuje bistvena škoda oziroma ali je treba opredeliti ustrezne mejnike za obravnavanje teh tveganj. Za nekatere ukrepe, v okviru katerih bodo v prihodnje objavljeni razpisi za projekte, kot so ukrepi na področju energetskih tehnologij v vzponu, so bili zlasti opredeljeni ustrezni mejniki, povezani s temi ukrepi, za zagotavljanje, da merila za upravičenost v razpisih za projekte ne vključujejo dejavnosti, ki bi lahko bistveno škodovale okoljskim ciljem.
Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo
(26)V skladu s členom 19(3)(e) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.5 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 49,6 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunanih po metodologiji iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2021/241 je načrt za okrevanje in odpornost skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za leto 2030.
(27)Ukrepe, ki prispevajo k podnebnemu cilju, vsebuje deset komponent (od sedemnajstih). Pomemben del tega prispevka so energijsko učinkovita prenova javnih stavb ter zasebnih in socialnih stanovanj. Načrt obsega naložbe v skupno rabo prevoznih sredstev in prevozna sredstva z nizkimi emisijami ter reformo za bolj zeleno davčno shemo za službene avtomobile. Pričakovati je, da bodo naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, zlasti v alternativne energetske tehnologije, vključno z vodikom, ter infrastrukturo, pospešile prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Pričakuje se, da bodo reforme in naložbe na področju energijsko učinkovite prenove stavb ter zelene mobilnosti in vozil prispevale k ciljem Belgije za razogljičenje ter energijski prehod, kot so bili opredeljeni v njenem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu do leta 2030.
(28)Z vidika okoljske razsežnosti načrta je pričakovati, da bo načrt z naložbami v zaščitena območja, dejavnosti ekološke obnove, zeleno infrastrukturo, odpornejše upravljanje gozdov in ustvarjanje mokrišč neposredno prispeval k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Pričakovati je, da bo izvajanje teh ukrepov imelo trajen učinek na skladiščenje CO2 in skupaj z ukrepi za gospodarjenje z vodami okrepilo prilagajanje podnebnim spremembam. Cilj drugih naložb v infrastrukturo za recikliranje ter podporo projektom za okoljsko primerno zasnovo in optimizirano uporabo materialov je okrepiti krožno gospodarstvo v Belgiji.
Prispevek k digitalnemu prehodu
(29)V skladu s členom 19(3)(f) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.6 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 26,6 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunanih po metodologiji iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241.
(30)Ukrepe, za katere se pričakuje, da bodo prispevali k cilju digitalnega prehoda s širokim, medsektorskim pristopom, vsebuje enajst (od sedemnajstih) komponent. Načrt vsebuje ključne reforme na zvezni in regionalni ravni, cilj katerih je odpraviti regulativna ozka grla na področju vzpostavitve infrastrukture za omrežje 5G in zelo visokozmogljiva omrežja, kot so optična omrežja. Načrt obsega tudi javne naložbe v povezljivost, kot sta vzpostavitev optičnih omrežij v določenih belih območjih in zagotovitev boljše povezljivosti v šolah v Valoniji. V okviru načrta se spremlja izvajanje programa Connectivity Toolbox. Pomembne naložbe in reforme v načrtu so namenjene e-upravi za različne entitete, vključno s posodobitvijo zastarele digitalne infrastrukture, sistema za upravljanje sodnih spisov in omrežne varnosti sodstva. Pričakovati je, da bo načrt spodbudil uporabo odprtih podatkov v javni upravi. Druge naložbe so usmerjene v digitalizacijo posameznih sektorjev, kot so zdravstveni sistem, turizem, prevoz, energija, mediji in kultura. Načrt je usmerjen v digitalno bolje opremljene in povezane šole po vsej Belgiji. Pričakovati je, da bodo naložbe v načrtu prispevale k vsesplošno boljši kibernetski odpornosti in varnosti državljanov, podjetij in javne uprave. Načrt spodbuja uporabo umetne inteligence, osredotočene na človeka.
(31)Ukrepi obravnavajo tudi izzive, povezane z ravnmi digitalnih znanj in spretnosti prebivalstva, in so usmerjeni zlasti v povečanje digitalne vključenosti ter digitalno preusposabljanje in izpopolnjevanje delovne sile, kar bo pomagalo odpraviti pomanjkanje delovne sile in spodbudilo vključevanje na trg dela. Prav tako je pričakovati, da bo načrt pomagal izboljšati digitalno uspešnost mladih v primarnih, sekundarnih in visokošolskih izobraževalnih sistemih. Vključene so tudi reforme in naložbe, cilj katerih je pomagati podjetjem, da izkoristijo prednosti digitalnega prehoda, in sicer z razvojem digitalnega in tehnološkega inovacijskega središča ter naložbami v raziskave in razvoj na digitalnem področju. Načrt obsega še nekatere ukrepe za bolj zelen digitalni sektor.
Trajen učinek
(32)V skladu s členom 19(3)(g) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.7 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Belgijo.
(33)Načrt vsebuje naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu gospodarstva, za katere se pričakuje, da bodo imeli trajen učinek. Ukrepi v načrtu za digitalno področje so med drugim zasnovani za dvig ravni digitalizacije v ustreznih institucijah, kar naj bi imelo trajen učinek na kakovost storitev, poslovno okolje in optimalno uporabo podatkov javnega sektorja. To velja za ključna področja, kot so pravosodni sistem, sistem socialne varnosti, zdravstveni sistem, kibernetska odpornost države in platforme za izboljšanje stikov med javno upravo in državljani oziroma podjetji. Načrt dodatno prispeva k povečanju naložb v raziskave in razvoj za približanje cilju 3 % BDP in k izboljšanju produktivnosti. Pričakuje se, da bodo ustrezne naložbe in politike, denimo za razogljičenje gospodarstva, vključno z izboljšanjem njegove energijske učinkovitosti, in za vzpostavitev najsodobnejše digitalne infrastrukture, prispevale k izboljšanju konkurenčnosti države in njenega potenciala rasti.
(34)Na splošno se pričakuje, da bo Belgija z reformami, ki jih predlaga v načrtu, uspešneje obravnavala izzive in pri tem dosegla trajen učinek, čeprav bo učinek pri nekaterih reformah, na primer pri reformi pokojninskega sistema, odvisen od izvajanja. Za reforme v zvezi s kakovostjo javnofinančnih odhodkov, udeležbo na trgu dela in odpravljanjem regulativnih ozkih grl pri vzpostavljanju omrežja 5G se pričakuje, da bodo imele trajen učinek. Kar zadeva področje obdavčitve, se pričakuje, da bo reforma davčne sheme za službene avtomobile prispevala k razogljičenju prometa. V načrtu je sicer omenjen predlog širše davčne reforme, ki bi lahko imela močan učinek na dejavnike, ki odvračajo od zaposlitve, in na zeleni prehod, vendar pa ni razvidna trdna zaveza sprejetju predloga. Trajni učinek načrta je mogoče okrepiti tudi s sinergijami med načrtom in drugimi programi, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike, zlasti s konkretnim obravnavanjem globoko zakoreninjenih ozemeljskih izzivov in spodbujanjem uravnoteženega razvoja.
Spremljanje in izvajanje
(35)V skladu s členom 19(3)(h) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.8 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki, ustrezne (ocena A).
(36)Strukture upravljanja in organizacijske ureditve, ki so jih belgijski organi predlagali za izvajanje načrta Belgije, zagotavljajo sodelovanje odgovornih akterjev pri spremljanju, poročanju in nadaljnjem upravnem spremljanju reform ter naložb, za katere so pristojni. Medzvezno usklajevanje med sodelujočimi entitetami je zagotovljeno tako na politični kot na upravni ravni. Spremljanje kazalnikov, kot so ga opisali belgijski organi, je dovolj jasno in izčrpno, da jim bo mogoče slediti in preveriti njihovo izpolnitev. Mejniki in cilji bi morali predstavljati predvsem ključne elemente ukrepov ter biti kot taki upoštevani kot relevantni za njihovo izvajanje. Mehanizmi preverjanja, zbiranje podatkov in pristojnosti, opisani v načrtu, se zdijo dovolj trdni za zadostno utemeljitev zahtevkov za izplačilo, ko so mejniki in cilji doseženi. Mejniki in cilji veljajo tudi za že izvedene ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s členom 17(2) Uredbe. Zahtevek za izplačilo je upravičen, če se navedeni mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjujejo v daljšem obdobju.
(37)Države članice bi morale zagotoviti, da se finančna podpora v okviru mehanizma sporoči in navede v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/241. V okviru instrumenta za tehnično podporo se lahko zahteva tehnična podpora za pomoč državam članicam pri izvajanju njihovega načrta.
Izračun stroškov
(38)V skladu s členom 19(3)(i) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.9 Priloge V k navedeni uredbi je utemeljitev v načrtu o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.
(39)Informacije in dokazila o izračunu stroškov, predstavljeni v načrtu, so večinoma podrobno opredeljeni in jasni za večino ukrepov. Za veliko večino ukrepov so na voljo zadostno podrobne informacije in izčrpna dokazila, ki kažejo, da so ocenjeni skupni stroški načrta razumni in verjetni. V večini primerov je Belgija zagotovila informacije o dejanskih oziroma podobnih preteklih naložbenih projektih ali o primerljivih podatkih o stroških za glavne povzročitelje stroškov, ki omogočajo utemeljitev večine predvidenih stroškov. Informacije o izračunu stroškov za večino projektov vključujejo jasna dokazila ali ustrezne reference, ki upravičujejo referenčne stroške na enoto. Toda specifičnost in relevantnost navedenih utemeljitev za izračun stroškov nista enotni za celoten načrt. Za nekatere ukrepe bi lahko dodatne informacije s podrobnejšimi ocenami in utemeljitvami povečale stopnjo zanesljivosti, da so stroški razumni in verjetni. Poleg tega je ocenjeni skupni strošek načrta za okrevanje in odpornost skladen z načelom stroškovne učinkovitosti in sorazmeren s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.
Zaščita finančnih interesov
(40)V skladu s členom 19(3)(j) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.10 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, ter dodatni ukrepi iz tega sklepa ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru navedene uredbe, pri čemer se pričakuje, da bodo učinkovito preprečevali dvojno financiranje v okviru navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom EU, tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito finančnih interesov Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta.
(41)V načrtu je podan ustrezen opis sistema, ki je bil vzpostavljen za njegovo izvajanje. Splošni okvir predstavlja zanesljiv sistem notranje kontrole, s katerim so pristojnim entitetam dodeljene jasne vloge in pristojnosti. Minister za okrevanje in strateške naložbe na zvezni ravni usklajuje izvajanje načrta, medtem ko spremljanje na politični ravni izvaja medministrska konferenca, na upravni ravni pa medzvezni odbor za spremljanje. V načrtu Belgije so opredeljeni različni organi, odgovorni za izvajanje, spremljanje in nadzor projektov v vsaki od šestih entitet (zvezna država, Flandrija, Valonija, Bruselj – glavno mesto, francoska skupnost in nemško govoreča skupnost).
(42)Vsaka entiteta je odgovorna za zbiranje podatkov o projektih, za katere je pristojna, in mora z orodji za spremljanje redno poročati o njihovem napredku. V zvezi z revizijo so imenovane entitete odgovorne tudi za revizijo sredstev EU iz deljenega upravljanja in so neodvisne od entitet, ki izvajajo načrt. Načrt opredeljuje različne nadzorne postopke vsake entitete za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Uredbe (EU) 2021/241.
(43)Na splošno so ureditve, ki jih je Belgija predlagala v načrtu za okrevanje in odpornost za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru mehanizma, vključno z ureditvami za preprečevanje dvojnega financiranja, in drugih programov Unije, ocenjene kot zadostne, a pod pogojem, da so mejniki v zvezi z repozitornim sistemom za spremljanje in izvajanje mehanizma ter ustreznimi usklajevalnimi ureditvami za preprečevanje dvojnega financiranja izpolnjeni še pred prvim zahtevkom za plačilo.
Skladnost načrta
(44)V skladu s členom 19(3)(k) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.11 Priloge V k navedeni uredbi načrt v srednji meri (ocena B) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.
(45)V načrtu je predstavljen sklop reform in naložb v podporo ciljem, ki bodo spodbudili okrevanje gospodarstva Belgije, prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu države ter povečali njeno odpornost na poti k bolj trajnostni in vključujoči rasti. Posamezni ukrepi, vključeni v načrt, so skladni z objavljenimi splošnimi cilji. V načrtu ni nedoslednosti ali nasprotij med vsebino različnih komponent. Nekateri ukrepi se medsebojno krepijo in dopolnjujejo tudi na različnih ravneh države. Toda v nekaterih primerih bi bilo mogoče potencial nekaterih naložb dodatno povečati z več daljnosežnimi dopolnitvenimi reformami. Na primer: čeprav načrt vsebuje več naložb in reform, ki so usmerjene v energijsko učinkovito prenovo stavb, ni trdne zavezanosti k reformi sistema obdavčitve energije, kar bi spodbudilo več naložb v energijsko učinkovitost pri prenovi stavb. Čeprav je v načrtu podprto uvajanje zelenega vodika, je za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov predvidena le omejena podpora. Ukrepov za povečanje zaposlovanja in izboljšanje delovanja trga dela ne spremlja trdna zavezanost k zmanjšanju dejavnikov v davčnem sistemu, ki odvračajo od dela.
Enakost
(46)Načrt vključuje vrsto ukrepov, za katere se pričakuje, da bodo prispevali k obravnavanju izzivov v državi na področju enakosti spolov in enakih možnosti za vse. Belgijski inštitut za enakost žensk in moških predvideva, da bo 52 % naložbenih ukrepov iz načrta potencialno pozitivno vplivalo na enakost spolov. Med njimi so ukrepi, namen katerih je pritegniti več žensk v študij znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter povečati stopnjo zaposlenosti žensk. Čeprav načrt ne opredeljuje celovitega in celostnega pristopa za ranljive skupine, se cilji v zvezi z enakimi možnostmi za vse odražajo v ukrepih iz več področij politike v načrtu, kot so izobraževanje, socialna stanovanja, vključevanje na trgu dela, mobilnost in digitalna vključenost. Med njimi so reforme regulativnega okvira za preizkuse diskriminacije in razpoložljiva orodja ter znanje v upravi, ki bi lahko prispevali k višji stopnji zaposlenosti oseb z migrantskim ozadjem. Med drugimi povezanimi ukrepi so naložbe, ki bi naj povečale dostopnost železniških postaj za osebe z zmanjšano mobilnostjo, in naložbe v socialna stanovanja, opremljena s tehnologijo za pomoč osebam, ki sicer ne morejo več živeti samostojno, s čimer se bo mogoče začasno ali trajno izogniti njihovi institucionalizaciji.
Samoocena varnosti
(47)Samoocena varnosti v skladu s členom 18(4)(g) Uredbe (EU) 2021/241 ni bila predložena, saj je Belgija ni štela za potrebno.
Čezmejni in večdržavni projekti
(48)Načrt vsebuje več naložbenih ukrepov, ki imajo pomembno čezmejno razsežnost in so skladni s cilji posodobljene evropske industrijske strategije. Velik delež naložb (na zvezni ravni in ravni Flandrije in Valonije), ki se skupno osredotočajo na podpiranje industrijske vrednostne verige v zvezi z vodikom, bi morale biti del načrtovanih obsežnejših čezmejnih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa za vodik. Podobno bi moral naložbeni projekt za izgradnjo hrbteničnih struktur za H2 in CO2 na zvezni ravni zagotoviti medsebojno povezovanje prvih omrežij za transport H2 in CO2, ki bodo zgrajena v okviru načrta, s sosednjimi državami. Namen naložbenega ukrepa za izgradnjo energetskega otoka na morju na zvezni ravni je razviti večfunkcijsko energetsko vozlišče („energetski otok“) v Severnem morju, s katerim med drugim želijo olajšati vključevanje in uvoz več obnovljive energije s Severnega morja in njegove bližine z vzpostavitvijo povezav z drugimi državami ali regijami. Namen ukrepa za krepitev raziskav in razvoja je financirati sodelovanje podjetij iz Flandrije v načrtovanem pomembnem projektu skupnega evropskega interesa o mikroelektroniki.
Postopek posvetovanja
(49)V načrtu je opisano, da se je Belgija pri postopku sprejemanja načrta posvetovala s številnimi različnimi deležniki, da bi povečala nacionalno prevzemanje odgovornosti v okviru načrta. Na zvezni ravni so bila opravljena posvetovanja s številnimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji, civilno družbo ter inštitutom za enakost žensk in moških. Zvezna vlada je oblikovala svetovalni odbor, ki sta ga sestavljala centralni ekonomski svet in zvezni svet za trajnostni razvoj, ter v katerem so sodelovali socialni partnerji in civilna družba (okoljske organizacije, organizacija za razvojno sodelovanje, potrošniška organizacija, mladinske organizacije in akademiki), ki so ponudili nasvete v različnih fazah priprave načrta. Namen posvetovanja z inštitutom za enakost žensk in moških je bil oceniti vpliv načrta na enakost spolov in oblikovati priporočila. Vlade na regionalni ravni in ravni skupnosti so se posvetovale s socialnimi partnerji glede njihovih projektov reform in naložb ter izmenjale mnenja z regionalnimi parlamenti.
(50)Belgija je zavezana k nadaljnjemu sodelovanju s socialnimi partnerji in civilno družbo med izvajanjem načrta. Da bi zagotovili odgovornost ustreznih akterjev, je ključnega pomena, da se v izvajanje naložb in reform, vključenih v načrt, vključijo vsi zadevni regionalni in lokalni organi ter deležniki, vključno s socialnimi partnerji.
Pozitivna ocena
(51)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila belgijski načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da načrt zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe in prilogo V k njej v tem sklepu določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje načrta, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo za izvajanje načrta v obliki nepovratne finančne podpore.
Finančni prispevek
(52)Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Belgije znašajo 5 924 952 328 EUR. Ker načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost (nekoliko) višji od najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Belgijo, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost Belgije, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za Belgijo / enak ocenjenim skupnim stroškom načrta za okrevanje in odpornost.
(53)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je treba izračun najvišjega finančnega prispevka za Belgijo posodobiti do 30. junija 2022. Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) navedene uredbe za Belgijo dati na voljo znesek za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Po potrebi bi moral Svet po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka na predlog Komisije brez nepotrebnega odlašanja spremeniti ta sklep tako, da vanj vključi posodobljeni najvišji finančni prispevek.
(54)Podpora, ki se zagotovi, se financira z izposojanjem sredstev s strani Komisije v imenu Unije na podlagi člena 5 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053. Podpora bi se morala izplačati v obrokih, ko Belgija zadovoljivo izpolni ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.
(55)Belgija je zaprosila za predhodno financiranje v višini 13 % finančnega prispevka. Ta znesek bi se moral dati Belgiji na voljo pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom.
(56)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli drugega programa Unije poleg tistega iz Uredbe (EU) 2021/241 ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Sklep ne prevlada nad zahtevo, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost
Ocena načrta za okrevanje in odpornost Belgije na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Finančni prispevek
1.Unija da Belgiji na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 5 923 953 327 EUR 4 . Znesek v višini 3 645 626 483 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Ob upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241, pri kateri se za Belgijo izračuna znesek, ki je enak ali višji od navedenega zneska, se da na voljo dodaten znesek v višini 2 278 326 843 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023.
2.Komisija da Belgiji na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Znesek v višini 770 113 932 EUR se izplača kot predhodno financiranje in je enak 13 odstotkom finančnega prispevka. Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.
3.Predhodno financiranje se izplača pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom. Predhodno financiranje se obračuna tako, da se sorazmerno odšteje od plačila obrokov.
4.Izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Belgija zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. S pridržkom začetka veljavnosti pravnih obveznosti iz odstavka 1 je za upravičenost do plačila mejnike in cilje treba doseči najpozneje do 31. avgusta 2026.
Člen 3
Naslovnik
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik