(a)

zakon, ki uvaja progresivno davčno lestvico za vse vire prihodka in horizontalno enotno obravnavo prihodkov iz dela in kapitala;

(b)

zakon, ki razveljavlja vse davčne oprostitve in avtonomne davčne določbe v davčnem sistemu, vključno s prihodkom od posebnih nadomestil za javne uslužbence;

(c)

odprava odobritev proračunskih sredstev za varnostno rezervo, da se privarčuje 700 milijonov EUR;

(d)

ukinitev večine odobritev proračunskih sredstev za solidarnostne dodatke (razen dela, ki je namenjen odpravljanju revščine), da se prihrani 400 milijonov EUR;

(e)

znižanje najvišjih pokojnin, da se v celotnem letu prihrani 500 milijonov EUR (350 milijonov v letu 2010);

(f)

znižanje velikonočnega, poletnega in božičnega dodatka ter dodatkov, ki se plačujejo državnim uslužbencem, da se v celotnem letu prihrani 1 500 milijonov EUR (1 100 milijonov EUR v letu 2010);

(g)

ukinitev velikonočnega, poletnega in božičnega dodatka upokojencem, vendar je pri tem treba zaščititi tiste, ki prejemajo nizke pokojnine, da se v celotnem letu prihrani 1 900 milijonov EUR (1 500 milijonov EUR v letu 2010);

(h)

povišanje stopnje DDV, kar v celotnem letu zagotovi prihodek najmanj 1 800 milijonov EUR (800 milijonov EUR v letu 2010);

(i)

povišanje trošarin za gorivo, tobak in alkohol, kar v celotnem letu zagotovi prihodek najmanj 1 050 milijonov EUR (450 milijonov EUR v letu 2010);

(j)

zakonodaja o izvajanju direktive o storitvah (3);

(k)

zakon o preoblikovanju in poenostavitvi javne uprave na lokalni ravni, da se znižajo stroški njenega delovanja;

(l)

ustanovitev delovne skupine za izboljšanje stopnje črpanja sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov;

(m)

zakon za poenostavitev ustanavljanja novih podjetij;

(n)

znižanje javnih naložb za 500 milijonov EUR glede na načrtovane;

(o)

nakazovanje odobritev iz proračuna za sofinanciranje strukturnih in kohezijskih skladov na poseben centralni račun, ki ga ni mogoče uporabiti v noben drug namen;

(p)

ustanovitev neodvisnega sklada finančne stabilnosti za odpravo morebitnih kapitalskih primanjkljajev ter ohranitev zdravega finančnega sektorja, po potrebi tudi z zagotovitvijo finančne podpore bankam iz lastnih sredstev;

(q)

okrepljen bančni nadzor, z zvišanjem človeških virov, pogostejšim poročanjem in četrt-letnimi preizkusi stresa.

(a)

vključitev ukrepov za fiskalno konsolidacijo v predlog proračuna za leto 2011, ki znašajo vsaj 3 % BDP (4,1 % BDP, če se upoštevajo prenosi iz ukrepov, ki se izvajajo v letu 2010). V proračun se vključijo predvsem naslednji ukrepi (ali v izjemnih okoliščinah ukrepi, ki zagotavljajo primerljive prihranke): znižanje neposredne porabe osrednje vlade za vsaj 300 milijonov EUR v primerjavi s stopnjo iz leta 2010 (poleg prihrankov, ki izhajajo iz reforme javne uprave in lokalnega upravljanja iz tega odstavka); zamrznitev indeksacije pokojnin (da se prihrani 100 milijonov EUR); uvedba začasnih kriznih dajatev za zelo donosna podjetja (kar bi zagotovilo vsaj 600 milijonov EUR dodatnega prihodka v letih 2011, 2012 in 2013); uvedba pavšalnega predplačila davka za strokovne delavce (kar bi zagotovilo vsaj 400 milijonov EUR v letu 2011, v letih 2012 in 2013 pa še več); razširitev osnove za DDV z vključitvijo nekaterih storitev, ki so trenutno izvzete, in s premikom 30 % blaga in storitev, za katere se za odmero DDV trenutno uporablja znižana stopnja, v osrednjo stopnjo (s čimer se pridobi 1 milijarda EUR); postopna uvedba zelenega davka na emisije CO2 (kar bi zagotovilo vsaj 300 milijonov EUR v letu 2011); izvajanje, s strani grške vlade, zakonodaje o reformi javne uprave in reorganizacija lokalnega upravljanja (da se v letu 2011 stroški znižajo za najmanj 500 milijonov EUR, v letih 2012 in 2013 pa še za dodatnih 500 milijonov EUR); znižanje domačih naložb (za vsaj 1 milijardo EUR), tako da se da prednost naložbenim projektom, ki se financirajo iz evropskih strukturnih skladov; pobude za ureditev kršitev v zvezi z rabo zemljišč (kar bi v obdobju od leta 2011 do leta 2013 zagotovilo vsaj 1 500 milijonov EUR, pri tem 500 milijonov EUR v letu 2011); pobiranje prihodkov z izdajo licenc za igre na srečo (vsaj 500 milijonov EUR iz prodaje licenc in 200 milijonov EUR iz licenčnin); širitev osnove za davek na nepremičnine s posodobitvijo vrednosti sredstev (vsaj 500 milijonov EUR dodatnega prihodka); višja obdavčitev plač v naravi, vključno z obdavčitvijo obrokov za odplačevanje leasinga avtomobila (vsaj 150 milijonov EUR); povišanje obdavčenja luksuznih izdelkov (za vsaj 100 milijonov EUR); poseben davek na črne gradnje (800 milijonov EUR na leto); zapolnitev le 20 % izpraznjenih delovnih mest v javnem sektorju ob upokojitvi uslužbencev (osrednja vlada, občine, državna podjetja, lokalne vlade, državne agencije in druge javne ustanove);

(b)

zakon o reformi pokojninskega sistema za zagotovitev njegove srednje- in dolgoročne vzdržnosti. Zakon mora uvesti zlasti enotno zakonsko predpisano upokojitveno starost 65 let (tudi za ženske); združitev obstoječih pokojninskih skladov v tri sklade ter enoten nov pokojninski sistem za vse sedanje in bodoče zaposlene (z začetkom veljavnosti 1. januarja 2013); znižanje zgornje meje pokojnin; postopno daljšanje minimalnega obdobja vplačevanja prispevkov za upokojitev s polno pokojnino s 37 na 40 let (do leta 2015); minimalno upokojitveno starost 60 let do 1. januarja 2011 (tudi za delavce v težkih in napornih poklicih ter tiste s 40-letno dobo vplačevanja prispevkov); odpravo posebnih pravil za že pred letom 1993 zavarovane osebe (ob ohranitvi pridobljenih pravic); bistveno skrajšanje seznama težkih in napornih poklicev; znižanje pokojnin (za 6 % na leto) za ljudi, ki se upokojijo v starosti od 60 do 65 let, z dobo vplačevanja, krajšo od 40 let; izdelavo mehanizma avtomatskega prilagajanja, ki povezuje upokojitveno starost z vse daljšo pričakovano življenjsko dobo (od leta 2020); minimalni zajamčeni dohodek za starejše ljudi nad zakonsko predpisano upokojitveno starostjo na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja; strožje pogoje za upravičenost do invalidskih pokojnin in redno ponovno preverjanje upravičenosti do invalidskih pokojnin; spremembo formule določanja višine pokojnine v sistemu, ki temelji na prispevkih, za okrepitev povezave med vplačanimi prispevki in prejetimi pokojninami (z odmerno stopnjo, omejeno na povprečno letno stopnjo 1,2 %) ter podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove na prihodke v celotni življenjski dobi (ob ohranitvi pridobljenih pravic). Z izvajanjem tega zakona se bo v prihodnjih desetletjih napovedano povečanje odhodkov za pokojnine v razmerju do BDP zmanjšalo pod povprečje v euroobmočju, povečanje porabe javnega sektorja za pokojnine pa se bo v obdobju 2010–2060 omejilo na manj kot 2,5 % BDP;

(c)

okrepitev vloge in virov splošnega računovodskega urada ter sprejetje ukrepov za zaščito pred možnimi političnimi posegi v napovedi podatkov in računovodstvo;

(d)

osnutek reforme zakonodaje o plačah v javnem sektorju, zlasti tudi ustanovitev enotnega plačilnega organa za izplačevanje plač ter uvedba enotnih načel in rokov za izdelavo racionalizirane enotne plačne lestvice javnega sektorja, ki se bo uporabljala za državni sektor, lokalne organe in druge agencije;

(e)

zakonodaja, ki izboljšuje učinkovitost davčne uprave in nadzora;

(f)

uvedba neodvisnega pregleda javne uprave in obstoječih socialnih programov;

(g)

objava mesečnih statističnih podatkov (na podlagi denarnega toka) o prihodkih, odhodkih, financiranju in zaostalih plačilih, ki so na voljo za državo in njene podsubjekte;

(h)

akcijski načrt za izboljšanje zbiranja in obdelave javno-finančnih podatkov, zlasti z izboljšanjem mehanizmov nadzora pri statističnih organih in splošnem računovodskem uradu ter zagotovitvijo učinkovite osebne odgovornosti v primeru napačnega poročanja, da se lahko hitro zagotovijo visoko-kakovostni javno-finančni podatki v skladu z uredbami (ES) št. 2223/96 (4), (ES) št. 264/2000 (5), (ES) št. 1221/2002 (6), (ES) št. 501/2004 (7), (ES) št. 1222/2004 (8), (ES) št. 1161/2005 (9), (ES) št. 223/2009 (10) in (ES) št. 479/2009 (11);

(i)

redno objavljanje informacij o finančnem stanju javnih podjetij in drugih javnih subjektov, ki se ne uvrščajo v državo (vključno s podrobnimi izkazi poslovnega izida, bilancami stanja ter podatki o zaposlovanju in plačah).

(a)

dokončno sprejetje ukrepov iz točk (a) in (d) odstavka 2;

(b)

osnutek zakonodaje za okrepitev fiskalnega okvira. To vključuje zlasti vzpostavitev srednjeročnega fiskalnega okvira, oblikovanje obvezne varnostne rezerve v proračunu, ki ustreza 10 % vseh odobrenih sredstev, oblikovanje strožjega mehanizma za spremljanje odhodkov in ustanovitev neodvisne fiskalne agencije, ki nudi svetovanje o fiskalnih zadevah in strokovni nadzor nad njimi;

(c)

zakon o reformi sistema pogajanj o plačah v zasebnem sektorju, ki mora predvideti znižanje plačil za nadurno delo, izboljšanje prožnosti upravljanja delovnega časa in omogočiti sklepanje lokalnih teritorialnih paktov o rasti plač pod sektorskimi dogovori;

(d)

zakon o minimalnih plačah, da se uvedejo plače, nižje od minimalnih, za ogrožene skupine, kot so mladi in dolgoročno brezposelni, ter sprejmejo ukrepi, ki bodo zagotovili, da se sedanje minimalne plače v nominalnem smislu ne bodo spremenile tri leta;

(e)

reforma zakonodaje o varnosti zaposlitve s ciljem podaljšati poskusno dobo pri novih delovnih mestih na eno leto, zmanjšati celoten obseg plačil odpravnin in zagotoviti, da za uslužbence in delavce veljajo enaki pogoji za izplačilo odpravnin, zvišati minimalni prag za uporabo pravil o kolektivnih odpustih, zlasti za večja podjetja, in spodbuditi pogostejšo uporabo začasnih pogodb o delu;

(f)

znatno povišanje stopenj črpanja strukturnih in kohezijskih skladov;

(g)

uvedba novega sistema za zdravila, ki daje prednost uporabi generičnih zdravil;

(h)

vzpostavitev enotnega sistema javnih naročil s centralnim organom za javna naročila, ki zagotavlja zlasti zanesljive razpisne postopke ter predhodne in naknadne nadzore;

(i)

zakonodaja, ki poenostavlja in pospešuje postopek izdaje dovoljenj podjetjem, industrijskim dejavnostim in strokovnjakom;

(j)

sprememba institucionalnega okvira grškega organa za konkurenco, da se poveča njegova neodvisnost, določijo razumni roki za preiskave in izdajo odločitev ter da se mu dodeli pooblastilo za zavračanje pritožb;

(k)

boljše upravljanje javnih sredstev s ciljem zbrati vsaj 1 milijardo EUR na leto v obdobju 2011–2013;

(l)

ukrepi, namenjeni odpravljanju obstoječih omejitev svobode opravljanja storitev.

(a)

dokončno sprejetje ukrepov iz točke (b) odstavka 3.

(a)

racionalizirana in enotna plačna lestvica, ki se bo uporabljala za državni sektor, lokalne organe in druge agencije, z nadomestili, ki ustrezajo produktivnosti in nalogam;

(b)

ukrepi za izvajanje ugotovitev zunanjega in neodvisnega funkcionalnega pregleda javnih uprav;

(c)

okrepitev inšpektorata za delo, v katerem je zaposleno samo usposobljeno osebje in ima postavljene kvantitativne cilje glede števila pregledov, ki jih je treba opraviti.

(a)

vključitev ukrepov za fiskalno konsolidacijo v višini vsaj 2,2 % BDP v predlog proračuna za leto 2012. Proračun vključuje zlasti naslednje ukrepe (ali v izjemnih okoliščinah ukrepe, ki prinašajo primerljive prihranke): nadaljnja razširitev osnove za DDV z uporabo normalne davčne stopnje za blago in storitve namesto znižane (da se zbere vsaj dodatnih 300 milijonov EUR); dodatno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju poleg zmanjšanja na podlagi pravila enega novega uradnika na pet upokojitev v javnem sektorju (da se prihrani vsaj 600 milijonov EUR); uvedba trošarin za brezalkoholne pijače (v skupnem obsegu vsaj 300 milijonov EUR); razširitev davčne osnove pri davku na nepremičnine s posodobitvijo vrednosti sredstev (da se ustvari vsaj 200 milijonov EUR dodatnih prihodkov); reorganizacija oblasti na poddržavni ravni (s ciljem ustvariti vsaj 500 milijonov EUR prihrankov); znižanje vmesne porabe države (za vsaj 300 milijonov EUR glede na raven v letu 2011); nominalna zamrznitev pokojnin; večja učinkovitost pavšalnega predplačila davka za samozaposlene (s ciljem zbrati vsaj 100 milijonov EUR); znižanje transferjev javnim podjetjem (za vsaj 800 milijonov EUR) po njihovem prestrukturiranju; zagotovitev nadomestil za brezposelnost na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja (s ciljem ustvariti 500 milijonov EUR prihrankov); zbrati dodatne prihodke iz izdajanja dovoljenj za igre na srečo (vsaj 225 milijonov EUR iz prodaje dovoljenj in 400 milijonov EUR iz licenčnin);

(b)

zmanjšanje davčnih ovir za združitve in prevzeme;

(c)

poenostavitev postopka carinjenja za izvoz in uvoz;

(d)

dodatno povišanje stopenj črpanja strukturnih in kohezijskih skladov;

(e)

popolno izvajanje programa boljše pravne ureditve, da se za 20 % zmanjša upravno breme (glede na leto 2008).

(a)

dokončno sprejetje ukrepov iz točke (a) odstavka 6;

(b)

okrepitev vodstvene sposobnosti vseh organov upravljanja in posredniških teles operativnih programov v okviru nacionalnega strateškega referenčnega okvira 2007–2013 in certificiranje po ISO 9001:2008 (vodenje kakovosti).

(a)

konkretnih ukrepih, izvedenih do roka za poročilo, za izpolnitev zahtev tega sklepa, vključno s kvantitativno opredeljenim proračunskim vplivom teh ukrepov;

(b)

konkretnih ukrepih, ki naj bi se izvedli po roku za poročilo, za izpolnitev zahtev tega sklepa, časovnem načrtu za njihovo izvajanje in oceni njihovega proračunskega vpliva;

(c)

mesečnem izvrševanju državnega proračuna;

(d)

med-letnih podatkih o izvrševanju proračuna na področju socialne varnosti, lokalnih oblasti in izvenproračunskih sredstev;

(e)

izdajah državnega dolga in njegovem odplačevanju;

(f)

razvoju na področju stalnih in začasnih zaposlitev v javnem sektorju;

(g)

javno-finančnih odhodkih, ki čakajo na izvršitev (nakopičena zaostala plačila);

(h)

finančnem stanju javnih podjetij in drugih javnih subjektov.