<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-135/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CJ0135</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:177">EU:C:2020:177</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>9</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20200305">5. 3. 2020</DATE> – Zadeva C‑135/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Pensionsversicherungsanstalt (Dajatev za rehabilitacijo)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (osmi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20200305">5. marca 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Socialna varnost delavcev migrantov</KEYWORD><KEYWORD>Koordinacija sistemov socialne varnosti</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 883/2004</KEYWORD><KEYWORD>Člena 3 in 11– Stvarno področje uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Dajatve, ki spadajo na področje uporabe te uredbe</KEYWORD><KEYWORD>Opredelitev</KEYWORD><KEYWORD>Dajatev za bolezen</KEYWORD><KEYWORD>Dajatev za invalidnost</KEYWORD><KEYWORD>Dajatev za brezposelnost</KEYWORD><KEYWORD>Oseba, ki je prenehala biti vključena v sistem socialne varnosti države članice, potem ko je v njej prenehala opravljati poklicno dejavnost in je stalno prebivališče prenesla v drugo državo članico</KEYWORD><KEYWORD>Vloga za pridobitev nadomestila za rehabilitacijo v nekdanji državi stalnega prebivališča in zaposlitve</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev</KEYWORD><KEYWORD>Določitev zakonodaje, ki se uporablja</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑135/19,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) z odločbo z dne <DATE ISO="20181219">19. decembra 2018</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20190220">20. februarja 2019</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Pensionsversicherungsanstalt</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">CW,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (osmi senat),</P><P>v sestavi L. S. Rossi, predsednica senata, F. Biltgen (poročevalec) in N. Wahl, sodnika,</P><P>generalni pravobranilec: H. Saugmandsgaard Øe,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za Pensionsversicherungsanstalt J. Milchram, A. Ehm in T. Mödlagl, Rechtsanwälte,</P></ITEM><ITEM><P>za CW A. Pfeiffer, Rechtsanwalt,</P></ITEM><ITEM><P>za avstrijsko vlado J. Schmoll, agent,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo M. Van Hoof in B.‑R. Killmann, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><?PAGE NO="2"?><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20120522">22. maja 2012</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="149" PAGE.FIRST="4" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 149, str. 4</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Uredba št. 883/2004).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Pensionsversicherungsanstalt (zavod za pokojninsko zavarovanje, Avstrija) in CW glede dodelitve nadomestila za rehabilitacijo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 3 Uredbe št. 883/2004, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Stvarna veljavnost<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Ta uredba se uporablja za vso zakonodajo v zvezi z naslednjimi področji socialne varnosti:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>dajatve za bolezen;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>dajatve za invalidnost,</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(h)</NO.P><TXT>dajatve za brezposelnost;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 11 te uredbe, ki določa splošna pravila za določitev zakonodaje, ki se uporablja, v odstavkih od 1 do 3 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="011.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Za osebe, za katere se uporablja ta uredba, velja zakonodaja ene same države članice. Ta zakonodaja se določi v skladu s tem naslovom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="011.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>V tem naslovu se šteje, da osebe, ki prejemajo denarne dajatve zaradi ali kot posledico svoje dejavnosti zaposlene ali samozaposlene oseb[e], opravljajo navedeno dejavnost. To pa ne velja za invalidske pokojnine, starostne pokojnine ali pokojnine preživelih oseb ali za pokojnine za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali za denarne dajatve za bolezen za neomejeno obdobje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="011.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>V skladu s členi 12 do 16 velja:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v državi članici[,] zakonodaja te države članice;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>za javnega uslužbenca zakonodaja države članice, v upravi katere je zaposlen;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>za osebo, ki v skladu s členom 65 prejema dajatve za brezposelnost po zakonodaji države članice stalnega prebivališča, zakonodaja te države članice;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>za osebo, vpoklicano ali ponovno vpoklicano na služenje vojaškega roka ali na civilno služenje v državi članici, zakonodaja te države članice;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>za vsako drugo osebo, za katero se pododstavki (a) do (d) ne uporabljajo, zakonodaja države članice stalnega prebivališča, brez poseganja v druge določbe te uredbe, ki ji jamčijo dajatve po zakonodaji ene ali več drugih držav članic.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Avstrijsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Allgemeines Sozialversicherungsgesetz (zakon o splošnem socialnem zavarovanju, BGBl. 189/1955) je v različici, ki je veljala pred začetkom veljavnosti Sozialrechts‑Änderungsgesetz 2012 (zakon o spremembah zakonov s področja socialnega varstva iz leta, BGBl. I, 3/2013) s 1. januarjem 2014, določal, da se lahko začasna invalidska pokojnina dodeli za določen čas tudi zavarovancem, ki so rojeni po 31. decembru 1963 in so začasno invalidni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Zakon o splošnem socialnem zavarovanju v različici, ki izhaja iz zakona o spremembah določb s področja socialnega varstva iz leta 2012 (v nadaljevanju: ASVG), upravičenost do invalidske pokojnine zdaj omejuje na osebe, ki se ne bodo več mogle vrniti na trg dela, predvsem zato, ker bo invalidnost predvidoma trajna, in določa, da se v primeru začasne invalidnosti izplačujeta nadomestilo za rehabilitacijo in dodatek za prekvalifikacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Nadomestilo za rehabilitacijo izplačuje pristojni nosilec zdravstvenega zavarovanja v času medicinske rehabilitacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>V skladu s členom 8(1), točka 1(d), ASVG so prejemniki nadomestila za rehabilitacijo le delno zavarovani na podlagi zakonskega sistema socialnega zavarovanja, in sicer le zdravstveno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 143a ASVG, ki se nanaša na nadomestilo za rehabilitacijo, v odstavkih 1 in 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="143A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Osebe, za katere je bilo na podlagi njihove vloge z odločbo ugotovljeno, da [imajo začasno invalidnost, ki bo predvidoma trajala najmanj šest mesecev, in da niso upravičene do ukrepov za poklicno rehabilitacijo ali do starostne pokojnine], so od ključnega dne […] za obdobje trajanja začasne invalidnosti (nezmožnosti za delo) upravičene do nadomestila za rehabilitacijo. Nosilec zdravstvenega zavarovanja nadaljnji obstoj začasne invalidnosti (nezmožnosti za delo) preverja po potrebi, vsekakor pa po poteku enega leta od priznanja nadomestila za rehabilitacijo na podlagi zadnjega mnenja v okviru vodenja zadeve, pri čemer sodeluje Kompetenzzentrum Begutachtung (osrednja služba, pristojna za izdajo mnenja) […]. Nosilec pokojninskega zavarovanja z odločbo ugotovi, ali obstaja upravičenost do nadomestila za rehabilitacijo, oziroma ga z odločbo odvzame.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="143A.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Nadomestilo za rehabilitacijo se prizna v višini nadomestila plače za bolniško odsotnost […] in od 43. dne v višini zvišanega nadomestila plače za bolniško odsotnost […], ki bi bilo za zadnjo zaposlitev priznano v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja […].<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 143b ASVG, ki se nanaša na vodenje zadeve, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Nosilci zdravstvenega zavarovanja morajo osebam, ki so zavarovane v zakonskem sistemu zavarovanja iz člena 8(1), točka 1 (d), nuditi vso potrebno pomoč za zagotovitev takšne obravnave, ki ustreza stanju na področju medicinske znanosti, za prehod med zdravljenjem in rehabilitacijo do ponovne<?PAGE NO="4"?> vzpostavitve delovne zmožnosti, ter skrbeti za optimalni potek potrebne oskrbe. V tem okviru je treba zavarovanca med zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo za ponovno vzpostavitev delovne zmožnosti podpirati pri koordinaciji nadaljnjih potrebnih korakov in ga spremljati tako, da se, če je to potrebno, pripravi individualni načrt oskrbe, ki ga izvajajo posamezni izvajalci. V okviru vodenja zadeve je treba upoštevati, da se zavarovance redno spremlja v službi zavarovalnice, pristojni za izdajo mnenja […]. Za to se morajo nosilci zdravstvenega zavarovanja pravočasno posvetovati z zavodom za zaposlovanje in pristojnim zavodom za pokojninsko zavarovanje. Zavod za pokojninsko zavarovanje lahko v okviru sistema vodenja zadev zahteva pripravo izvedenskega mnenja od službe zavarovalnice, pristojne za izdajo mnenja.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>V skladu s členom 255b ASVG je pravica zavarovanca do prejemanja nadomestila za rehabilitacijo med drugim pogojena s tem, da ima začasno invalidnost, ki bo predvidoma trajala najmanj šest mesecev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v postopku v glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Tožena stranka iz postopka v glavni stvari, rojena leta 1965, je avstrijski državljan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Potem ko je zadevna oseba prebivala in delala v Avstriji, je leta 1990 svoje stalno prebivališče prenesla v Nemčijo, kjer od takrat prebiva in kjer je do leta 2013 opravljala poklicno dejavnost. V Avstriji je pridobila 59 mesecev, v Nemčiji pa 235 mesecev zavarovalne dobe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Tožena stranka iz postopka v glavni stvari je <DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, ko po preselitvi v Nemčijo ni bila več vključena v avstrijski zakonski sistem socialne varnosti, pri zavodu za pokojninsko zavarovanje vložila vlogo za dodelitev invalidske pokojnine, če ta ne bi bila dodeljena, pa za priznanje ukrepov medicinske rehabilitacije in nadomestila za rehabilitacijo, če pa ji ne bi bilo odobreno niti to, pa priznanje ukrepov poklicne rehabilitacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Zavod za pokojninsko zavarovanje je vlogo zavrnil z obrazložitvijo, da tožena stranka iz postopka v glavni stvari ni invalid oziroma nikakor ne spada v okvir avstrijskega zakonskega sistema socialne varnosti in ni dokazala dovolj tesne povezanosti z navedenim sistemom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Tožena stranka iz postopka v glavni stvari je zoper to zavrnitev vložila tožbo pri Landesgericht Salzburg als Arbeits‑ und Sozialgericht (deželno sodišče v Salzburgu kot delovno in socialno sodišče, Avstrija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>To sodišče je s sodbo z dne <DATE ISO="20170929">29. septembra 2017</DATE> ugotovilo, da pri toženi stranki iz postopka v glavni stvari od <DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE> obstaja začasna invalidnost za približno vsaj šest mesecev, in štelo, da ji morajo biti v okviru avstrijskega socialnega varstva zagotovljeni ukrepi medicinske rehabilitacije in nadomestilo za rehabilitacijo za čas trajanja njene začasne invalidnosti. Navedeno sodišče pa je navedeno tožbo zavrnilo glede predloga za dodelitev invalidske pokojnine in ukrepov poklicne rehabilitacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Oberlandesgericht Linz als Berufungsgericht in Arbeits‑ und Sozialrechtssachen (višje deželno sodišče v Linzu kot pritožbeno sodišče v delovnih in socialnih sporih, Avstrija) je s sodbo z dne <DATE ISO="20180117">17. januarja 2018</DATE> zavrnilo pritožbo, ki jo je zoper to sodbo vložil zavod za pokojninsko zavarovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Zavod za pokojninsko zavarovanje je pri Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) vložil revizijo, s katero je predlagal, naj se predlog tožene stranke iz postopka v glavni stvari v celoti zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče poudarja, da tožena stranka iz postopka v glavni stvari trdi, da ni zmožna za delo in da je tesno povezana z Avstrijo, ker ima državljanstvo te države članice, je tam pridobila zavarovalne dobe, stanuje blizu Avstrije in ima redne stike s svojimi družinskimi člani, ki živijo v Avstriji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče šteje, da naj bi bilo v skladu z merili, določenimi v sodni praksi Sodišča za razlikovanje med različnimi vrstami dajatev iz Uredbe št. 883/2004, nadomestilo za rehabilitacijo dajatev za bolezen v smislu člena 3(1)(a) navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Ta dajatev naj bi bila namreč – poleg tega, da naj bi krila tveganje začasne, ne pa trajne ali stalne nezmožnosti za delo – tesno povezana z ukrepi medicinske rehabilitacije, usmerjenimi v ponovno pridobitev zmogljivosti, njen namen pa naj bi bil, da nadomesti izgubo dohodka, ki je posledica bolezni, v obdobju, v katerem mora biti zadevna oseba vključena v medicinsko rehabilitacijo. Nazadnje, izračun višine tega nadomestila sledi izračunu nadomestila plače za bolniško odsotnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče zato meni, da če bi Sodišče štelo, da je nadomestilo za rehabilitacijo dejansko dajatev za bolezen, za toženo stranko iz postopka v glavni stvari, ki prebiva v Nemčiji, ne bi veljala avstrijska, ampak nemška zakonodaja. V skladu s členom 11(3)(e) Uredbe št. 883/2004 je namreč za dajatve za bolezen pristojna država članica stalnega prebivališča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Vendar predložitveno sodišče opozarja, da ima nadomestilo za rehabilitacijo tudi nekatere značilnosti, ki bi ga lahko približale dajatvi za invalidnost. Tako naj bi bila dodelitev te dajatve pogojena z vplačevanjem prispevkov v zakonski sistem (zdravstvenega in pokojninskega) zavarovanja in naj bi predpostavljala potek določenega čakalnega obdobja. Poleg tega naj bi se lahko uveljavljala le z vlogo za invalidsko pokojnino pri nosilcu pokojninskega zavarovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Vendar predložitveno sodišče dodaja, da se nadomestilo za rehabilitacijo razlikuje od pokojnine ali dodatka za pomoč in postrežbo glede na namen in obliko, kako je zasnovano. Sodišče naj bi namreč presodilo, da se dajatve v okviru dodatka za pomoč in postrežbo, drugače kakor dajatve za bolezen, načeloma ne izplačujejo le kratek čas (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110630">30. junija 2011</DATE>, <NAME.CASE>da Silva Martins</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑388/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:439">EU:C:2011:439</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 48 in od 77 do 79). Nadomestila za rehabilitacijo naj predvidoma ne bi bilo treba plačevati dolgo časa, namen ukrepov medicinske rehabilitacije pa naj bi bil, da se zadevni osebi v doglednem času omogoči ponovna vključitev na nacionalni trg dela in s tem prepreči trajna nezmožnost za delo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče poleg tega šteje, da bi bilo nadomestilo za rehabilitacijo glede na njegov namen na prvi pogled mogoče primerjati z dajatvijo za brezposelnost v smislu člena 3(1)(h) Uredbe št. 883/2004 (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19870604">4. junija 1987</DATE>, <NAME.CASE>Campana</NAME.CASE>, <NO.CASE>375/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:253">EU:C:1987:253</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), vendar je treba tako opredelitev dejansko izključiti, ker grozeča ali obstoječa brezposelnost ni pogoj za pravico do nadomestila za rehabilitacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče dodaja, da v Nemčiji sicer <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> ne obstaja dajatev, ki bi bila primerljiva z avstrijskim nadomestilom za rehabilitacijo, vendar ta okoliščina v položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ne more omejevati prostega gibanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba avstrijsko nadomestilo za rehabilitacijo v skladu z določbami Uredbe [št. 883/2004] opredeliti:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>kot dajatev za bolezen v skladu s členom 3(1)(a) navedene uredbe ali</P></ITEM><ITEM><P>kot dajatev za invalidnost v skladu s členom 3(1)(c) navedene uredbe ali</P></ITEM><ITEM><P>kot dajatev za brezposelnost v skladu s členom 3(1)(h) navedene uredbe?</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba Uredbo [št. 883/2004] glede na primarno pravo razlagati tako, da je država članica kot nekdanja država stalnega prebivališča in država zaposlitve zavezana plačati dajatve, kakršna je avstrijsko nadomestilo za rehabilitacijo, osebi s stalnim prebivališčem v drugi državi članici, če je ta oseba večino zavarovalnih dob za bolezen in pokojnino kot zaposlena oseba dopolnila v tej drugi državi članici (časovno gledano po tem, ko je pred leti tja prenesla stalno prebivališče) in od tedaj ni prejemala nobenih dajatev iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja nekdanje države stalnega prebivališča in zaposlitve?<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je dajatev, kot je nadomestilo za rehabilitacijo iz postopka v glavni stvari, dajatev za bolezen, dajatev za invalidnost ali dajatev za brezposelnost v smislu člena 3(1)(a), (c) in (h) Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso za dajatve socialne varnosti, neodvisno od posebnosti različnih nacionalnih zakonodaj, šteti, da so dajatve iste vrste, če so njihovi predmet in cilj ter tudi osnova za izračun in pogoji za njihovo dodelitev enaki. Nasprotno zgolj formalnih značilnosti ni mogoče šteti za konstitutivne elemente za razvrstitev dajatev (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180530">30. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Czerwiński</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑517/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:350">EU:C:2018:350</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Pri razlikovanju med različnimi vrstami dajatev socialne varnosti je treba upoštevati tveganje, ki ga krije vsaka dajatev (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180530">30. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Czerwiński</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑517/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:350">EU:C:2018:350</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Dajatev za bolezen v smislu člena 3(1)(a) Uredbe št. 883/2004 tako krije tveganje, povezano z bolezenskim stanjem, ki povzroči začasno prekinitev dejavnosti zadevne osebe (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Stewart</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑503/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:500">EU:C:2011:500</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>V nasprotju s tem je dajatev za invalidnost v smislu člena 3(1)(c) navedene uredbe na splošno namenjena kritju tveganja za nezmožnost določene stopnje, kadar je verjetno, da bo ta nezmožnost dolgoročna ali trajna (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Stewart</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑503/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:500">EU:C:2011:500</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Dajatev za brezposelnost pa krije tveganje, povezano z izgubo prihodka, ki ga je utrpel delavec zaradi izgube zaposlitve, medtem ko je še sposoben delati. Dajatev, dodeljeno po uresničenju tega tveganja, torej izgubi zaposlitve, ki zadevni osebi ob prenehanju tega položaja zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ne pripada več, je treba šteti za dajatev za brezposelnost (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130919">19. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Hliddal in Bornand</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑216/12 in C‑217/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:568">EU:C:2013:568</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh ugotovitev je treba preučiti, ali je treba dajatev, kot je ta iz postopka v glavni stvari, šteti za dajatev za bolezen, dajatev za invalidnost ali dajatev za brezposelnost v smislu člena 3(1)(a), (c) in (h) Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Najprej, iz predložitvene odločbe izhaja, da nadomestilo za rehabilitacijo pripada ne glede na to, ali zadevna oseba opravlja poklicno dejavnost, zato tega nadomestila ni mogoče opredeliti kot dajatev za brezposelnost v smislu člena 3(1)(h) te uredbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Glede opredelitve nadomestila za rehabilitacijo kot dajatev za invalidnost ali dajatev za bolezen je treba poudariti, da se na podlagi člena 255b ASVG nadomestilo za rehabilitacijo izplača v primeru invalidnosti, ki bo predvidoma trajala najmanj šest mesecev, in če zadevna oseba ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Poleg tega se v skladu s členom 143a(1) ASVG trajnost začasne invalidnosti redno preverja in če se ugotovi, da je invalidnost prenehala, upravičenost do nadomestila za rehabilitacijo začasno ali trajno preneha.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je namen dajatve, kot je nadomestilo za rehabilitacijo iz postopka v glavni stvari, kritje tveganja začasne nezmožnosti in jo je zato treba šteti za dajatev za bolezen v smislu člena 3(1)(a) navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Ta ugotovitev je potrjena tudi s tem, da v skladu s členom 143a(1) in (2) ter členom 143b ASVG nadomestilo za rehabilitacijo izplačuje nosilec zdravstvenega zavarovanja, njegova višina pa se ravna po višini nadomestila plače za bolniško odsotnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je dajatev, kot je nadomestilo za rehabilitacijo iz postopka v glavni stvari, dajatev za bolezen v smislu člena 3(1)(a) Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo št. 883/2004 razlagati tako, da nasprotuje položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem pristojni organ matične države članice osebi, ki je prenehala biti vključena v sistem socialne varnosti svoje matične države članice, potem ko je v njej prenehala opravljati poklicno dejavnost in je stalno prebivališče prenesla v drugo državo članico, v kateri je delala in pridobila večino zavarovalnih dob, zavrne dodelitev dajatve, kot je nadomestilo za rehabilitacijo iz postopka v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse Sodišča je razvidno, da se v zakonodaji vsake države članice določijo pogoji za obstoj pravice do vključitve v sistem socialne varnosti, vendar morajo države članice pri določitvi teh pogojev spoštovati veljavne določbe prava Unije. Natančneje, kolizijska pravila, ki so določena z Uredbo št. 883/2004, so za države članice zavezujoča in te nimajo možnosti določiti, v kolikšnem obsegu velja njihova zakonodaja ali zakonodaja druge države članice (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Inspecteur van de Belastingdienst</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑631/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:381">EU:C:2019:381</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Zato pogoji za obstoj pravice do vključitve v sistem socialne varnosti ne morejo voditi do tega, da bi se iz področja uporabe zadevne zakonodaje izključile osebe, za katere v skladu z Uredbo št. 883/2004 velja ta zakonodaja (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Inspecteur van de Belastingdienst</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑631/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:381">EU:C:2019:381</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Poleg tega je treba opozoriti, da v skladu s členom 11(1) Uredbe št. 883/2004 za osebe, za katere se uporablja ta uredba, velja zakonodaja ene same države članice, pri čemer se ta zakonodaja določi v skladu z naslovom II navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Določbe naslova II Uredbe št. 883/2004, v katerega spadajo členi od 11 do 16 te uredbe, pomenijo popoln in enoten sistem kolizijskih pravil, ki niso namenjena le temu, da se preprečijo hkratna uporaba več nacionalnih zakonodaj in zapleti, ki bi zaradi tega lahko nastali, temveč tudi temu, da se prepreči, da bi osebe, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, ostale brez zaščite na področju socialne varnosti, ker ne bi bilo zakonodaje, ki bi se lahko uporabila zanje (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Inspecteur van de Belastingdienst</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑631/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:381">EU:C:2019:381</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Sodišče je natančneje glede člena 11(3) Uredbe št. 883/2004 presodilo, da je namen tega člena ob upoštevanju členov od 12 do 16 te uredbe določiti nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za osebe, ki so v enem od položajev iz točk od (a) do (e) navedenega člena 11(3) (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Inspecteur van de Belastingdienst</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑631/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:381">EU:C:2019:381</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Glede položaja iz postopka v glavni stvari je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da tožena stranka iz postopka v glavni stvari, ki je avstrijski državljan, prebiva v Nemčiji, kjer od leta 2013 ne opravlja več poklicne dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Oseba, kot je tožena stranka iz postopka v glavni stvari, pa <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> ne spada niti na področje uporabe posebnih pravil iz členov od 12 do 16 Uredbe št. 883/2004, ki se nanašajo na napotene osebe, na osebe, ki opravljajo dejavnost v dveh ali več državah članicah, na osebe, ki so izbrale prostovoljno zavarovanje ali prostovoljno nadaljevanje zavarovanja, in na pogodbene uslužbence evropskih institucij, niti v primere iz člena 11(3), od (a) do (d), te uredbe, ki se nanašajo na osebe, ki opravljajo dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v državi članici, na javne uslužbence, osebe, ki prejemajo dajatve za brezposelnost, ali osebe, ki so vpoklicane ali ponovno vpoklicane na služenje vojaškega roka ali na civilno služenje v državi članici, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Zato tožena stranka iz postopka v glavni stvari spada na področje uporabe člena 11(3)(e) Uredbe št. 883/2004, ki se uporablja za vse osebe, ki niso osebe iz člena 11(3), od (a) do (d), te uredbe, med katerimi so med drugim osebe, ki niso delovno aktivne (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Inspecteur van de Belastingdienst</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑631/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:381">EU:C:2019:381</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>V skladu s členom 11(3)(e) Uredbe št. 883/2004 pa je nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za položaj, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, zakonodaja države članice stalnega prebivališča zadevne osebe, in sicer v obravnavanem primeru nemška zakonodaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Glede na pravilo ene socialne zakonodaje iz člena 11(1) Uredbe št. 883/2004, na katero je bilo opozorjeno v točki 45 te sodbe, in tisto iz člena 11(3)(e) te uredbe, v skladu s katerim se za osebo, ki ne opravlja dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, uporablja le zakonodaja države članice stalnega prebivališča (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190123">23. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Zyla</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑272/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:49">EU:C:2019:49</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), oseba, ki je v položaju, v katerem je – kot v postopku v glavni stvari – prenehala biti vključena v sistem socialne varnosti svoje matične države članice, potem ko je v njej prenehala opravljati poklicno dejavnost in je stalno prebivališče prenesla v drugo državo članico, ne spada več pod sistem socialne varnosti svoje matične države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Zato v obravnavanem primeru glede na sodno prakso Sodišča, navedeno v točkah 43, 44 in 46 te sodbe, pristojnemu organu matične države članice tožene stranke iz postopka v glavni stvari, to je Republike Avstrije, ni mogoče očitati, da je zadnjenavedeni osebi zavrnil dajatev za bolezen, kot je nadomestilo za rehabilitacijo. Ta zavrnitev namreč ni povzročila, da bi bila s področja uporabe zadevne zakonodaje izključena oseba, za katero bi se ta zakonodaja uporabljala na podlagi Uredbe št. 883/2004, in da bi ji bila zato odvzeta zaščita na področju socialne varnosti, ker ne bi bilo zakonodaje, ki bi se zanjo uporabljala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da je treba Uredbo št. 883/2004 razlagati tako, da ne nasprotuje položaju, v katerem pristojni organ matične države članice osebi, ki je prenehala biti vključena v sistem socialne varnosti svoje matične države članice, potem ko je v njej prenehala opravljati poklicno dejavnost in je stalno prebivališče prenesla v drugo državo članico, v kateri je delala in pridobila večino zavarovalnih dob, zavrne dodelitev dajatve, kot je nadomestilo za rehabilitacijo iz postopka v glavni stvari, saj za to osebo ne velja zakonodaja navedene matične države članice, ampak zakonodaja države članice, v kateri ima stalno prebivališče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dajatev, kot je nadomestilo za rehabilitacijo iz postopka v glavni stvari, je dajatev za bolezen v smislu člena 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o koordinaciji sistemov socialne varnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20120522">22. maja 2012</DATE>.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uredbo št. 883/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 465/2012, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje položaju, v katerem pristojni organ matične države članice osebi, ki je prenehala biti vključena v sistem socialne varnosti svoje matične države članice, potem ko je v njej prenehala opravljati poklicno dejavnost in je stalno prebivališče prenesla v drugo državo članico, v kateri je delala in pridobila večino zavarovalnih dob, zavrne dodelitev dajatve, kot je nadomestilo za rehabilitacijo iz postopka v glavni stvari, saj za to osebo ne velja zakonodaja navedene matične države članice, ampak zakonodaja države članice, v kateri ima stalno prebivališče.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>