<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-307/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0307</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:971">EU:C:2020:971</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>24</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>24</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Bobka – Zadeva C‑307/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Obala i lučice</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Michala Bobka</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20201126">26. novembra 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑307/19</P><P>Obala i lučice d.o.o.</P><P>proti</P><P>NLB Leasing d.o.o.</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Visoki trgovački sud Republike Hrvatske (višje gospodarsko sodišče Republike Hrvaške))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1215/2012</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 1393/2007</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Vročanje <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>sodnih<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/> ali <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>izvensodnih<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/> pisanj</KEYWORD><KEYWORD>Neimenovani <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>organi za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="2018" ID="QE0004"/></KEYWORD><KEYWORD>Izdaja sklepa o izvršbi s strani notarja na podlagi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>verodostojne listine<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/></KEYWORD><KEYWORD><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Posebna<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> ali <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>izključna<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> pristojnost za parkiranje na javni prometni površini</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je zasebni subjekt, zadolžen za upravljanje javnih parkirišč v Zadru (Hrvaška). Na označenem parkirnem mestu na javni ulični površini je preverila osebno vozilo tožene stranke. To vozilo ni imelo parkirnega listka. Tožeča stranka je izdala dnevni parkirni listek, ki je ostal neplačan. Tožeča stranka je zato predlagala njegovo izvršbo s sklepom o izvršbi, ki ga je izdal notar na Hrvaškem in ki je bil vročen toženi stranki v Sloveniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta zadeva je še en primer tega, kar je postalo precej zapletena postopkovna saga o neplačanih parkirnih listkih in notarjih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Za predhodne zadeve v zvezi z neplačanimi parkirnimi listki in notarji na Hrvaškem glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:193">EU:C:2017:193</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Zulfikarpašić</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑484/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:199">EU:C:2017:199</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200507">7. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>PARKING in Interplastics</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑267/19 in C‑323/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:351">EU:C:2020:351</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190411">11. aprila 2019</DATE>, <NAME.CASE>Hrvatska radiotelevizija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/18</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:304">EU:C:2019:304</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191106">6. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>EOS Matrix</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/19</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:986">EU:C:2019:986</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zdi se, da je bistvo problema nekakšna dvojna privatizacija, ki jo je hrvaški zakonodajalec izvedel tako na ravni upravljanja kot na ravni izvrševanja. Zadeva, ki se v drugih državah članicah navadno šteje za upravno zadevo, je zaupana zasebnim subjektom. Tudi poznejša izvršba takega zahtevka ni stvar sodišč, temveč, vsaj na prvi stopnji, notarjev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ne le, da je s tem ustvarjeno določeno nelagodje v zvezi s strukturo kot celoto, ampak so povzročena tudi taksonomska trenja z instrumenti zasebnega prava Unije in znotraj njih. V teh okoliščinah je bilo Visoki trgovački sud Republike Hrvatske (višje gospodarsko sodišče Republike Hrvaške) pozvano k obravnavi spora o pristojnosti za ugovor zoper tak sklep, ki ga je izdal notar, potem ko sta se dve nacionalni sodišči nižje stopnje izrekli za nepristojni za obravnavo te zadeve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče prosi za smernice med drugim glede (i) preizkusa za določitev, kdaj se spor nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> v smislu Uredbe (ES) št. 1393/2007<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20071113">13. novembra 2007</DATE> o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>vročanje pisanj<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="324" PAGE.FIRST="79" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 324, str. 79</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (v nadaljevanju: Uredba o vročanju) in Uredbe (EU) št. 1215/2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (v nadaljevanju: Uredba Bruselj Ia); (ii) tega, ali lahko notarji na Hrvaškem v okviru Uredbe o vročanju pošiljajo sklepe o izvršbi osebam, ki prebivajo v drugi državi članici; in glede (iii) tega, pod katero posebno podlago za pristojnost bi lahko spadali taki spori v skladu s pravili iz Uredbe Bruselj Ia.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba Bruselj Ia</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1(1) Uredbe Bruselj Ia določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti (<HT TYPE="ITALIC">acta iure imperii</HT>).<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 4 te uredbe določa pravilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>države izvora<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, ki zahteva, da so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice. Vendar člen 5 te uredbe določa, da je taka oseba z odstopanjem lahko tožena tudi pred sodišči druge države članice, toda <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>samo na podlagi pravil iz oddelkov 2 do 7 tega poglavja<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 7 Uredbe Bruselj Ia, ki je del oddelka, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Posebna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>za namene te določbe, in razen če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,</P></ITEM><ITEM><P>v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>če se ne uporabi točka (b), potem se uporabi točka (a);</TXT></NP></ITEM></LIST></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka;<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 24(1) Uredbe Bruselj Ia določa, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, [izključno pristojna] sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba o vročanju</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 1(1) Uredbe o vročanju opredeljuje področje uporabe te uredbe in določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, kadar je treba poslati sodno ali izvensodno pisanje iz ene države članice v drugo državo članico z namenom vročitve v slednji državi članici. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti (,<HT TYPE="ITALIC">acta iure imperii</HT>‘).<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 2 te uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Organi za pošiljanje in sprejem<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, določa:</TXT><P><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vsaka država članica imenuje javne uradnike, organe ali druge osebe (v nadaljevanju: ,organi za pošiljanje‘), ki so pristojni za pošiljanje sodnih ali izvensodnih pisanj z namenom vročitve v drugi državi članici.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="002.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA><P>Vsaka država članica zagotovi Komisiji naslednje informacije:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>imena in naslove organov za sprejem iz odstavkov 2 in 3;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>geografska območja, za katera so pristojni;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>razpoložljive načine sprejemanja pisanj in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>jezike, v katerih se lahko izpolni standardni obrazec iz Priloge I.</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>Države članice uradno obvestijo Komisijo o vsaki naknadni spremembi teh informacij.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></P></ALINEA></PARAG></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 4(1) Uredbe o vročanju določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>[p]ošiljanje sodnih pisanj med organi, imenovanimi na podlagi člena 2, poteka neposredno in čim hitreje<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Vročanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>sodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> prek poštnih storitev v državah članicah se lahko opravi v skladu s členom 14 Uredbe o vročanju. Vročanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> ureja člen 16 Uredbe o vročanju, v skladu s katerim se taka pisanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>za vročitev v drugi državi članici pošiljajo v skladu z določbami te uredbe<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Hrvaško pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zadrski organizacijski odlok</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Odluka o organizaciji i načinu naplate parkiranja u Gradu Zadru (odlok o organizaciji in načinu zaračunavanja parkiranja v mestu Zadar, v nadaljevanju: zadrski organizacijski odlok; <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Glasnik Grada Zadra<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> št. 4/2011) določa parkirne cone, čas, v katerem se zaračunava parkiranje na javnih uličnih površinah, in ceno parkiranja po urni postavki. V členu 2 tega odloka so javna parkirišča opredeljena kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>javne površine, namenjene ustavljanju in parkiranju vozil<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Člen 4 določa, da so javna parkirišča označena kot taka v skladu z zakonom o varnosti v cestnem prometu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 5 organizacijskega odloka določa, da označevanje javnih parkirišč opravi organizator parkiranja pod nadzorom pristojnega oddelka občinske uprave. Člen 6 istega odloka določa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>splošne pogoje pogodbe o uporabi parkirišč<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, pri čemer opredeljuje dneve in ure, ko se plačuje parkirnina. Nazadnje, člen 7 organizacijskega odloka določa, da z zaustavitvijo ali parkiranjem vozila na javnem parkirišču voznik ali lastnik vozila sprejema splošne pogoje parkiranja in s tem sklene pogodbo z organizatorjem parkiranja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zadrski odlok o pooblastilu</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Upravljanje in vzdrževanje parkirišč, javnih garaž in cestnih terminalov v Zadru ureja Odluka o komunalnim djelatnostima Grada Zadra (odlok o komunalnih dejavnostih mesta Zadar; <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Glasnik Grada Zadra<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> št. 16/2009). Člen 3(15)(a) tega odloka tožečo stranko pooblašča za vzdrževanje in upravljanje parkirišč, javnih garaž in cestnih terminalov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, nacionalni postopki in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>NLB Leasing d.o.o. Ljubljana (v nadaljevanju: tožena stranka) je družba, ki zagotavlja financiranje uporabe vozil, opreme in nepremičnin v Sloveniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Vozilo, najeto pri toženi stranki, je bilo <DATE ISO="20120630">30. junija 2012</DATE> parkirano na javni ulični površini v Zadru (Hrvaška). Ta ulica je opredeljeno parkirno območje z označenimi parkirnimi mesti. Parkirni listek je treba kupiti vnaprej.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Istega dne je Obala i lučice d.o.o. (v nadaljevanju: tožeča stranka), družba z omejeno odgovornostjo, ki jo je mesto Zadar ustanovilo za upravljanje in vzdrževanje javnih površin za parkiranje motornih vozil, opravila pregled parkirnega listka vozila, najetega pri toženi stranki. Vozilo ni imelo parkirnega listka. Tožeča stranka je zato izdala dnevni parkirni listek (84 hrvaških kun (HRK), približno 13 EUR). Ta dnevni parkirni listek ni bil nikoli plačan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Republika Hrvaška je <DATE ISO="20130701">1. julija 2013</DATE> pristopila k Evropski uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20170220">20. februarja 2017</DATE> pri notarju v Puli (Hrvaška) sprožila postopek za izterjavo dolga iz naslova neplačanega parkirnega listka, in sicer z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>verodostojne listine<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. Ta listina je bila izpisek računovodskih evidenc tožeče stranke, iz katerih je bil razviden dolg tožene stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Notar je <DATE ISO="20170308">8. marca 2017</DATE> na podlagi te <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>verodostojne listine<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> izdal sklep o izvršbi za znesek 1825,25 HRK (približno 282 EUR). Ta vsota je bila sestavljena iz vrednosti neplačanega parkirnega listka (84 HRK), pristojbin za stroške postopka, nastale do takrat (1235 HRK), in pristojbin za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>pričakovane stroške<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> (506,25 HRK). Sklep je bil nato vročen toženi stranki s priporočenim pismom s povratnico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Tožena stranka je zoper ta sklep podala ugovor pri Trgovački sud u Pazinu (gospodarsko sodišče v Pazinu, Hrvaška). To sodišče se je izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo Trgovački sud u Zadru (gospodarsko sodišče v Zadru, Hrvaška). Zadnjenavedeno sodišče se je prav tako izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo Visoki trgovački sud Republike Hrvatske (višje gospodarsko sodišče Republike Hrvaške), da bi to odločilo o zadevi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Čeprav predložitveno sodišče navaja, da je nominalni znesek, ki je predmet izvršbe, majhen, ugotavlja tudi, da je nacionalnim sodiščem predloženo znatno število takih primerov. V teh dejanskih in pravnih okoliščinah je Visoki trgovački sud (višje gospodarsko sodišče, Hrvaška) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>1.</NO.P><TXT>Ali je dopustno, da notarji vročitev pisanj opravijo na podlagi Uredbe [št. 1393/2007], kadar notarji vročajo svoje odločitve v zadevah, za katere se ne uporablja Uredba št. 1215/2012, glede na to, da notarji v Republiki Hrvaški – kadar delujejo v okviru pooblastil, ki jim jih daje nacionalno pravo v izvršilnih postopkih na podlagi ,verodostojne listine‘ – niso zajeti z izrazom ,sodišče‘ v smislu navedene uredbe št. 1215/2012. Oziroma, ali lahko notarji, ker niso zajeti z izrazom ,sodišče‘ na podlagi Uredbe št. 1215/2012 – v okviru pooblastil, ki jim jih daje nacionalno pravo v izvršilnih postopkih na podlagi ,verodostojne listine‘ – uporabljajo pravila o vročitvi pisanj na podlagi Uredbe [št. 1393/2007]?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali se lahko parkiranje na ulici in javni prometni površini – kadar je pravica do zaračunavanja določena v zakonu o sigurnosti prometa na cestama (zakon o varnosti cestnega prometa) in predpisih, ki urejajo opravljanje komunalne storitve kot javno službo – šteje za civilno zadevo v smislu Uredbe [št. 1215/2012], ki ureja vprašanje pristojnosti sodišč in priznavanja ter izvrševanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, upoštevaje pri tem zlasti dejstvo, da se za vozilo, ki nima parkirnega listka ali ki ima neveljavni parkirni listek, takoj naloži obveznost plačila dnevnega listka, kot da je bilo parkirano ves dan in neodvisno od natančnega časa uporabe parkirnega mesta, zaradi česar ima takšno zaračunavanje dnevnega listka kazenske elemente, v nekaterih državah članicah pa se takšno parkiranje šteje za prometni prekršek?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali lahko sodišča v zgoraj navedenih sodnih sporih, ki se nanašajo na parkiranje na ulici in javni prometni površini – kadar je pravica do zaračunavanja določena v zakonu o varnosti cestnega prometa in predpisih, ki urejajo opravljanje komunalne storitve kot javno službo – vročitev pisanj tožencem opravijo v druge države članice na podlagi Uredbe [št. 1393/2007]?</TXT><P>Če bi se na podlagi zgornjih vprašanj ugotovilo, da je tako parkiranje civilna zadeva, se postavljajo dodatna vprašanja:</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi se izhaja iz domneve, da se pogodba sklene s samim parkiranjem na ulici na mestu, ki ga označuje horizontalna in/ali vertikalna signalizacija, oziroma se šteje, da je že s samim parkiranjem sklenjena pogodba, če pa se ne plača cena po urni postavki parkiranja, je treba plačati celodnevni listek, zato se postavlja vprašanje, ali je ta domneva sklenitve pogodbe s samim parkiranjem in soglasja za plačilo cene dnevnega listka, če listek ni kupljen po urni postavki parkiranja oziroma če je presežen čas, za katerega je bil listek kupljen, v nasprotju s temeljnimi pravili o opravljanju storitev iz člena 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ostalega pravnega reda Evropske unije?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je bilo konkretno parkiranje opravljeno v Zadru, zato obstaja določena zveza med to pogodbo in sodiščem Republike Hrvaške, vendar ali je takšno parkiranje ,storitev‘ v skladu s členom 7(1) Uredbe [št. 1215/2012], saj storitev pomeni, da oseba, ki opravlja storitev, opravlja določene dejavnosti oziroma opravlja določeno dejavnost za plačilo, zato se postavlja vprašanje, ali tožnikova dejavnost zadostuje za to, da se jo šteje za storitev? Če sodišče v Republiki Hrvaški ne bi imelo posebne pristojnosti na podlagi člena 7(1) Uredbe [št. 1215/2012], bi bilo treba postopek voditi pred sodiščem sedeža toženca.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ali se lahko parkiranje na ulici in javni prometni površini – kadar je pravica do zaračunavanja določena v zakonu o varnosti cestnega prometa in predpisih, ki urejajo opravljanje komunalne storitve kot javno službo, in kadar se zaračunavanje opravlja samo v določenem času dneva – šteje za pogodbo o najemu nepremičnine na podlagi člena 24(1) Uredbe [št. 1215/2012]?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Če v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti zgoraj omenjene domneve, da je do sklenitve pogodbe prišlo s samim parkiranjem (četrto vprašanje), se postavlja vprašanje, ali se lahko takšno parkiranje – kjer pristojnost za zaračunavanje parkiranja izhaja iz zakona o varnosti cestnega prometa in kjer je določeno, da je treba plačati dnevni listek, če se vnaprej ne kupi listka po urni postavki uporabe parkirnega mesta oziroma če je presežen čas, za katerega je bil listek kupljen – šteje za delikt oziroma kvazidelikt v smislu člena 7(2) Uredbe [št. 1215/2012]?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je do zadevnega parkiranja prišlo pred pristopom Republike Hrvaške k Evropski uniji, in sicer <DATE ISO="20120630">30. junija 2012</DATE> ob 13:02 uri, zato se postavlja vprašanje, ali se lahko uredbi, ki urejata vprašanje prava, ki se uporablja, in sicer Uredba št. 593/2008 oziroma Uredba št. 864/2007 – ob upoštevanju časovne veljavnosti teh uredb – uporabita v obravnavani zadevi?</TXT><P>Če je Sodišče Evropske unije pristojno za odgovor glede uporabe materialnega prava, se postavlja naslednje vprašanje:</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Ali je domneva, da je do sklenitve pogodbe prišlo s samim parkiranjem in soglasja za plačilo cene dnevnega listka, če listek ni kupljen po urni postavki parkiranja oziroma če je presežen čas, za katerega je bil listek kupljen, v nasprotju s temeljnimi pravili o opravljanju storitev iz člena 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ostalega pravnega reda Evropske unije, in to ne glede na to, ali je lastnik vozila fizična ali pravna oseba? Oziroma, ali se lahko glede uporabe materialnega prava v obravnavani zadevi uporabijo pravila iz člena 4 Uredbe št. 593/2008 (ker v sodnem spisu ni dokaza o tem, da bi se stranki dogovorili o pravu, ki se uporablja)?</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Če gre za pogodbo, se postavlja vprašanje, ali gre v obravnavani zadevi za pogodbo o opravljanju storitev oziroma ali bi se lahko takšno pogodbo o parkiranju štelo za uslugo iz člena 4(1)(b) Uredbe št. 593/2008?</P></ITEM><ITEM><P>Podredno, ali bi se za zadevno parkirno mesto lahko štelo, da gre za najemno pogodbo v skladu s členom 4(1)(c) Uredbe št. 593/2008?</P></ITEM><ITEM><P>Podredno, če bi se zadevno parkirno mesto uporabila določba člena 4(2) Uredbe št. 593/2008, se postavlja vprašanje, kaj je v obravnavani zadevi značilna izpolnitev, saj je tožnik v bistvu le začrtal ulično površino za parkiranje ter zaračunava uporabo parkirnega mesta, medtem ko toženec opravi parkiranje in plača za parkirno mesto. Če bi se namreč za značilno izpolnitev štelo ravnanje tožnika, potem bi se uporabilo pravo Republike Hrvaške, če pa bila značilna izpolnitev ravnanje toženca, potem bi se uporabilo pravo Republike Slovenije. Ker pa je pravica do zaračunavanja parkirnega mesta v obravnavani zadevi urejena s pravom Republike Hrvaške, s katerim je potem pogodba tesneje povezana, se postavlja vprašanje, ali bi se lahko v obravnavani zadevi vendarle uporabilo pravilo iz člena 4(2) Uredbe št. 593/2008?</P></ITEM><ITEM><P>Če gre za nepogodbeno obveznost na podlagi Uredbe št. 864/2007, se postavlja vprašanje, ali se takšna nepogodbena obveznost lahko šteje za škodo, tako da bi se pravo, ki se uporablja, določilo na podlagi člena 4(1) Uredbe št. 864/2007?</P></ITEM><ITEM><P>Podredno, ali bi se lahko takšno parkiranje štelo za neupravičeno obogatitev, tako da bi se pravo, ki se uporablja, določilo na podlagi člena 10(1) Uredbe št. 864/2007?</P></ITEM><ITEM><P>Podredno, ali bi se lahko takšno parkiranje štelo za poslovodstvo brez naročila, tako da bi se pravo, ki se uporablja, določilo na podlagi člena 11(1) Uredbe št. 864/2007?</P></ITEM><ITEM><P>Podredno, ali bi se lahko takšno parkiranje štelo za predpogodbeno odgovornost, tako da bi se pravo, ki se uporablja, določilo na podlagi člena 12(1) Uredbe št. 864/2007?<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/></P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložile tožeča stranka, nemška in hrvaška vlada ter Evropska komisija. Vse stranke, razen nemške vlade, pa tudi slovenska vlada, so odgovorile na pisna vprašanja, ki jim jih je postavilo Sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V skladu z zahtevo Sodišča bom svojo analizo omejil na vprašanja od 1 do 3 in od 5 do 7, ki jih je postavilo predložitveno sodišče. Struktura teh sklepnih predlogov je zato naslednja. Začel bom s kratkimi ugotovitvami o dopustnosti (A). Vsebinsko analizo bom začel s preoblikovanjem vprašanj (B.1). Nato se bom lotil pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v skladu z Uredbo Bruselj Ia in Uredbo o vročanju (B.2). Potem bom obravnaval vprašanje, ali lahko notarji na Hrvaškem sami opravljajo vročanje (v skladu z Uredbo o vročanju) sklepov o izvršbi, ki jih izdajo na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>verodostojne listine<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> (B.3). V nadaljevanju se bom ukvarjal z vprašanjem, ali se lahko parkiranje na označenem parkirnem območju na javni prometni površini šteje za dejavnost, za katero je v skladu z Uredbo Bruselj Ia predvidena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>posebna<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>izključna<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> pristojnost (B.4). Zaključil bom s širšimi strukturnimi vprašanji, ki se postavljajo v obravnavani zadevi (C).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dopustnost</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uporaba prava Unije <HT TYPE="NORMAL">ratione temporis</HT></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Do parkiranja je prišlo <DATE ISO="20120630">30. junija 2012</DATE>. Hrvaška je k Evropski uniji pristopila <DATE ISO="20130701">1. julija 2013</DATE>. Sklep o izvršbi je bil izdan <DATE ISO="20170308">8. marca 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki sem jih podrobno predstavil v sklepnih predlogih v zadevah Nemec in Pula Parking<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevah Nemec (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑256/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:619">EU:C:2016:619</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 23 do 54) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:825">EU:C:2016:825</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 28 do 36).</P></NOTE> ter s katerimi se je Sodišče v obeh zadevah strinjalo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161215">15. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑256/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:954">EU:C:2016:954</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 21 do 27), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:193">EU:C:2017:193</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 24 do 28).</P></NOTE> uporaba prava Unije <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> v zadevah, kot je obravnavana, ne pomeni težave. Dejstvo, da je (vsebinska) podlaga zahtevka obstajala pred pristopom države članice k Evropski uniji, ni odločilno. V zvezi s tem je pomembno poudariti, da je bil postopek izvršbe za vračilo tega zahtevka sprožen po pristopu Hrvaške k Evropski uniji, nedvomno znotraj <HT TYPE="ITALIC">časovnega</HT> področja uporabe postopkovnih pravil in okvira, ki bi se lahko uporabljal <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT>, ter da se vprašanja, predložena Sodišču, nanašajo na razlago teh postopkovnih instrumentov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Ker je v tej zadevi očitno tako, je Sodišče <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> pristojno za odgovor na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost vprašanj v zvezi z vsebino zadeve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Komisija ugotavlja, da lahko predložitveno sodišče, ki odloča o sporu o pristojnosti med dvema sodiščema nižje stopnje v okviru nacionalnega pravnega sistema, predloži samo tista vprašanja, ki omogočajo rešitev vprašanj v zvezi s pristojnostjo, o katerih odloča. Nasprotno pa naj ne bi smelo postavljati vprašanj, povezanih z vsebino obravnavane zadeve. To naj bi pomenilo, da bi bilo treba prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja (s katerima se želi pridobiti pojasnilo, ali lahko notarji na Hrvaškem opravljajo vročanje sodnih in izvensodnih pisanj) šteti za nedopustna. Obravnavana zadeva naj na nacionalni ravni še ne bi prešla v vsebinsko fazo, saj mora predložitveno sodišče najprej rešiti spor o pristojnosti, ki je privedel do tega, da mora odločati o tej zadevi. Stranki naj torej morda še ne bi imeli priložnosti, da bi izrazili svoje stališče o nekaterih od teh vprašanj.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Razumem pomisleke Komisije. Vendar se z njimi ne strinjam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Prvič, v zadevah v zvezi z Uredbo Bruselj Ia se, tako kot v vseh drugih sistemih pristojnosti, vsebina običajno prepleta s pristojnostjo. Za namene presoje pristojnosti je pogosto potrebna prav predhodna, okvirna analiza vsebine. S tega vidika pristojnosti in vsebine ni lahko razmejiti. Tudi če bi bilo to mogoče, sta prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja jasno povezana z dejanskim stanjem in predmetom spora o glavni stvari, tako da ne presegata splošnih meja postopka predhodnega odločanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Drugič, faza postopka pred nacionalnim sodiščem ni merilo, glede na katero bi presojali predloge za sprejetje predhodne odločbe. Člen 267 PDEU je instrument sodelovanja, v skladu s katerim za vsa predložena vprašanja na splošno velja domneva upoštevnosti, čeprav z nekaterimi omejitvami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200326">26. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Miasto Łowicz in Prokurator Generalny (disciplinska ureditev za sodnike)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑558/18 in C‑563/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:234">EU:C:2020:234</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 43 do 48 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> V tem okviru samo nacionalno sodišče prevzema odgovornost za sodno odločitev, ki jo bo sprejelo, ter za nujnost in upoštevnost vprašanj, ki jih predloži Sodišču.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181210">10. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Wightman in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑621/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:999">EU:C:2018:999</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Tako je treba domnevati, da je nacionalno sodišče ugotovilo temeljno potrebo po smernicah Sodišča, da bi učinkovito razrešilo ta vprašanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Prav tam (točka 28 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Na podlagi tega predlagam, naj se vprašanji 1 in 3 predložitvenega sodišča razglasita za dopustni, čeprav je res, da ju je treba – skupaj z drugimi vprašanji – preoblikovati.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Vsebinska presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vprašanja in njihovo zaporedje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V zvezi z vprašanji od 1 do 3 in od 5 do 7 se v okviru predložitvene odločbe zdi, da se obravnavana zadeva v bistvu nanaša na tri poglavitne elemente mednarodnega zasebnega prava Unije. Prvi se nanaša na <HT TYPE="ITALIC">vsebino in naravo zahtevka</HT> za neplačan parkirni listek (drugo vprašanje in drugi del tretjega vprašanja). Gre torej za vprašanje, ali je izterjava tega dolga z izvršbo spor, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>. Drugi element je povezan z <HT TYPE="ITALIC">izvršbo zahtevka in postopkom v zvezi s tem</HT> v konkretnem okviru hrvaškega prava (prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja). Zlasti z vprašanjem, ali lahko notarji na hrvaškem vročajo sklepe o izvršbi, sprejete na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>verodostojne listine<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, na podlagi Uredbe o vročanju. Tretji element se nanaša na <HT TYPE="ITALIC">jurisdikcijo, pristojno za zahtevek</HT> (vprašanja od 5 do 7). Natančneje, ali v skladu z Uredbo Bruselj Ia obstaja posebna podlaga za pristojnost, pod katero bi bilo mogoče uvrstiti izterjavo neplačanega parkirnega listka z izvršbo, s čimer bi bila pristojnost dodeljena sodiščem države članice, ki ni država članica stalnega prebivališča dolžnika?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju tega razumevanja vprašanj, obravnavanih v teh sklepnih predlogih, bom njihov vrstni red nekoliko spremenil. Drugo vprašanje in drugi del tretjega vprašanja se nanašata na težave glede področja uporabe. Zato ju bom obravnaval najprej. Ti vprašanji je v bistvu mogoče preoblikovati tako, da se z njima sprašuje, ali okoliščine obravnavane zadeve spadajo pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> v smislu Uredbe Bruselj Ia in Uredbe o vročanju. Nato bom obravnaval prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja, ki zadevata dvoje: (i) ali lahko notarji na Hrvaškem pošiljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>sodna pisanja<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> in (ii) ali, če sploh, so omejeni na pošiljanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> na podlagi Uredbe o vročanju. Nazadnje se bom lotil petega, šestega in sedmega vprašanja, ki bi jih preoblikoval tako, da bi ocenil, ali je mogoče parkiranje na označenem parkirišču na javni prometni površini šteti za dejavnost, za katero je predvidena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>posebna<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>izključna<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> pristojnost v smislu Uredbe Bruselj Ia.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje in drugi del tretjega vprašanja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem in drugim delom tretjega vprašanja ugotoviti, ali so okoliščine obravnavane zadeve zajete s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> v smislu člena 1(1) Uredbe Bruselj Ia in člena 1(1) Uredbe o vročanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Stališča strank in intervenientov glede tega vprašanja se razlikujejo. Nemška in slovenska vlada menita, da obravnavana zadeva ne spada pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>. Po njunem mnenju je odločilen <HT TYPE="ITALIC">vir pooblastila</HT>, v skladu s katerim je bila sklenjena pogodba in ki se v zvezi s tem izvršuje. To je javno pooblastilo za označevanje in upravljanje javnih parkirišč ter nadzor nad pogoji za parkiranje na njih. Tožeča stranka, hrvaška vlada in Komisija menijo nasprotno. Po njihovem mnenju odločilni element za opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>civilnih in gospodarskih zadev<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> ni vir pooblastila, temveč so <HT TYPE="ITALIC">načini njegovega izvrševanja</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Na vprašanja predložitvenega sodišča bom začel odgovarjati tako, da bom poskusil opredeliti preizkus ali vsaj prevladujoč pristop v sodni praksi Sodišča glede pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> (a). Ko bom pojasnil, kateremu od pristopov bi bilo treba po mojem mnenju dati prednost, bom ta pristop uporabil za okoliščine v obravnavani zadevi (b).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodna praksa v zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> je standardna referenčna točka za opredelitev obsega pravnih besedil, sprejetih v skladu s pooblastili, ki so (zdaj) zajeta v naslovu V PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej na primer člen 1(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne <DATE ISO="20010528">28. maja 2001</DATE> o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 121) (ki pa se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>civilne <HT TYPE="ITALIC">ali</HT> gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>); člen 2(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne <DATE ISO="20040421">21. aprila 2004</DATE> o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 38); člen 2(1) Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070711">11. julija 2007</DATE> o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="199" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 199, str. 1</REF.DOC.OJ>); člen 1(2) Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20080521">21. maja 2008</DATE> o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="136" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 136, str. 3</REF.DOC.OJ>); člen 1(2) Direktive Sveta 2003/8/ES z dne <DATE ISO="20030127">27. januarja 2003</DATE> o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 90); člen 1(1) Sklepa Sveta 2001/470/ES z dne <DATE ISO="20010528">28. maja 2001</DATE> o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 145), in člen 2(1) Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140515">15. maja 2014</DATE> o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="189" PAGE.FIRST="59" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 189, str. 59</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Vendar nobeden od teh instrumentov ne vsebuje pozitivne opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Ostalo je torej pri prvotni odločitvi proti pozitivni opredelitvi tega pojma, ki je bila sprejeta z namenom prilagajanja različnim nacionalnim kategorizacijam. Glej Poročilo P. Jenarda o Konvenciji z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="059" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1979">UL 1979, C 59, str. 1</REF.DOC.OJ>), str. 9 in 10. Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Reischla v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>LTU</NAME.CASE> (<NO.CASE>29/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:121">EU:C:1976:121</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1558).</P></NOTE> Zato mora Sodišče od primera do primera odločiti, ali se okoliščine, o katerih presoja, nanašajo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>V zvezi s prvo zadevo, v kateri je opisana <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>avtonomna<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> narava tega pojma, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19761014">14. oktobra 1976</DATE>, <NAME.CASE>LTU</NAME.CASE> (<NO.CASE>29/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:137">EU:C:1976:137</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0003">3</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Neizogibna posledica tega pristopa je njegova kazuističnost in občasno pomanjkanje pravne varnosti pri mejnih primerih. Glede na skupni cilj teh instrumentov je ta izid nekoliko ironičen. Nenazadnje je njihov namen predvsem zagotoviti pravno varnost z enotnimi kolizijskimi pravili glede pristojnosti in poenostavitev formalnosti v zvezi s sodnimi odločbami, njihovim vročanjem in izvrševanjem na notranjem trgu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Kakšni so torej prevladujoči pristopi? Ker se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> res pojavlja v vseh instrumentih mednarodnega zasebnega prava Unije, je morda koristno najprej pogledati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>bruseljski sistem<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> (1), nato pa še Uredbo o vročanju in druge instrumente iz naslova V (2).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Bruseljski sistem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Bruseljski sistem sestavlja pet instrumentov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>To so tako imenovana <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>Bruseljska konvencija<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> (Konvencija z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="304" PAGE.FIRST="36" DATE.PUB="1978">UL 1978, L 304, str. 36</REF.DOC.OJ>)); <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>Luganska konvencija iz leta 1988<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> (Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="319" PAGE.FIRST="9" DATE.PUB="1988">UL 1988, L 319, str. 9</REF.DOC.OJ>)); <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>Uredba Bruselj I<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> (Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42)); <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>Luganska konvencija iz leta 2007<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> (Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="339" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 339, str. 3</REF.DOC.OJ>)) ter Uredba Bruselj Ia.</P></NOTE> Ker se vsi ti instrumenti nanašajo na spor o pristojnosti v pravnih sporih v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>civilnih in gospodarskih zadevah<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej člen 1(1) Bruseljske konvencije, Luganske konvencije iz leta 1988, Uredbe Bruselj I, Luganske konvencije iz leta 2007 in Uredbe Bruselj Ia.</P></NOTE> si je Sodišče prizadevalo za enotno razlago tega pojma<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Movic in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:568">EU:C:2020:568</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. Kljub temu obstajata dva ali celo trije pristopi k pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> glede na to, kateri element je opredeljen kot odločilen. Morda bi se ju lahko poimenovalo pogled glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>predmet spora<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> (i) in pogled glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>pravno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> (ii).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="6"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">i)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pogled glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>predmet spora<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Pogled glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>predmet spora<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> na razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> se odraža v dveh (pod)sklopih sodne prakse. V prvem sklopu sodne prakse, ki se odraža zlasti v starejših sodbah Sodišča, se uporablja bolj avtonomna in primerjalna razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Za prvi primer, ko je Sodišče napovedalo ta pristop, ne da bi ga uporabilo, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19761014">14. oktobra 1976</DATE>, <NAME.CASE>LTU</NAME.CASE> (<NO.CASE>29/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:137">EU:C:1976:137</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0003">3</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0005">5</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki je podprta s sklicevanjem na skupne značilnosti sistemov držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Sodba Rüffer je odličen primer tega pristopa. V tej zadevi je šlo za izvršbo proti nemškemu državljanu za stroške, povezane z odstranitvijo ostankov uničenega plovila iz reke na Nizozemskem. Sodišče je, verjetno v veliki meri pod vplivom primerjalne, induktivne presoje generalnega pravobranilca J. P. Warnerja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca J. P. Warnerja v zadevi Rüffer (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>814/79</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1980:229">EU:C:1980:229</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. od 3827 do 3831).</P></NOTE> ugotovilo, da se upravljanje javnih plovnih poti, vključno z odstranjevanjem razbitin, v skladu s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>splošnimi načeli, ki izhajajo iz vseh nacionalnih pravnih redov držav članic<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> šteje za izvajanje prerogativ javne oblasti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19801216">16. decembra 1980</DATE>, <NAME.CASE>Rüffer</NAME.CASE> (<NO.CASE>814/79</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1980:291">EU:C:1980:291</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato tožba ni bila zajeta s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> v smislu Bruseljske konvencije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Prav tam, točka 12.</P></NOTE> Dejstvo, da je bil spor sprožen v okviru nizozemskega civilnega prava, ni bilo upoštevano.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Prav tam, str. 3812, točka 1.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Tako je v sodbi Rüffer avtonomnost pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> omogočila spremembo opredelitve, v zvezi z drugačno institucionalno odločitvijo države članice, za namen bruseljskega sistema. Podobne primerjalne presoje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>opredelitve<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> zadev za namene nacionalnega prava držav članic (tudi če trditve držav članic in s tem induktivno sklepanje niso bili enotni) in s sklicevanjem na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice so bile na primer podane v sodbah Lechouritou in Sonntag.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930421">21. aprila 1993</DATE>, <NAME.CASE>Sonntag</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:144">EU:C:1993:144</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070215">15. februarja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lechouritou in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑292/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:102">EU:C:2007:102</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Lechouritou in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑292/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:700">EU:C:2006:700</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 54 do 56).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Potem je Sodišče postopoma spremenilo pristop. Čeprav razlog za to spremembo ni bil nikoli jasno izražen, je bil vzrok morda preprost pragmatizem: kot je navedla generalna pravobranilka V. Trstenjak, je bil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>primerjalni vidik<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> verjetno opuščen zaradi različnih organizacijskih oblik in številnosti nacionalnih pravnih redov držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke V. Trstenjak v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sapir in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑645/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:757">EU:C:2012:757</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Namesto tega se je uveljavil drugi sklop sodne prakse. Ta sklop upošteva nacionalno pravo o obravnavanem predmetu spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130411">11. aprila 2013</DATE>, <NAME.CASE>Sapir in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑645/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:228">EU:C:2013:228</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 35 do 37) (v zvezi s tožbo za vračilo neupravičeno izplačanega zneska na podlagi nemškega zakona o odškodninah za žrtve nacionalsocialističnega režima); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130912">12. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Sunico in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑49/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:545">EU:C:2013:545</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) (v zvezi s tožbo za ugotovitev deliktne odgovornosti po angleškem pravu), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Siemens Aktiengesellschaft Österreich</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑102/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:607">EU:C:2016:607</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 35 do 38 in 42) (v zvezi z globo, naloženo zaradi kršitve madžarskega konkurenčnega prava).</P></NOTE> Vendar se zdi, da Sodišče ni vezano samo na nacionalno pravo: v sodbi flyLAL-Lithuanian Airlines v zvezi z odškodnino za škodo, nastalo zaradi kršitve členov 81 in 82 ES (zdaj člena 101 in 102 PDEU), je Sodišče spor opredelilo kot spor, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>, očitno s sklicevanjem na pravo Unije, ne da bi dalje ocenilo latvijsko nacionalno pravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141023">23. oktobra 2014</DATE> (<NO.CASE>C‑302/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2319">EU:C:2014:2319</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 18, 28 in 33).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Čeprav se to seveda nanaša zgolj na splošno usmeritev, v okviru katere obstajajo izjeme, je v uporabi ostal jezik, ki se navezuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>avtonomni pojem<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> prava Unije. Vendar so resnične primerjalne presoje, tako kot na številnih drugih področjih prava Unije, zlasti v Uniji s 27 državami članicami postale manj običajne. Namesto tega je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>avtonomen<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> v praksi vse pogosteje pomenil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>opredeljen v zadevni državi članici, razen če se dogaja kaj zelo čudnega<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="6"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">ii)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pogled glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>pravno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Zdi se, da pogled glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>pravno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> izhaja iz sodbe Henkel.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021001">1. oktobra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Henkel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑167/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:555">EU:C:2002:555</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021114">14. novembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Baten</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑271/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:656">EU:C:2002:656</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 31 do <REF.DOC.ECR><REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR>), in z dne <DATE ISO="20030515">15. maja 2003</DATE>, <NAME.CASE>Préservatrice Foncière Tiard</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑266/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:282">EU:C:2003:282</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 32 do 36).</P></NOTE> Ta pristop zahteva preverjanje, ali tožba, ki jo obravnava Sodišče, vsebuje enostransko izvajanje prerogativ javne oblasti v konkretnem spornem pravnem razmerju med strankama.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Pri tem se Sodišče opira na dva široka kazalnika. Prvič, določi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>referenčni okvir<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>, da ugotovi, katera pravila veljajo v razmerjih med posamezniki. Pri tem upošteva (i) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>podlago za vloženo pravno sredstvo<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/> in (ii) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>podrobna pravila za uveljavljanje vloženega pravnega sredstva<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/> v skladu z upoštevnim nacionalnim pravom države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Kot je na primer jasno navedeno v nedavnih sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:193">EU:C:2017:193</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190228">28. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Gradbeništvo Korana</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑579/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:162">EU:C:2019:162</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200507">7. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Rina</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑641/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:349">EU:C:2020:349</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Drugič, presodi, ali obravnavani spor izhaja iz enostranskega izvajanja prerogativ javne oblasti zunaj tega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>referenčnega okvira<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190228">28. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Gradbeništvo Korana</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑579/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:162">EU:C:2019:162</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200507">7. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Rina</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑641/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:349">EU:C:2020:349</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je bila ta naloga zaupana nacionalnemu sodišču.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V zadnjih letih se uporabljata tako pristop glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>predmet spora<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> kot pristop glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>pravno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>, pri čemer v sodni praksi ni opredeljeno, katera metoda ima prednost. Pravzaprav ugotavljam, da se Sodišče v najnovejši sodbi izrecno sklicuje na ta dva pristopa kot <HT TYPE="ITALIC">alternativna</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200903">3. septembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Supreme Site Services in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑186/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:638">EU:C:2020:638</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uredba o vročanju in drugi instrumenti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>iz naslova V<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Sodba Fahnenbrock je edini precedens, ki razlaga pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>, kot je naveden v členu 1(1) Uredbe o vročanju. V tej zadevi je šlo za tožbo fizičnih oseb proti enostranskemu in retroaktivnemu prestrukturiranju grških državnih obveznic. Da bi ugotovilo, ali zadeva spada na področje uporabe Uredbe o vročanju, je Sodišče uporabilo pristop glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>pravno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/> in navedlo sodno prakso iz bruseljskega sistema, da bi na podlagi predhodnega pregleda razpoložljivih dokazov ugotovilo, ali je bilo za razmerje med strankami očitno značilno izvajanje prerogativ javne oblasti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Fahnenbrock in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑226/13, C‑245/13 in C‑247/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:383">EU:C:2015:383</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Na podlagi sicer nepopolnih dokazov, ki so bili predloženi Sodišču, je to ugotovilo, da ni tako.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Prav tam, točki 46 in 58.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>S sodno prakso v zvezi z drugimi instrumenti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>iz naslova V<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Naštetimi v opombi 10 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> si ni mogoče veliko pomagati: ti instrumenti ne vsebujejo pozitivne opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Pravzaprav je iz pripravljalnih dokumentov le dveh od teh instrumentov dejansko razvidno, da si je zakonodajalec prizadeval za podobno razlago, kakršna je tista v bruseljskem sistemu. Glej predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (COM(2011) 445 final), str. 5, in predlog Direktive Sveta o izboljšanju dostopa do sodišča v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo in drugimi finančnimi vidiki civilnih postopkov (COM(2002) 13 final), str. 5.</P></NOTE> in Sodišče še ni podalo smernic za razlago tega pojma, kot je naveden v teh instrumentih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>To ne pomeni, da sodna praksa v zvezi s temi instrumenti ne obstaja. Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180906">6. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Catlin Europe</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑21/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:675">EU:C:2018:675</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v zvezi s postopkom za evropski plačilni nalog na podlagi Uredbe (ES) št. 1896/2006 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="399" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 399, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>civilna in gospodarska zadeva<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>To niso prvi (in tudi ne zadnji) sklepni predlogi, s katerimi se želi razjasniti, kako je pravzaprav treba razlagati pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>civilna in gospodarska zadeva<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/> v okviru bruseljskega sistema in zunaj njega na podlagi kazuistične sodne prakse Sodišča. Nedvomno drži, da se sklepni predlogi ne morejo primerjati z dovršenimi akademskimi taksonomijami in opredelitvami, določenimi v zvezi s tem. To niti ni njihov namen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Kljub temu pa je globlji razmislek o preizkusu, ki ga je treba uporabiti, v mejnih primerih, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, bistven. Ta preizkus bo odločilen za izid.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Če bi se izbralo na vsebino osredotočeno presojo glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>predmet spora<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> pobiranja parkirnin in bi se trdno vztrajalo pri <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>avtonomni naravi<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/> opredelitve v pravu Unije, ki bi jo morda potrdil primerjalni pregled, ki bi pokazal, da obstajajo pri tem vprašanju neka splošna pravna načela, skupna državam članicam, bi bilo morda mogoče priti do zaključka, da je upravljanje mestnih parkirišč in nalaganje glob za parkiranje brez listka v nezanemarljivem številu drugih držav članic, morda celo v večini, upravna dejavnost. Nasprotno bi presoja glede na predmet spora, ki za izhodišče jemlje nacionalno odločitev v državi članici, verjetno pokazala, da gre za civilno zadevo, saj se je Hrvaška – in morda še kakšna druga država članica – odločila, da take vrste razmerij opredeli kot civilna (ne da bi bila taka zakonodajna odločitev sama po sebi nujno nemogoča z vidika Unije). Če se uporabi pogled glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>pravno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/> in se osredotoči na obstoječe institucionalne pristojnosti, se zdi, da je ta spor <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>civilna in gospodarska zadeva<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/>. Nazadnje je treba preveriti, kako bi deloval preizkus, ki bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>predmet spora<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> na eni strani in naravo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>pravnega razmerja<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/> na drugi obravnaval kot alternativni merili,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej opombo 28 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> saj bi se lahko reklo, da bi ti merili obravnavano zadevo vodili v različni smeri.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Res je, da bi morala biti v središču take presoje naloga opredeliti, ali so postopkovna ali vsebinska razmerja, na katerih temelji spor, predmet izvajanja prerogativ javne oblasti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Če pa spor ne zadeva ravnanja ali postopka, ki vključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>neposredno<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/> izvajanje prerogativ javne oblasti (na primer s strani ene od strank), spada zadeva na področje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>civilnih in gospodarskih zadev<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>. Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090428">28. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Apostolides</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑420/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:271">EU:C:2009:271</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111018">18. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Realchemie Nederland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑406/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:668">EU:C:2011:668</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar je že sam obstoj alternativnih pristopov nejasen: stranka, ki je soočena z vprašanjem, ali lahko njenemu sporu koristi poenostavljen sistem prava Unije za priznavanje sodb ali vročanje pisanj, ne bo mogla zanesljivo ugotoviti, kateri pristop naj uporabi pri presoji, ali se za njen spor šteje, da spada med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/> v smislu teh instrumentov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Predlagam, da se v prvi vrsti opremo na pristop glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>pravno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>. Menim, da ta pristop najbolj zanesljivo opravi nalogo figurativne kretnice, ki spor usmerja z enega postopkovnega tira na drugega, da bi v predhodni fazi določitve pristojnosti našli <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>pravo<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/> institucionalno pot v državi članici.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Prvič, pristop glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>naravo pravnega razmerja<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/> najbolje zajame tisto, kar je v resnici treba storiti: bruseljski sistem, tako kot številni drugi sistemi civilnega ali celo kazenskega ali upravnega horizontalnega sodelovanja v Evropski uniji, v fazi določitve pristojnosti zahteva opredelitev upoštevnih institucionalnih partnerjev za nekatere zadeve v vsaki od držav članic. Pomembna je zmožnost opredelitve institucij s podobnimi pristojnostmi in pooblastili, ki bi lahko in torej tudi morale sodelovati v danem sistemu. Pri tem ne gre za posredno harmonizacijo tega predmeta spora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>S tega vidika bi bilo nekoliko nenavadno, če bi bil predmet spora, ki se z zadevnim instrumentom ne harmonizira niti ni pozitivno opredeljen, ključno merilo za pripis (oziroma orodje za razveljavitev) tega, kar je v bistvu institucionalna pristojnost v državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Posledica, ki je, vsaj pred uveljavitvijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>avtonomne<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/> opredelitve v starejši sodni praksi Sodišča, avtorji bruseljskega sistema očitno sploh niso predvideli (glej opombo 11 zgoraj).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Drugič, večja osredotočenost na natančno naravo zadevnega razmerja lahko zagotovi večjo natančnost in jasnost, zlasti če je prisotnih več pravnih razmerij. Zdi se, da Sodišče v takih okoliščinah izlušči odločilno razmerje v sporu, ki ga obravnava, in ga loči od morebitnih predhodnih in kasnejših razmerij, česar pri <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>pristopu glede na predmet spora<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/> ni preprosto storiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141023">23. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>flyLAL-Lithuanian Airlines</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑302/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2319">EU:C:2014:2319</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021114">14. novembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Baten</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑271/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:656">EU:C:2002:656</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 30 do 31); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030515">15. maja 2003</DATE>, <NAME.CASE>Préservatrice Foncière Tiard</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑266/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:282">EU:C:2003:282</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040205">5. februarja 2004</DATE>, <NAME.CASE>Frahuil</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑265/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:77">EU:C:2004:77</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>pristop glede na pravno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/> ustreznejši tudi za kompleksne spore.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Tretjič, v položajih, ko država članica obravnava zahtevo za izvršbo, ki bi lahko izhajala iz zlorabe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>oblikovanja<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> spora v okviru nacionalnega prava ali ki vsebuje razvrstitev ali kategorije, ki za državo članico, na katero je zahteva naslovljena, preprosto niso sprejemljive, se je vedno mogoče sklicevati na naknadno vsebinsko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>zasilno zavoro<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/> zaradi kršitve javnega reda.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej na primer sodbo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) (BGH, <DATE ISO="19930916">16.9.1993</DATE>, Sonntag, IX ZB 82/90, str. 21) v odgovor na sodbo Sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930421">21. aprila 1993</DATE>, <NAME.CASE>Sonntag</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:144">EU:C:1993:144</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je to sodišče razsodilo, da bi izvršitev italijanske sodbe v skladu z Uredbo Bruselj I vsekakor vplivala na temelje celotnega nemškega sistema socialnega zavarovanja za primer nezgode. Zato se je odmaknilo od sodbe Sodišča.</P></NOTE> Vendar Sodišče glede obsega pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/>, ki je nenazadnje še vedno vprašanje pristojnosti, zahteva široko razlago tega pojma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Movic in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:568">EU:C:2020:568</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Četrtič, priznavam, da se pri osredotočenju na pristop glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/>pravno razmerje<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/> ne upošteva kaj dosti, da v pravu Unije obstaja resnično avtonomen pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/>, ki ne bi smel biti odvisen samo od nacionalnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Kot je bilo nedavno opozorjeno v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Movic in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:297">EU:C:2020:297</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Narava analize pravnih razmerij se dejansko zanaša predvsem na naloge in pristojnosti, ki so z nacionalnim pravom dodeljene aktom javnega organa in njegovim področjem pristojnosti. Nekoliko ironično je, da se torej neizogibno manj tesno ujema z idejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>avtonomnega<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/> pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0111" REF.END="QE0111"/>civilnih in gospodarskih zadev<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/> kot prvi sklop pogleda glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0112" REF.END="QE0112"/>predmet spora<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/>, ki se zdaj ne uporablja več.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Pa tudi z drugim sklopom opredelitve glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0113" REF.END="QE0113"/>predmet spora<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/>, ki zdaj prevladuje in je opisan v točkah 48 in 49 zgoraj teh sklepnih predlogov ter se prav tako sklicuje predvsem na kategorizacijo, kot izhaja iz nacionalnega prava.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Vendar moram priznati, da me to ne vznemirja preveč, saj nikoli nisem verjel, da v posebnem okviru bruseljskega sistema kaj tako pravljičnega, kot je resnično avtonomna opredelitev na ravni Unije, dejansko obstaja. To neizogibno težavo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0114" REF.END="QE0114"/>avtonomnih opredelitev, ki niso tako zelo avtonomne<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/> (kot je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0115" REF.END="QE0115"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/> v obravnavani zadevi) in nimajo pravega lastnega pravnega reda, je treba sprejeti. Preprosto pridejo skupaj s strukturo, ki jo zagotavlja posamezen nacionalni pravni sistem, in glede na nacionalno pravo in obravnavani spor zavzamejo različne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0116" REF.END="QE0116"/>oblike<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/>, razen morda v primerih popolnoma nezaslišanih nacionalnih zakonodajnih odločitev. Čeprav so te ugotovitve streznjujoče, pa znotraj sedanje vrste zakonodajnega okvira, ki ne vsebuje pozitivne opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0117" REF.END="QE0117"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/>, enotno sprejemljiv pomen ne obstaja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Vendar, petič in zadnjič, pri vsaki presoji javnih pristojnosti v okviru pristopa glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0118" REF.END="QE0118"/>naravo pravnega razmerja<QUOT.END REF.START="QS0118" CODE="201C" ID="QE0118"/> so lahko v pomoč naslednje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0119" REF.END="QE0119"/>oporne točke<QUOT.END REF.START="QS0119" CODE="201C" ID="QE0119"/>. Čeprav še zdaleč ne gre za seznam pogojev, vseeno odražajo preudarke, ki so prisotni v sodni praksi: (i) začne se s pravnim razmerjem, ki je značilno za spor; (ii) oceni se ga glede na okvir, ki se na splošno uporablja za zasebne subjekte, in (iii) ugotovi se, ali spor izhaja iz enostranskega izvajanja prerogativ javne oblasti zunaj tega običajnega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0120" REF.END="QE0120"/>referenčnega okvira<QUOT.END REF.START="QS0120" CODE="201C" ID="QE0120"/> za posameznike.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uporaba v obravnavani zadevi</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Da bi ugotovil, ali obravnavana zadeva ustreza zahtevam glede področja uporabe člena 1(1) Uredbe Bruselj Ia in člena 1(1) Uredbe o vročanju, bom preučil, ali je narava osnovnega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0121" REF.END="QE0121"/>pravnega razmerja<QUOT.END REF.START="QS0121" CODE="201C" ID="QE0121"/> povezana s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0122" REF.END="QE0122"/>civilnimi in gospodarskimi zadevami<QUOT.END REF.START="QS0122" CODE="201C" ID="QE0122"/> (1). Če bom ugotovil, da je res tako, se bom posvetil posebnim vprašanjem, ki so jih izpostavili nekateri intervenienti, zlasti zahtevi za plačilo celodnevnega listka in dodatnih pristojbin, ki izhajajo iz kršitve pravil o parkirnih listkih, da bi ocenil, ali je mogoče, da narava tega pravnega razmerja zaradi obstoja teh elementov ne spada več na področju uporabe Uredbe Bruselj Ia in Uredbe o vročanju (2).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Narava pravnega razmerja med strankama</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>V skladu z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0123" REF.END="QE0123"/>opornimi točkami<QUOT.END REF.START="QS0123" CODE="201C" ID="QE0123"/>, ki sem jih povzel v točki 66 teh sklepnih predlogov, je treba najprej določiti pravno razmerje, ki pomeni podlago za spor o glavni stvari. To je razmerje med tožečo in toženo stranko in vsaj na prvi pogled se zdi, da gre za pogodbo o parkiranju. Ta je dejansko podlaga. V skladu s sodno prakso<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Zgoraj v točki 62 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> razmerje, ki ga je treba preučiti, ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0124" REF.END="QE0124"/>predhodno<QUOT.END REF.START="QS0124" CODE="201C" ID="QE0124"/> med mestom Zadar kot organom za pooblastitev in tožečo stranko kot pooblaščenim subjektom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Nato je treba ugotoviti, kateri okvir se v takih razmerjih uporablja za zasebne subjekte. Hrvaška vlada pojasnjuje, da je pogodba med tožečo stranko in voznikom vozila, katerega lastnica je tožena stranka, pogodba zasebnega prava. Skupaj s tožečo stranko se nadalje na splošno sklicuje na Zakon o parničnom postupku (zakon o civilnopravnem postopku), Zakon o obveznim odnosima (zakon o obligacijskih razmerjih) in Ovršni zakon (zakon o prisilni izvršbi). Vendar pri tem ne opredeli določb, ki se uporabljajo. Zato ni mogoče preučiti, ali so obveznosti in posledice, ki izhajajo iz te pogodbe zasebnega prava, tiste, ki so značilne za civilnopravni zahtevek. To mora ugotoviti nacionalno sodišče. Ker v sodnem spisu ni ničesar, kar bi kazalo drugače, se za namene teh sklepnih predlogov zdi razumna domneva, da je tako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Zdaj ko je izluščen (domnevni) referenčni okvir, je treba v naslednjem koraku ugotoviti, ali vsebinski ali postopkovni vidiki obravnavanega spora odstopajo od okvira zaradi očitnega izvajanja prerogativ javne oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>V zvezi s tem nobena določba, ki jo navajajo stranki in intervenienti, ne nakazuje, da postopek, ki je podlaga za ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, presega okvir, ki se uporablja za posameznike, ali da je zanj značilno (enostransko) izvajanje prerogativ javne oblasti ene od strank v tej ureditvi. Ne zdi se namreč, da lahko tožeča stranka po izstavitvi listka kakor koli sama izda nalog za izvršbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:193">EU:C:2017:193</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kot je hrvaška vlada potrdila v odgovoru na pisno vprašanje, kar pa mora seveda preveriti predložitveno sodišče, se mora tožeča stranka obrniti na pristojnega notarja (ali sodišče) tako <HT TYPE="ITALIC">kot vsak drug zasebni subjekt</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Na podlagi teh elementov se zdi, da je izvrševanje zadevnih (pogodbenih) obveznosti civilnopravno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Prav tam, točka 35, in moji sklepni predlogi v isti zadevi (<REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:825">EU:C:2016:825</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 49 do 51).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Res je, kot navaja slovenska vlada, da obravnavani predlog izvršbe izvira iz prerogative javne oblasti mesta Zadar, da določi območja in pogoje parkiranja na svojem ozemlju ter tožečo stranko pooblasti za njihovo upravljanje in izvrševanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Vendar, kot pravilno opozarja Komisija, obstoja javne oblasti na predhodni stopnji ni mogoče vedno šteti za odločilnega za naravo pogodbenih obveznosti na kasnejši stopnji. Nenazadnje te pogodbene obveznosti spadajo v subjektivno sfero tožeče in tožene stranke,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Kot je Sodišče že priznalo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111018">18. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Realchemie Nederland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑406/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:668">EU:C:2011:668</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> predlog izvršbe pa se očitno poda v civilnopravnem okviru in je, če prav razumem, omejen samo na te subjektivne obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Nič v sodnem spisu ne kaže, da na to izvršbo kakor koli vpliva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0125" REF.END="QE0125"/><HT TYPE="ITALIC">acta iure imperii</HT><QUOT.END REF.START="QS0125" CODE="201C" ID="QE0125"/> mesta Zadar zgolj na podlagi tega, da je mesto udeleženo v lastniški strukturi tožeče stranke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej v zvezi s tem moje sklepne predloge v zadevi Pula Parking (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:825">EU:C:2016:825</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Niti se ne zdi, da tožeča stranka izvaja prerogative javne oblasti v imenu mesta Zadar. Na Hrvaškem lahko vzdrževanje in upravljanje parkirišč, tako kot samo parkiranje, izvajajo zasebni subjekti. To je hrvaška vlada potrdila v odgovoru na pisno vprašanje, ki ga je postavilo Sodišče. To, ali se ta dejavnost opravlja na javnem zemljišču ali ne, ne spremeni narave izvrševanja pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz nje, če se izvršbe izvajajo v skladu s hrvaškim civilnim pravom in brez izvajanja prerogativ javne oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>S tega vidika tožeča in tožena stranka delujeta kot zasebna subjekta v okviru pooblastil, ki jih imajo ti subjekti običajno, zato se zanju uporabljajo enaka postopkovna pravila kot za vse druge.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130912">12. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Sunico in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑49/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:545">EU:C:2013:545</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato se zdi, da v okoliščinah obravnavane zadeve ni odstopanj od <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0126" REF.END="QE0126"/>referenčnega okvira<QUOT.END REF.START="QS0126" CODE="201C" ID="QE0126"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenih razlogov določitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0127" REF.END="QE0127"/>pravnega razmerja<QUOT.END REF.START="QS0127" CODE="201C" ID="QE0127"/> ne kaže znakov izvajanja prerogativ javne oblasti, zato je ugotovljena pristojnost na podlagi člena 1(1) Uredbe Bruselj Ia in člena 1(1) Uredbe o vročanju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zahteva za celodnevni listek in enostranske pristojbine kot pokazatelj izvajanja prerogativ javne oblasti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ter nemška in slovenska vlada menijo, da lahko na zgornje ugotovitve vpliva obstoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0128" REF.END="QE0128"/>kazenskih elementov<QUOT.END REF.START="QS0128" CODE="201C" ID="QE0128"/> v obravnavani zadevi. Ti naj bi bili prisotni v dodatnih pristojbinah, ki jih je treba plačati. Trdijo tudi, da je zahteva po plačilu celodnevnega listka enakovredna kazni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Ti pomisleki me v obravnavani zadevi ne prepričajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Pomembno je opozoriti, da je odločitev o tem, ali spor spada med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0129" REF.END="QE0129"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0129" CODE="201C" ID="QE0129"/>, stvar presoje pristojnosti. V tem okviru je Sodišče v sodbi Pula Parking pojasnilo, da pristojnost obstaja glede na neobstoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0130" REF.END="QE0130"/>kazni, za katere bi bilo mogoče šteti, da izhajajo iz […] oblastvenega akta<QUOT.END REF.START="QS0130" CODE="201C" ID="QE0130"/>. Sodišče je nato še pojasnilo, da z vsebinskega vidika terjatev v zvezi s parkiranjem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0131" REF.END="QE0131"/>ni kaznovalna ter da zato pomeni navadno plačilo za opravljeno storitev<QUOT.END REF.START="QS0131" CODE="201C" ID="QE0131"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:193">EU:C:2017:193</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Tožeča stranka in hrvaška vlada navajata, da je cena celodnevnega listka določena pred uporabo parkirišča, navedena na vertikalni signalizaciji in objavljena v uradnem glasilu mesta Zadar. Zato je sestavni del pogojev parkiranja na tistem območju. Čeprav so ti pogoji enostranski, je mogoče zahtevo za plačilo celodnevnega listka šteti za zgolj še eno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0132" REF.END="QE0132"/>privzeto klavzulo<QUOT.END REF.START="QS0132" CODE="201C" ID="QE0132"/>, ki je del pogojev parkiranja in jo zadevna oseba tiho sprejme. Te obveznosti niso bile enostransko naložene ali spremenjene s poseganjem javnega subjekta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181115">15. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Kuhn</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:956">EU:C:2018:956</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Pravzaprav so enake privzete klavzule običajno prisotne tudi na<?PAGE NO="16"?> zasebnih parkiriščih. Kot pojasnjuje hrvaška vlada, se torej izterjava tega dolga v zvezi s parkiranjem z izvršbo ne razlikuje od izterjave z izvršbo katerega koli drugega dolga zasebnega prava. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0133" REF.END="QE0133"/>Povezava<QUOT.END REF.START="QS0133" CODE="201C" ID="QE0133"/> v zvezi s pristojnostjo ni prekinjena in ni mogoče preprosto domnevati, da gre za izvajanje prerogativ javne oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Glede dodatnih pristojbin, ki izhajajo iz dolga v zvezi s parkiranjem, je ugotovitev enaka. Tožeča stranka in hrvaška vlada sta zagotovili podrobno razčlembo izvorov teh stroškov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Kot je navedeno v točki 20 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Hrvaška vlada se v zvezi z izvorom teh pogojev sklicuje tudi na člen 13 zadrskega organizacijskega odloka. Te elemente mora seveda preveriti predložitveno sodišče. Vendar ob upoštevanju razčlembe teh pristojbin ni jasno, kako bi jih bilo mogoče posamič ali skupaj šteti za oblastveni akt. Zdi se, da so ti pogoji povezani s stroški izterjave neporavnanega dolga z izvršbo v drugem jeziku v drugi državi članici. Običajno je, da čezmejna izvršba, četudi znotraj Unije, prinese dodatne stroške, ki bi jih moralo biti mogoče <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0134" REF.END="QE0134"/>prenesti<QUOT.END REF.START="QS0134" CODE="201C" ID="QE0134"/> na zakonitega dolžnika glavnice. Ne zdi se, da bi kateri od teh stroškov izhajal iz izvajanja prerogativ javne oblasti, čeprav so neizogibno višji zaradi posebnega postopka izvršbe, ki ga določa hrvaško pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Skratka, elementa, ki ju navajajo nekateri intervenienti, ne spremenita razmeroma jasne narave pravnega razmerja med tožečo in toženo stranko. Preprosto povedano: enostranski ali celo nepošteni pogodbeni pogoji ne morejo nenadoma postati izvajanje prerogativ javne oblasti zgolj zato, ker niso prijazni do potrošnikov. Izvajanje prerogativ javne oblasti se kvalitativno razlikuje od zgolj posedovanja, uporabe (ali zlorabe) pogajalskih sposobnosti. Če bi bilo drugače, bi se tudi potrošniške pogodbe nenadoma znašle zunaj bruseljskega sistema, saj mnoge od njih vsebujejo precejšnjo stopnjo enostranskosti, o kateri se ni mogoče pogajati, skupaj s kaznovalnimi elementi. Vendar verjetno ne bi nihče predlagal, naj se te pogodbe zaradi teh klavzul, o katerih se ni mogoče pogajati, opredelijo kot izvajanje prerogativ javne oblasti s strani podjetij in naj se s tem šteje, da ne spadajo na področje uporabe pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0135" REF.END="QE0135"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0135" CODE="201C" ID="QE0135"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>V tem postopku niso bile predstavljene prepričljive trditve, zaradi katerih bi veljalo ponovno razmisliti o ugotovitvi Sodišča v sodbi Pula Parking. Zdi se, da obravnavano razmerje med tožečo in toženo stranko izpolnjuje zahteve glede pristojnosti, da bi spadalo na področje uporabe člena 1(1) Uredbe Bruselj Ia in člena 1(1) Uredbe o vročanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Res je, da so pogoji za parkiranje na javni ulični površini v občinah in morebitne kazni za kršitve teh pogojev v nekaterih državah članicah zadeva upravnega prava. Vendar to dejstvo kaže kvečjemu na naravne omejitve pristopa glede na predmet spora pri opredeljevanju, kaj je civilna ali gospodarska zadeva v okviru bruseljskega sistema. Raznolikost pomeni, da v nekih razumnih mejah dejstvo, da dana država članica oziroma dane države članice to zadevo štejejo za upravno, ne pomeni, da mora preostala Evropa temu slediti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Nazadnje je treba opozoriti, da dejstvo, da se lahko vrsto razmerij, kot je razmerje iz postopka v glavni stvari, dejansko šteje za povezano s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0136" REF.END="QE0136"/>civilnimi in gospodarskimi zadevami<QUOT.END REF.START="QS0136" CODE="201C" ID="QE0136"/>, ne pomeni, da so dejansko izpolnjeni tudi drugi pogoji za uporabo Uredbe Bruselj Ia ali Uredbe o vročanju. V zvezi z Uredbo Bruselj Ia je Sodišče že v sodbi Pula Parking pojasnilo, da notarjev na Hrvaškem ni mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0137" REF.END="QE0137"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0137" CODE="201C" ID="QE0137"/> za namene te uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:193">EU:C:2017:193</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V naslednjem oddelku se bom lotil podobne presoje z vidika Uredbe o vročanju.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Sodišču torej predlagam, naj odgovori tako:</TXT><P>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0138" REF.END="QE0138"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0138" CODE="201C" ID="QE0138"/>, kot je naveden v členu 1(1) Uredbe (EU) 1215/2012 in členu 1(1) Uredbe (ES) št. 1393/2007, je treba razlagati tako, da zahteva, da za pravno razmerje, značilno za zadevni spor, ocenjeno glede na okvir, ki se na splošno uporablja za zasebne subjekte v takih položajih, ni značilno enostransko izvajanje prerogativ javne oblasti ene od strank v sporu.</P><P>O tem, ali so ti pogoji izpolnjeni, mora sicer odločiti nacionalno sodišče, vendar se ne zdi, da bi bile okoliščine obravnavane zadeve predmet takega izvajanja prerogativ javne oblasti.</P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja predložitvenega sodišča se nanašata na to, ali lahko notarji na Hrvaškem sami vročajo sklepe o izvršbi, izdane na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0139" REF.END="QE0139"/>verodostojne listine<QUOT.END REF.START="QS0139" CODE="201C" ID="QE0139"/>. Predložitveno sodišče ob sklicevanju na sodbo Sodišča Pula Parking dvomi, da je to mogoče. Hrvaška vlada in Komisija temu stališču sicer ne ugovarjata, vendar trdita, da lahko notarji na Hrvaškem vseeno uporabijo možnost pošiljanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0140" REF.END="QE0140"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0140" CODE="201C" ID="QE0140"/> iz člena 16 Uredbe o vročanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Glede na te trditve prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja izpostavljata dva vidika: (i) ali lahko notarji na Hrvaškem pošiljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0141" REF.END="QE0141"/>sodna pisanja<QUOT.END REF.START="QS0141" CODE="201C" ID="QE0141"/> v smislu Uredbe o vročanju in, če je tako, (ii) ali lahko notarji na Hrvaškem uporabijo vzporedno sredstvo vročanja, ki ga omogoča člen 16 Uredbe o vročanju (to je vročanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0142" REF.END="QE0142"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0142" CODE="201C" ID="QE0142"/>).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pošiljanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0143" REF.END="QE0143"/>sodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0143" CODE="201C" ID="QE0143"/> s strani notarjev na Hrvaškem</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>V Uredbi o vročanju je v okviru člena 1(1) napoteno na pošiljanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0144" REF.END="QE0144"/>sodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0144" CODE="201C" ID="QE0144"/>. Čeprav ni sodne prakse v zvezi z razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0145" REF.END="QE0145"/>sodna pisanja<QUOT.END REF.START="QS0145" CODE="201C" ID="QE0145"/>, je iz besedila tega člena razvidno, da mora taka pisanja izdati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0146" REF.END="QE0146"/>sodstvo<QUOT.END REF.START="QS0146" CODE="201C" ID="QE0146"/> v državi članici, kar je povezano s prečnim pojmom prava Unije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0147" REF.END="QE0147"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0147" CODE="201C" ID="QE0147"/> in obširno sodno prakso Sodišča v zvezi s tem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi Pula Parking (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:825">EU:C:2016:825</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 68 do 107).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Kot sem podrobno predlagal v sklepnih predlogih, predstavljenih v zadevi Pula Parking, in kot je potrdilo Sodišče, narava, vrsta dejavnosti ter postopek notarjev na Hrvaškem in pred njimi, ki vodi do sprejetja sklepa o izvršbi v zadevah, kakršna je obravnavana, ne izpolnjujejo zahtev za pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0148" REF.END="QE0148"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0148" CODE="201C" ID="QE0148"/> v smislu ustaljene sodne prakse in Uredbe Bruselj Ia.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi Pula Parking (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:825">EU:C:2016:825</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0108">108</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0114">114</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pula Parking</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:193">EU:C:2017:193</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 56 do 59). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Zulfikarpašić</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑484/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:199">EU:C:2017:199</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Ta razlaga je dodatno okrepljena z nedavnim sklepom Sodišča, da sklepi notarjev na Hrvaškem o izvršbi sami po sebi ne spadajo na področje uporabe Uredbe Bruselj Ia, saj se na splošno ne štejejo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0149" REF.END="QE0149"/>sodne<QUOT.END REF.START="QS0149" CODE="201C" ID="QE0149"/> odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190411">11. aprila 2019</DATE>, <NAME.CASE>Hrvatska radiotelevizija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑657/18</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:304">EU:C:2019:304</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Ne vidim razloga, poleg tega pa v tem postopku tudi ni bila podana nobena trditev glede tega, zakaj ne bi enake ugotovitve veljale tudi za Uredbo o vročanju. Notarji na Hrvaškem pri izdaji sklepov o izvršbi v zadevah, kakršna je obravnavana, torej ne delujejo kot sodišče in zato ne morejo pošiljati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0150" REF.END="QE0150"/>sodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0150" CODE="201C" ID="QE0150"/> v smislu člena 1(1) Uredbe o vročanju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="18"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pošiljanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0151" REF.END="QE0151"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0151" CODE="201C" ID="QE0151"/> s strani notarjev na Hrvaškem</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Tožeča stranka, hrvaška vlada in Komisija zagovarjajo stališče, da notarji na Hrvaškem lahko vročajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0152" REF.END="QE0152"/>izvensodna pisanja<QUOT.END REF.START="QS0152" CODE="201C" ID="QE0152"/> v smislu člena 16 Uredbe o vročanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Ta določba obravnava pošiljanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0153" REF.END="QE0153"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0153" CODE="201C" ID="QE0153"/> za vročitev v drugi državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glede ozadja vključitve tega pojma v Haaško konvencijo o civilnem postopku iz leta 1896 glej Knöfel, O. L., Zustellung privater Schriftstücke über die Europäsche Zustellungsverordnung?, Praxis des Internationalen Privat- und Verfahrensrechts (IPRax), 2017, str. 249 in 250.</P></NOTE> Ne opredeljuje, kaj pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0154" REF.END="QE0154"/>izvensodno pisanje<QUOT.END REF.START="QS0154" CODE="201C" ID="QE0154"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Take opredelitve ni niti v njenih predhodnicah; glej člen 16 Konvencije, sestavljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="261" PAGE.FIRST="2" DATE.PUB="1997">UL 1997, C 261, str. 2</REF.DOC.OJ>), ter člen 16 Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne <DATE ISO="20000529">29. maja 2000</DATE> o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 227). Opozoriti je treba, da je bil z Uredbo št. 1348/2000 vzpostavljen glosar pisanj, ki se lahko vročajo v skladu z Uredbo o vročanju, pri čemer je morala vsaka država članica določiti tista pisanja, za katera šteje, da jih je glede na njen pravni sistem mogoče vročiti. Glej člen 17(b) Uredbe št. 1348/2000. Ta sistem glosarjev v Uredbi o vročanju ni bil ohranjen. Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi Tecom Mican in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Arias Domínguez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑223/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:364">EU:C:2015:364</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 35 do 37).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Tako kot druge določbe prava Unije, ki se ne sklicujejo na določbe nacionalnega prava držav članic, mora imeti pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0155" REF.END="QE0155"/>izvensodna pisanja<QUOT.END REF.START="QS0155" CODE="201C" ID="QE0155"/> za izhodišče avtonomno naravo prava Unije. Razlagati ga je treba široko in ni omejen le na pisanja, ki izhajajo iz sodnega postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090625">25. junija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Roda Golf &amp; Beach Resort</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑14/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:395">EU:C:2009:395</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 49, 50 in od 56 do 59). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151111">11. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Tecom Mican in Arias Domínguez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑223/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:744">EU:C:2015:744</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je tako v sodbi Tecom Mican in Arias Dominguez razsodilo, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0156" REF.END="QE0156"/>izvensodna pisanja<QUOT.END REF.START="QS0156" CODE="201C" ID="QE0156"/> mogoče razumeti tako, da zajema tako pisanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0157" REF.END="QE0157"/>ki jih sestavi ali overi javni organ ali pravosodni uradnik, [kot] tudi zasebne listine, katerih uradno pošiljanje njihovemu naslovniku, ki prebiva v tujini, je nujno za izvrševanje, dokaz ali ohranitev pravice ali pravnega zahtevka v civilnih ali gospodarskih zadevah<QUOT.END REF.START="QS0157" CODE="201C" ID="QE0157"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151111">11. novembra 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑223/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:744">EU:C:2015:744</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2 in členom 4(1) Uredbe o vročanju pa se pošiljanje pisanj načeloma izvaja med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0158" REF.END="QE0158"/>organi za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0158" CODE="201C" ID="QE0158"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0159" REF.END="QE0159"/>organi za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0159" CODE="201C" ID="QE0159"/>, ki jih imenujejo države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150916">16. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Alpha Bank Cyprus</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑519/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:603">EU:C:2015:603</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Delovanje tega sistema predpostavlja spoštovanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0160" REF.END="QE0160"/>obveznosti imenovanja<QUOT.END REF.START="QS0160" CODE="201C" ID="QE0160"/> iz člena 2 Uredbe o vročanju. V skladu z odstavkom 1 tega člena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0161" REF.END="QE0161"/>[v]saka država članica imenuje javne uradnike, organe ali druge osebe<QUOT.END REF.START="QS0161" CODE="201C" ID="QE0161"/>, ki lahko delujejo kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0162" REF.END="QE0162"/>organi za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0162" CODE="201C" ID="QE0162"/>, ki so pristojni za pošiljanje sodnih ali izvensodnih pisanj z namenom vročitve v drugi državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi Tecom Mican in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Arias Domínguez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑223/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:364">EU:C:2015:364</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki pojasnjuje izvor te ureditve v okviru Haaške konvencije.</P></NOTE> V skladu z odstavkom 4 tega člena mora zadevna država članica Komisiji zagotoviti podrobne informacije o imenovanem organu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi predložitveno sodišče v predložitveni odločbi navaja, da je zadevni notar sklep o izvršbi vročil toženi stranki prek hrvaške pošte s priporočenim pismom s povratnico. Tožeča stranka, hrvaška vlada in Komisija menijo, da je tako vročanje dovoljeno na podlagi člena 14 v povezavi s členom 16 Uredbe o vročanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>To stališče je samo delno pravilno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Sodišču razprava, ali smejo notarji države članice delovati kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0163" REF.END="QE0163"/>organi za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0163" CODE="201C" ID="QE0163"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0164" REF.END="QE0164"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0164" CODE="201C" ID="QE0164"/>, ni neznana. Komisija se sklicuje na sodbi Sodišča Tecom Mican in Arias Dominguez ter Roda Golf &amp; Beach Resort. Ti sodbi sta se nanašali na možnost španskih notarjev, da uporabijo člen 16 Uredbe o vročanju in delujejo kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0165" REF.END="QE0165"/>organ za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0165" CODE="201C" ID="QE0165"/> pri takem vročanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090625">25. junija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Roda Golf &amp; Beach Resort</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑14/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:395">EU:C:2009:395</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151111">11. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Tecom Mican in Arias Domínguez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑223/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:744">EU:C:2015:744</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar je Sodišče v teh zadevah podalo abstraktne ugotovitve, da bi potrdilo, da se dokumenti, ki jih je poslal notar, <HT TYPE="ITALIC">lahko</HT> štejejo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0166" REF.END="QE0166"/>izvensodna pisanja<QUOT.END REF.START="QS0166" CODE="201C" ID="QE0166"/>. Ti sodbi se ne nanašata na položaj, ko država članica ne ukrepa v skladu s členom 2(1) Uredbe o vročanju in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0167" REF.END="QE0167"/>notarjev<QUOT.END REF.START="QS0167" CODE="201C" ID="QE0167"/> ne imenuje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0168" REF.END="QE0168"/>organe za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0168" CODE="201C" ID="QE0168"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Prav to pa se je zgodilo v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Kot je razvidno iz odgovorov hrvaške vlade in Komisije na vprašanje, ki ga je postavilo Sodišče, hrvaška vlada pri ukrepanju v skladu z obveznostjo obveščanja iz člena 2(4) Uredbe o vročanju notarjev ni imenovala za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0169" REF.END="QE0169"/>organe za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0169" CODE="201C" ID="QE0169"/>. Vendar je tako imenovanje bistveno za namene člena 16 Uredbe o vročanju. Ker se namreč ta člen izrecno sklicuje na pošiljanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0170" REF.END="QE0170"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0170" CODE="201C" ID="QE0170"/>, ki ga je treba opraviti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0171" REF.END="QE0171"/>v skladu z določbami te uredbe<QUOT.END REF.START="QS0171" CODE="201C" ID="QE0171"/>, je tako vročanje neizogibno vezano na zahteve glede obveščanja iz člena 2 Uredbe o vročanju. To potrjuje tudi uvodna izjava 6 Uredbe o vročanju, v kateri je navedeno, da je poenostavljena uporaba okvira, ki ga določa ta uredba, na voljo samo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0172" REF.END="QE0172"/>neposredno [pošiljanje pisanj] […] med lokalnimi organi, ki jih imenujejo države članice<QUOT.END REF.START="QS0172" CODE="201C" ID="QE0172"/>. To pomeni, da lahko izvensodna pisanja v skladu z Uredbo o vročanju pošiljajo samo organi, ki so imenovani za opravljanje teh nalog <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0173" REF.END="QE0173"/><HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT><QUOT.END REF.START="QS0173" CODE="201C" ID="QE0173"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej uvodno izjavo 6 Uredbe o vročanju, v kateri je pojasnjeno, da lahko države članice vsakih pet let odločijo o svojem imenovanju <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0174" REF.END="QE0174"/>organov za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0174" CODE="201C" ID="QE0174"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0175" REF.END="QE0175"/>organov za sprejem<QUOT.END REF.START="QS0175" CODE="201C" ID="QE0175"/>.</P></NOTE> Sicer bi bila ogrožena namen in zanesljivost pisanj, vročenih na ta način.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej uvodno izjavo 7 Uredbe o vročanju.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Glede na to, da ni sporno, da notarji na Hrvaškem v času izterjave osnovnega dolga z izvršbo niso bili vključeni na seznam imenovanih organov, notar v Puli v skladu z Uredbo o vročanju ni mogel opraviti veljavne vročitve sklepa o izvršbi na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0176" REF.END="QE0176"/>verodostojne listine<QUOT.END REF.START="QS0176" CODE="201C" ID="QE0176"/> kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0177" REF.END="QE0177"/>izvensodnega pisanja<QUOT.END REF.START="QS0177" CODE="201C" ID="QE0177"/> na podlagi člena 16 te uredbe. Ta notar v ta namen tudi ni mogel uporabiti hrvaških poštnih storitev, saj se člen 14 Uredbe o vročanju za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0178" REF.END="QE0178"/>izvensodna pisanja<QUOT.END REF.START="QS0178" CODE="201C" ID="QE0178"/> uporablja le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 16 te uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090625">25. junija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Roda Golf &amp; Beach Resort</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑14/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:395">EU:C:2009:395</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Notar bi moral kot posrednika uporabiti Trgovački sud u Zadru (gospodarsko sodišče v Zadru), da bi lahko koristil poenostavitve vročanja, ki jih določa Uredba o vročanju, kar mora sicer preveriti predložitveno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Kot potrjujeta odgovora hrvaške vlade in Komisije na pisno vprašanje, ki ga je postavilo Sodišče, bi lahko samo ustrezna okrajna sodišča (općinski sud), okrožna sodišča (županijski sudovi), gospodarska sodišča (trgovački sudovi), višje gospodarsko sodišče (Visoki trgovački sud) in vrhovno sodišče (Vrhovni sud Republike Hrvatske) Hrvaške delovala kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0179" REF.END="QE0179"/>organi za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0179" CODE="201C" ID="QE0179"/> v tej državi ter v zadevnem obdobju poslala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0180" REF.END="QE0180"/>izvensodna pisanja<QUOT.END REF.START="QS0180" CODE="201C" ID="QE0180"/> v skladu z Uredbo o vročanju.</P></NOTE> Ker ta notar tega očitno ni storil, je treba vročitev, opravljeno v obravnavani zadevi, za namene Uredbe o vročanju šteti za nedopustno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenih razlogov Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja, ki ju je postavilo predložitveno sodišče, odgovori:</TXT><P>Uredbo št. 1393/2007 je treba razlagati tako, da mora sklep o izvršbi na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0181" REF.END="QE0181"/>verodostojne listine<QUOT.END REF.START="QS0181" CODE="201C" ID="QE0181"/>, da bi veljal za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0182" REF.END="QE0182"/>sodno pisanje<QUOT.END REF.START="QS0182" CODE="201C" ID="QE0182"/> v smislu člena 1(1) te uredbe, izdati sodni organ države članice, ki je del njenega sodnega sistema.</P><P>Člena 2 in 16 Uredbe št. 1393/2007 je treba razlagati tako, da če država članica notarjev ni imenovala za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0183" REF.END="QE0183"/>organe za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0183" CODE="201C" ID="QE0183"/> v smislu člena 2(1) te uredbe, ti notarji ne morejo pošiljati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0184" REF.END="QE0184"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0184" CODE="201C" ID="QE0184"/> za vročitev v drugo državo članico v skladu z določbami te uredbe.</P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Peto do sedmo vprašanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanji od 5 do 7 v bistvu sprašuje o naravi zadevne dejavnosti, da bi ugotovilo, ali ta spada pod zadeve v zvezi z delikti ali stvarnimi pravicami (a) ali zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji (b) v skladu z Uredbo Bruselj Ia. Ti možnosti bom obravnaval drugo za drugo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Delikt ali stvarne pravice?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Tožeča stranka, hrvaška vlada in Komisija trdijo, da imajo hrvaška sodišča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0185" REF.END="QE0185"/>posebno<QUOT.END REF.START="QS0185" CODE="201C" ID="QE0185"/> pristojnost na podlagi člena 7 Uredbe Bruselj Ia. Te stranke se strinjajo tudi, da ne gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0186" REF.END="QE0186"/>zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti<QUOT.END REF.START="QS0186" CODE="201C" ID="QE0186"/>. Predložitveno sodišče sprašuje, ali bi bilo lahko parkiranje povezano s posebno vrsto stvarne pogodbe o najemu in bi bilo s tem zajeto v členu 24 Uredbe Bruselj Ia.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Bi lahko neplačilo parkirnega listka za parkiranje na javni prometni površini pomenilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0187" REF.END="QE0187"/>zadevo v zvezi z delikti ali kvazidelikti<QUOT.END REF.START="QS0187" CODE="201C" ID="QE0187"/>? Ne zdi se, da bi bilo tako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Prvič, ni sporno, da gre v obravnavani zadevi za izterjavo dolga z izvršbo na podlagi kršitve (verjetno tihe in implicitne) pogodbe. V zvezi s tem sodna praksa izključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0188" REF.END="QE0188"/>zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0188" CODE="201C" ID="QE0188"/> iz člena 7(2) Uredbe Bruselj Ia.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060713">13. julija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Reisch Montage</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑103/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:471">EU:C:2006:471</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0002">2</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110512">12. maja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Berliner Verkehrsbetriebe</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑144/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:300">EU:C:2011:300</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Na tej podlagi bi spor izpadel s področja uporabe te določbe. Drugič, tudi če bi se lahko uporabilo to izključujočo sodno prakso, bi se dolg, ki ga je treba izterjati, še vedno štel za posledico neizpolnitve prvotnih pogodbenih obveznosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200709">9. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Verein für Konsumenteninformation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:534">EU:C:2020:534</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Zato bi tožba spet in v vsakem primeru izpadla iz kategorije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0189" REF.END="QE0189"/>zadev v zvezi z delikti ali kvazidelikti<QUOT.END REF.START="QS0189" CODE="201C" ID="QE0189"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Dalje, preučiti je treba trditev predložitvenega sodišča, da bi se lahko obravnavana zadeva nanašala na posebno vrsto pogodbe o najemu v smislu člena 24 Uredbe Bruselj Ia.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>V zvezi s tem zadostuje opozoriti, da sodna praksa v zvezi s to določbo zahteva, da gre za spor v zvezi z obsegom, vsebino, lastništvom ali posestjo nepremičnine ali drugimi stvarnimi pravicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161116">16. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Schmidt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑417/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:881">EU:C:2016:881</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Na podlagi dejanskega stanja, predstavljenega v sodnem spisu, nič ne kaže, da bi se s parkiranjem na tem parkirišču na toženo stranko prenesla posest ali druge stvarne pravice (ali da bi bile te dejansko sporne). Poleg tega sam razlog za obstoj navedenega člena nasprotuje taki razlagi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850115">15. januarja 1985</DATE>, <NAME.CASE>Rösler</NAME.CASE> (<NO.CASE>241/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:6">EU:C:1985:6</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19771214">14. decembra 1977</DATE>, <NAME.CASE>Sanders</NAME.CASE> (<NO.CASE>73/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1977:208">EU:C:1977:208</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato Komisija pravilno ugotavlja, da ta zadeva prav tako ne spada na področje uporabe člena 24 Uredbe Bruselj Ia.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Razlogi, iz katerih je zadeva povezana s pogodbenimi razmerji</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Spor dejansko spada na področje uporabe člena 7(1) Uredbe Bruselj Ia.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0190" REF.END="QE0190"/>zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0190" CODE="201C" ID="QE0190"/> v smislu te določbe (ki je avtonomen pojem prava Unije) zahteva, da Sodišče preuči objektivni predmet tožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200326">26. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Králová</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑215/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:235">EU:C:2020:235</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 41 do 44 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> To pomeni, da če se tožeča stranka v tožbi sklicuje na neizvršitev pogodbe, je treba šteti, da vse obveznosti iz te pogodbe spadajo na področje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0191" REF.END="QE0191"/>zadev v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0191" CODE="201C" ID="QE0191"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Kareda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:472">EU:C:2017:472</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Pravzaprav lahko pristojnost v skladu s členom 7(1) Uredbe Bruselj Ia obstaja tudi, če ena od strank zanika obstoj pogodbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19820304">4. marca 1982</DATE>, <NAME.CASE>Effer</NAME.CASE> (<NO.CASE>38/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:79">EU:C:1982:79</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> razen če je očitno, da ena oseba ni prostovoljno pristala na pravno razmerje do druge (povedano drugače, negativni standard).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020917">17. septembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Tacconi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑334/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:499">EU:C:2002:499</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Zdi, se da so ti pogoji v obravnavani zadevi izpolnjeni, kar pa mora seveda preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Iz podlage tožbe, ki jo je opisalo predložitveno sodišče, je razvidno, da je bila pogodba v skladu s hrvaškim pravom sklenjena, ko se je voznik najetega osebnega vozila, katerega lastnica je tožena stranka, odločil uporabiti zadevno parkirno mesto za namene parkiranja svojega vozila. V skladu z očitno razlago člena 7 zadrskega organizacijskega odloka, ki jo je treba še preveriti, je ta pogodba zahtevala plačilo veljavnega parkirnega listka za celotno trajanje parkiranja. Ob pregledu takega listka ni bilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Neobstoj veljavnega ali kakršnega koli parkirnega listka ni merodajen za sklenitev pogodbe. Kot je ugotovilo Sodišče, je sam listek zgolj instrument, s katerim je pogodba opredmetena. Glej v podobnem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191107">7. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Kanyeba in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑349/18 do C‑351/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:936">EU:C:2019:936</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tožeča stranka zato trdi, da je prišlo do neizpolnitve verjetno bistvene določbe te pogodbe. Vendar nobena od strank ne trdi, da pogodba ni obstajala ali da ni bilo prostovoljnega soglasja s pogoji parkiranja kot takimi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Opozoriti velja, da je treba vprašanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0192" REF.END="QE0192"/>prostovoljnega soglasja<QUOT.END REF.START="QS0192" CODE="201C" ID="QE0192"/> v fazi oblikovanja pogodbe razlikovati od poštenosti njenih pogojev. Posameznik vsekakor lahko prostovoljno privoli v pogodbo, ki ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0193" REF.END="QE0193"/>poštena<QUOT.END REF.START="QS0193" CODE="201C" ID="QE0193"/> v smislu njenih klavzul ter splošnega ravnovesja med pravicami in obveznostmi med strankama.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Podobno, kot sem navedel zgoraj v točki 83, kjer so bile podobne in druge trditve uporabljene v prid predpostavki, da to ni civilna ali gospodarska zadeva. Tako kot pogajalska neenakost sama po sebi ne pomeni, da se razmerje znajde zunaj civilnega ali gospodarskega področja, tudi dejstvo, da je pogodba že po naravi enostranska pogodba s standardnimi pogoji, h kateri lahko druga stran zgolj pristopi, ne pomeni, da pogodbe ni.</P></NOTE> Zato nenazadnje obstaja celo področje prava, imenovano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0194" REF.END="QE0194"/>varstvo potrošnikov<QUOT.END REF.START="QS0194" CODE="201C" ID="QE0194"/>, ki ne izhaja iz predpostavke, da tudi če obstajajo nekateri nepošteni pogoji, jih ena od strank ni prostovoljno sprejela in da pogodba torej ni bila sklenjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>S tega vidika bi se člen 7(1) Uredbe Bruselj Ia očitno lahko uporabljal.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>V nadaljevanju je treba oceniti, ali bi lahko sporna pogodba zadevala opravljanje storitve. Predložitveno sodišče in Komisija v zvezi s tem izražata dvome. Menita, da zgolj zagotovitev parkirnega mesta ne zadostuje, da bi se to štelo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0195" REF.END="QE0195"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0195" CODE="201C" ID="QE0195"/>. Poudarjata tudi potrebo po ozki razlagi člena 7(1)(b) Uredbe Bruselj Ia.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Res je, da sodna praksa v zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0196" REF.END="QE0196"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0196" CODE="201C" ID="QE0196"/> pomeni vsaj to, da stranka, ki jih opravlja, izvaja določeno dejavnost za plačilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180308">8. marca 2018</DATE>, <NAME.CASE>Saey Home &amp; Garden</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:173">EU:C:2018:173</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Vendar ne razumem, zakaj taka dejavnost v obravnavani zadevi ne bi mogla obstajati. To pomeni, da je dejavnost tožeče stranke, ki se šteje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0197" REF.END="QE0197"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0197" CODE="201C" ID="QE0197"/>, dajanje na voljo označenega parkirnega mesta na parkirišču na javni prometni površini mesta Zadar. Tožeča stranka ponuja možnost parkiranja na tem mestu, ki jo je voznik osebnega vozila, katerega lastnica je tožena stranka, sprejel proti plačilu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Če se ponudba parkiranja na določenem mestu ne bi priznala kot storitev, bi to pomenilo zanikanje cele kategorije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0198" REF.END="QE0198"/>pasivnih<QUOT.END REF.START="QS0198" CODE="201C" ID="QE0198"/> storitev. Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20011004">4. oktobra 2001</DATE>, <NAME.CASE><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0199" REF.END="QE0199"/>Goed Wonen<QUOT.END REF.START="QS0199" CODE="201C" ID="QE0199"/></NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑326/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:506">EU:C:2001:506</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Zato bi lahko zagotavljanje parkirnega mesta dejansko pomenilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0200" REF.END="QE0200"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0200" CODE="201C" ID="QE0200"/> v smislu člena 7(1)(b) Uredbe Bruselj Ia.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Vendar tudi če temu ne bi bilo tako, se v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe Bruselj Ia člen 7(1)(a) te uredbe uporablja za pogodbe, ki niso niti pogodbe o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0201" REF.END="QE0201"/>prodaji blaga<QUOT.END REF.START="QS0201" CODE="201C" ID="QE0201"/> niti pogodbe o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0202" REF.END="QE0202"/>opravljanju storitev<QUOT.END REF.START="QS0202" CODE="201C" ID="QE0202"/>. Na tej podlagi je pogodba v vsakem primeru zajeta s to določbo, ne da bi bilo nujno treba natančneje ugotoviti njeno naravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>V skladu s tem z vidika prava Unije nič ne nasprotuje temu, da je bila pogodba sklenjena zgolj z dejanjem parkiranja osebnega vozila, četudi brez listka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="22"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Glede na navedene premisleke Sodišču predlagam, naj na peto do sedmo vprašanje odgovori:</TXT><P>Člen 7(1) Uredbe št. 1215/2012 je treba razlagati tako, da parkiranje osebnega vozila na označenem parkirnem mestu na javni prometni površini v skladu s pravnim sistemom države članice, ki prodajo parkirnih listkov in pobiranje parkirnin zaupa zasebnemu subjektu, lahko pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0203" REF.END="QE0203"/>zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0203" CODE="201C" ID="QE0203"/> v smislu te določbe.</P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dodatek</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Ta zadeva se nanaša na vprašanja glede pristojnosti v zvezi s parkirnim listkom, ki ga izvršijo notarji na Hrvaškem. In to se ponavlja. Glede na število zadev s Hrvaške, ki zadevajo to težavo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Za seznam preteklih zadev, ki se nanašajo na ista vprašanja, pri čemer pa jih je bilo veliko razglašenih za nedopustne, glej opombo 2 zgoraj.</P></NOTE> in izjavo predložitvenega sodišča v obravnavani zadevi, ki se ujema z izjavami drugih hrvaških sodišč v preteklih zadevah o številčnosti takih zadev, o katerih dejansko odločajo nacionalna sodišča, se zdi, da te zadeve kažejo na strukturne težave, ki sprožajo številna vprašanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Domnevam, da je nelagodje, ki ga občutijo druge države članice in očitno tudi nekatera nacionalna sodišča, povezano s tem, kar bi se lahko najbolje opisalo kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0204" REF.END="QE0204"/>dvojna edinstvenost<QUOT.END REF.START="QS0204" CODE="201C" ID="QE0204"/> institucionalne in postopkovne izbire Hrvaške. Prvič, kar se v drugih državah članicah pogosteje šteje za upravno zadevo, je zaupano v izvajanje zasebnemu subjektu kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0205" REF.END="QE0205"/>zunanjemu izvajalcu<QUOT.END REF.START="QS0205" CODE="201C" ID="QE0205"/>. Drugič, izvrševanje (izvršba) tako ustvarjenega zahtevka zasebnega prava je bilo nato zaupano osebam, ki očitno niso del običajnega sodnega sistema države članice, v postopku, ki je bil zaradi razbremenitve sodišč precej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0206" REF.END="QE0206"/>ekonomičen<QUOT.END REF.START="QS0206" CODE="201C" ID="QE0206"/> s procesnimi pravicami morebitnih toženih strank.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi Pula Parking (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑551/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:825">EU:C:2016:825</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 111 do 113).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Če bi se katero od teh dveh odločitev obravnavalo ločeno, morda ne bi pritegnila toliko pozornosti. Nenazadnje se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0207" REF.END="QE0207"/>privatizacija<QUOT.END REF.START="QS0207" CODE="201C" ID="QE0207"/> nekaterih elementov javne oblasti dogaja na vseh ravneh, od načinov rabe javnega prostora (vključno z javnimi parkirišči),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Kot je pokazala nedavna študija francoske zveze organov za promet, izvajanje prerogativ javne oblasti za določanje načinov parkiranja in pooblaščanje zasebnih subjektov za upravljanje v več državah članicah ni neobičajno. Glej študijo GART, La gestion du stationnement payant sur voirie en Europe – quels enseignements pour la France? (2016), str. 20, 28 ter 34 in 35.</P></NOTE> do zasebne izterjave dolgov z izvršbo ali celo poskusov z uvedbo in upravljanjem zasebnih zaporov. Prav tako je že nekaj let zelo priljubljeno geslo razbremenitev sodišč, zlasti v zvezi s poenostavitvijo postopkov pred sodišči za spore majhne vrednosti in nepravdne zadeve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Vendar se zdi, da druge države članice, očitno pa tudi na Hrvaškem, z nelagodjem gledajo na kombinacijo teh dveh elementov, vsaj sodeč po številu sodnih postopkov, ki jih že več let sprožajo ta vprašanja. Doslej so bile vse te zadeve predstavljene kot vprašanja pristojnosti. Vendar skrivajo več globljih vsebinskih težav, ki jih intervenienti v teh zadevah še naprej izražajo kot zadeve v zvezi s pristojnostjo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Kot sem navedel v teh sklepnih predlogih v točkah 83 in 116.</P></NOTE> saj so zadeve trenutno na tej točki. Vseeno izpričujejo globlje vsebinsko nelagodje v zvezi s tem, kar bi lahko šteli za razmeroma nenavadno postopkovno in institucionalno ureditev, za katero se je država članica odločila pri določeni vrsti sporov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>Ker sem prepričan, da ta vprašanja še zdaleč niso razrešena in bodo neizogibno znova predložena Sodišču, bi rad uporabil delno svobodo, ki jo Pogodbi omogočata generalnemu pravobranilcu, da pomaga ne le Sodišču Evropske unije, temveč posredno tudi nacionalnim sodiščem, tako da se osredotočim na tri vidike, v zvezi s katerimi lahko privzeta procesna avtonomija države članice naleti na omejitve, ki jih bodo morala presojati nacionalna sodišča.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="23"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Prvič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0208" REF.END="QE0208"/>privatizacija<QUOT.END REF.START="QS0208" CODE="201C" ID="QE0208"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0209" REF.END="QE0209"/>zunanje izvajanje<QUOT.END REF.START="QS0209" CODE="201C" ID="QE0209"/> je lahko omejeno, če izbira sistema in postopka presega to, kar je lahko sprejemljivo v okviru nacionalne procesne avtonomije, in začne preveč odstopati od skupnega jedra in tradicije sistemov drugih držav članic. Te omejitve so največkrat izražene v okviru načel enakovrednosti in učinkovitosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Glej na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051108">8. novembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Leffler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑443/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:665">EU:C:2005:665</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191212">12. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Aktiva Finants</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑433/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1074">EU:C:2019:1074</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Za uporabo teh načel glej moje sklepne predloge v zadevi Dimos Zagoriou (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑217/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:385">EU:C:2017:385</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 24 do 65).</P></NOTE> pridržkov glede obveznosti priznanja ali izvršitve na podlagi javnega reda<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Glej točko 63 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ter enakosti med državljani Unije v zvezi z enakim dostopom do pravnega varstva, neodvisno od njihovih pravic do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ali skupaj z njimi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>Taki pridržki se najverjetneje izrazijo, kadar država članica za storitev, ki je v bistvu javna, pooblasti zasebni subjekt, nanjo veže fikcijo sklenitve pogodbe civilnega prava skupaj z nezanemarljivo ceno njene kršitve<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Kot sem navedel v točki 21 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in se poskuša nato pri njenem izvrševanju s strani organa, ki običajno ne šteje za del sodnega sistema te države članice, opreti na instrument prava Unije, ki je bil v bistvu zasnovan za povsem zasebne spore. Skratka, taka dvojna privatizacija lahko povzroči odtujitev in posledično zavračanje, da bi se take odločitve štele za izvršljive v drugih državah članicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>Drugič, morebitno oviro za prosto gibanje oseb v skladu s pravom Unije je mogoče preučiti z različnih zornih kotov, začenši z lokacijo javnih parkirišč in pogoji za parkiranje na njih: morda se rezidentom Hrvaške izda vinjeta in morajo parkirnino plačevati samo nerezidenti; morda informacije, navedene na terenu, ne zadostujejo za natančno opredelitev pogojev parkiranja; in morda se domnevne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0210" REF.END="QE0210"/>prednosti<QUOT.END REF.START="QS0210" CODE="201C" ID="QE0210"/> plačevanja parkirnine na uro, pri katerem vztraja hrvaška vlada, ne bi smelo zlahka sprejeti, če so vsa javna parkirišča v bližini glavnega območja hotelov ali turističnih znamenitosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Izražanje dvoma glede teh domnevnih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0211" REF.END="QE0211"/>prednosti<QUOT.END REF.START="QS0211" CODE="201C" ID="QE0211"/> ni moja naloga. Vendar se zdi, da sodni spis kaže, da nič ne preprečuje celodnevnega ali celo daljšega parkiranja na istem mestu. Pravzaprav se zdi, da hrvaška vlada to možnost omenja v svojem odgovoru na pisno vprašanje Sodišča. To mora preveriti nacionalno sodišče. Vendar se ob tej ureditvi nujno postavlja vprašanje, zakaj ni mogoče kupiti celodnevnega listka, če je celodnevno parkiranje mogoče, in ali je taka ureditev nepoštena ali odvrača nekatere vrste oseb od parkiranja na tem območju.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>Podobno nikakor ne trdim, da celovito poznam hrvaški notarski sistem. Vendar bi bil kljub temu na splošno skeptičen glede vsakega sistema, ki je namenjen uvedbi poenostavljene čezmejne izterjave domnevno neplačanih dolgov z izvršbo, s katero se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0212" REF.END="QE0212"/>izvršitelju<QUOT.END REF.START="QS0212" CODE="201C" ID="QE0212"/> plačuje nadomestilo na podlagi licenčnine, prihodkov ali delitve dobička na posamezno operacijo, kar izvršitelja spodbuja, da daje hitri izvršbi prednost pred ustreznim postopkom. Če se poleg tega končna pristojbina morda ne zdi sorazmerna s prvotnim dolgom (v tem primeru gre za več kot <HT TYPE="ITALIC">20-krat višjo</HT> vsoto od prvotne vrednosti celodnevnega parkiranja), menim, da resna vprašanja ostajajo neodgovorjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133.</NO.P><TXT>Tretjič, tu je še vprašanje varstva fizičnih oseb kot potrošnikov in, na splošno, uporabe zakonodaje Unije s področja varstva potrošnikov v fazi določitve pristojnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Na primer členov od 17 do 19 ali nazadnje člena 45(1)(e) Uredbe Bruselj Ia.</P></NOTE> pa tudi pri vsebinski presoji takih zahtevkov<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><P>Tu bi lahko šlo za Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288, in popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="214" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="2019">UL 2019, L 214, str. 25</REF.DOC.OJ>), Direktivo 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980216">16. februarja 1998</DATE> o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 32) ter Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne <DATE ISO="20050511">11. maja 2005</DATE> o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="149" PAGE.FIRST="22" DATE.PUB="20050611">UL L 149 z dne 11. junija 2005, str. 22</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>. V obravnavani zadevi se taka vprašanja ne postavljajo, ker je tožena stranka pravna oseba. Toda ali mar ne bi moralo pravo v primeru, da fizična oseba – četudi prostovoljno – sklene pogodbo s pravno osebo, ki jo sponzorira država ali javni organi, obravnavati fizično osebo kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0213" REF.END="QE0213"/>ranljivo<QUOT.END REF.START="QS0213" CODE="201C" ID="QE0213"/> zaradi dejstva, da je zgolj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0214" REF.END="QE0214"/>povprečen<QUOT.END REF.START="QS0214" CODE="201C" ID="QE0214"/> potrošnik, in zato uporabljati strožji standard nadzora,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0088"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980716">16. julija 1998</DATE>, <NAME.CASE>Gut Springenheide in Tusky</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑210/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:369">EU:C:1998:369</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890516">16. maja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Buet in EBS</NAME.CASE> (<NO.CASE>382/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:198">EU:C:1989:198</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zlasti če se<?PAGE NO="24"?> z javnimi pooblastili, dodeljenimi zasebnemu subjektu, nadzira nekaj, kar je zelo podobno monopolu ali vsaj prevladi pri zagotavljanju nekaterih storitev? Menim, da bi morali biti taki položaji zaradi svoje potencialne nepoštenosti deležni še večje pozornosti pristojnih sodišč, kadar se ti zahtevki izvršujejo čezmejno prek zasebnega sistema, katerega struktura nagrajevanja očitno spodbuja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0215" REF.END="QE0215"/>izvršitelja<QUOT.END REF.START="QS0215" CODE="201C" ID="QE0215"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0089"><P>Glede na to, da se to dogaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0216" REF.END="QE0216"/>po poslovni transakciji<QUOT.END REF.START="QS0216" CODE="201C" ID="QE0216"/> v smislu člena 3(1) direktive o nepoštenih poslovnih praksah.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134.</NO.P><TXT>Skratka, nikakor ne mislim, da pravo Unije nasprotuje privatizaciji upravljanja parkirišč na javnih prometnih površinah. Prav tako ne nasprotuje številnim institucionalnim in postopkovnim odločitvam za poenostavitev izterjave dolgov z izvršbo. Vendar imajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0217" REF.END="QE0217"/>nenavadne<QUOT.END REF.START="QS0217" CODE="201C" ID="QE0217"/> institucionalne odločitve razmeroma neobičajne postopkovne posledice v okviru poenostavljenega sodelovanja, ki je zgrajeno na standardiziranih postopkih. Če torej javno nenadoma postane zasebno, se začne uporabljati tudi varstvo, ki običajno velja za zasebne, civilne transakcije. To bo <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> veljalo v primerih, ko začnejo zadevni partnerji v drugih državah članicah neko institucionalno strukturo – upravičeno ali neupravičeno – dojemati ne več kot nesebičnega arbitra za izvrševanje zakonodaje, temveč prej kot javnopravno ustvarjeno podjetje za čezmejno izterjavo dolgov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135.</NO.P><TXT>Sodišču predlagam, naj na vprašanja od 1 do 3 in od 5 do 7, ki jih je postavilo Visoki trgovački sud Republike Hrvatske (višje gospodarsko sodišče Republike Hrvaške), odgovori:</TXT><P>Prvo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja</P><P>Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20071113">13. novembra 2007</DATE> o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0218" REF.END="QE0218"/>vročanje pisanj<QUOT.END REF.START="QS0218" CODE="201C" ID="QE0218"/>) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 je treba razlagati tako, da mora sklep o izvršbi na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0219" REF.END="QE0219"/>verodostojne listine<QUOT.END REF.START="QS0219" CODE="201C" ID="QE0219"/>, da bi veljal za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0220" REF.END="QE0220"/>sodno pisanje<QUOT.END REF.START="QS0220" CODE="201C" ID="QE0220"/> v smislu člena 1(1) te uredbe, izdati sodni organ države članice, ki je del njenega sodnega sistema.</P><P>Člena 2 in 16 Uredbe št. 1393/2007 je treba razlagati tako, da če država članica notarjev ni imenovala za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0221" REF.END="QE0221"/>organe za pošiljanje<QUOT.END REF.START="QS0221" CODE="201C" ID="QE0221"/> v smislu člena 2(1) te uredbe, ti notarji ne morejo pošiljati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0222" REF.END="QE0222"/>izvensodnih pisanj<QUOT.END REF.START="QS0222" CODE="201C" ID="QE0222"/> za vročitev v drugo državo članico.</P><P>Drugo vprašanje in drugi del tretjega vprašanja</P><P>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0223" REF.END="QE0223"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0223" CODE="201C" ID="QE0223"/>, kot je določen v členu 1(1) Uredbe (EU) 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah in členu 1(1) Uredbe št. 1393/2007, je treba razlagati tako, da zahteva, da za pravno razmerje, značilno za zadevni spor, ocenjeno glede na okvir, ki se na splošno uporablja za zasebne subjekte v takih položajih, ni značilno enostransko izvajanje prerogativ javne oblasti ene od strank v sporu.</P><P>O tem, ali so ti pogoji izpolnjeni, mora sicer odločiti nacionalno sodišče, vendar se ne zdi, da bi bile okoliščine obravnavane zadeve predmet takega izvajanja prerogativ javne oblasti.</P><P>Peto, šesto in sedmo vprašanje</P><P>Člen 7(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 je treba razlagati tako, da parkiranje osebnega vozila na označenem parkirnem mestu na javni prometni površini v skladu s pravnim sistemom države članice, ki izdajanje parkirnih listkov in pobiranje parkirnin zaupa zasebnemu subjektu, lahko pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0224" REF.END="QE0224"/>zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji<QUOT.END REF.START="QS0224" CODE="201C" ID="QE0224"/> v smislu te določbe.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>