Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 15. oktobra 2026(*)
„ Predhodno odločanje – Javna naročila – Direktiva 2014/24/EU – Oddaja javnih naročil – Člen 57(4), prvi pododstavek, točka (h), ter (6) in (7) – Neobvezni razlogi za izključitev iz sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila – Predložitev neresničnih informacij o izpolnjevanju pogojev glede usposobljenosti s strani gospodarskega subjekta – Uvrstitev na seznam ponudnikov, ki so v postopku javnega naročanja predložili neresnične informacije – Člen 18(1) – Načelo sorazmernosti – Direktiva 89/665/EGS – Člen 1 – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva “
V zadevi C‑402/25,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložila Lietuvos administracinių ginčų komisija (litovska komisija za reševanje upravnih sporov, Litva) z odločbo z dne 12. junija 2025, ki je na Sodišče prispela 17. junija 2025, v postopku
Plungės rajono savivaldybės administracija
proti
Viešųjų pirkimų tarnyba,
ob udeležbi
„Va Statyba“ UAB,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi Z. Csehi, predsednik senata, M. Gavalec (poročevalec) in F. Schalin, sodnika,
generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,
sodni tajnik: V. Di Bucci,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za litovsko vlado K. Dieninis, U. Jakaitytė in V. Kazlauskaitė-Švenčionienė, agenti,
– za Evropsko komisijo A. Biolan, J. Jokubauskaitė in G. Wils, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 18(1) in člena 57(4), prvi pododstavek, točka (h), Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1952 z dne 10. novembra 2021 (UL 2021, L 398, str. 23) (v nadaljevanju: Direktiva 2014/24), člena 1(1), četrti pododstavek, Direktive Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (89/665/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 (UL 2014, L 94, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 89/665), in načela sorazmernosti.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Plungės rajono savivaldybės administracija (občinska uprava okrožja Plungė, Litva) (v nadaljevanju: javni naročnik) in Viešųjų pirkimų tarnyba (organ za javna naročila, Litva) zaradi vpisa družbe „VA Statyba“ UAB na seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije, ki ga določa litovsko pravo.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 89/665
3 Člen 1 Direktive 89/665, naslovljen „Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov“, v odstavkih 1 in 3 določa:
„1. Ta direktiva se uporablja za javna naročila iz Direktive [2014/24], razen če so takšna naročila izključena v skladu s členi 7, 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 17 in 37 navedene direktive.
[…]
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se v zvezi z naročili s področja uporabe Direktive [2014/24] zagotovi učinkovita in zlasti čim hitrejša revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, skladno s pogoji, določenimi v členih 2 do 2f te direktive, ker je bila s takšnimi odločitvami kršeno pravo Unije na področju javnih naročil ali nacionalni predpisi o prenosu tega prava.
[…]
3. Države članice zagotovijo, da so revizijski postopki v skladu z natančnimi pravili, ki jih lahko določi država članica, na voljo vsaj osebam, ki imajo ali so imele interes za dodelitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda.“
Direktiva 2014/24
4 V uvodnih izjavah 14, 101 in 102 Direktive 2014/24 je navedeno:
„(14) Pojasniti bi bilo treba, da bi morali pojem ‚gospodarski subjekt‘ razlagati dovolj široko, da bi zajemal katero koli osebo in/ali subjekt, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali opravljanje storitev, ne glede na to, v kateri pravni obliki se ta oseba in/ali subjekt odloči delovati. Pojem ‚gospodarski subjekt‘ bi torej moral zajemati podjetja, podružnice, hčerinske družbe, partnerstva, zadruge, družbe z omejeno odgovornostjo, javne ali zasebne univerze in druge oblike subjektov, ki niso fizične osebe, ne glede na to, ali gre v vseh okoliščinah za ‚pravne osebe‘ ali ne.
[…]
(101) Poleg tega bi bilo treba javnim naročnikom omogočiti, da izključijo gospodarske subjekte, ki so se izkazali za nezanesljive, na primer zaradi kršitev okoljskih ali socialnih obveznosti, vključno s pravili o dostopnosti za invalide, ali drugih hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine. Pojasniti bi bilo treba, da se v primeru hujše kršitve poklicnih pravil lahko omaje integriteta gospodarskega subjekta in mu zato ni primerno oddati javnega naročila, ne glede na to, ali ima gospodarski subjekt sicer tehnične in ekonomske zmogljivosti za izvedbo javnega naročila.
[…] Javni naročniki bi morali […] imeti možnost domnevati, da je prišlo do hujših kršitev poklicnih pravil, če lahko pred končno in zavezujočo odločitvijo o obstoju razlogov za obvezno izključitev na kakršen koli način dokažejo, da je gospodarski subjekt kršil svoje obveznosti, tudi obveznost plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, razen če nacionalna zakonodaja določa drugače. Morali bi imeti tudi možnost izključitve kandidatov ali ponudnikov, če so se pri izvajanju prejšnjih javnih naročil pri njih pokazale večje pomanjkljivosti glede ključnih zahtev, denimo nezmožnost dobave ali izvedbe, velike pomanjkljivosti dobavljenega proizvoda ali opravljene storitve, zaradi katerih sta bila ta proizvod ali storitev neuporabna za predvideni namen, ali neustrezno ravnanje, ki vzbuja resne dvome glede zanesljivosti gospodarskega subjekta. V nacionalni zakonodaji bi moralo biti določeno najdaljše možno trajanje take izključitve.
Javni naročniki bi morali pri uporabi neobveznih razlogov za izključitev posebno pozornost nameniti načelu sorazmernosti. Zaradi manjših nepravilnosti bi bilo treba gospodarski subjekt izključiti le v izjemnih okoliščinah. Vendar pa se v primeru ponavljajočih se manjših nepravilnosti lahko pojavijo dvomi glede zanesljivosti gospodarskega subjekt, kar lahko upraviči njegovo izključitev.
(102) Dopustiti pa bi bilo treba možnost, da gospodarski subjekti sprejmejo ukrepe za zagotavljanje ustreznosti, katerih namen je odprava posledic kaznivih dejanj ali kršitev ter učinkovito preprečevanje nadaljnjih primerov neustreznega ravnanja. Med temi ukrepi so lahko zlasti ukrepi v zvezi z osebjem in organizacijo, na primer prekinitev vseh stikov z osebami ali organizacijami, vpletenimi v kršitve, ustrezni ukrepi za reorganizacijo osebja, uvedba sistemov poročanja in nadzora, oblikovanje strukture notranje revizije za spremljanje skladnosti in sprejetje pravil o notranji odgovornosti in odškodninah. Če taki ukrepi zagotovijo dovolj jamstev, zadevni gospodarski subjekt ne bi smel biti več izključen zgolj zaradi teh razlogov. […]“
5 Člen 2 te direktive, naslovljen „Opredelitve pojmov“, v odstavku 1 določa:
„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
10. ‚gospodarski subjekt‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali subjektov, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj in/ali gradbenega dela, dobavo blaga ali izvedbo storitev;
[…]“
6 V skladu s členom 4(a) Direktive 2014/24 se ta uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je enaka ali večja od mejne vrednosti 5.382.000 EUR za javna naročila gradenj.
7 Člen 18 te direktive, naslovljen „Načela javnega naročanja“, določa:
„1. Javni naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminatorno ter delujejo transparentno in sorazmerno.
Javno naročilo ni zasnovano z namenom, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca. Konkurenca se šteje za umetno omejeno, če je javno naročilo zasnovano z namenom, da neupravičeno zagotavlja boljšo oziroma slabšo obravnavo nekaterih gospodarskih subjektov.
2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil izpolnjujejo veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, naštetih v Prilogi X.“
8 Člen 57 navedene direktive, naslovljen „Razlogi za izključitev“, v odstavkih od 4 do 7 določa:
„4. Javni naročniki lahko oziroma – na zahtevo držav članic – morajo iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti vsak gospodarski subjekt v katerem koli od naslednjih primerov:
(a) kadar lahko javni naročniki na kakršen koli ustrezen način dokažejo kršitev veljavnih obveznosti iz člena 18(2);
[…]
(h) kadar je gospodarski subjekt kriv resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ne razkrije takšnih informacij ali ne more predložiti dokazil, ki se zahtevajo v skladu s členom 59, ali
[…]
5. Javni naročniki med postopkom kadar koli izključijo gospodarski subjekt, če se izkaže, da je gospodarski subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja pred ali med postopkom v enem od položajev iz odstavkov 1 in 2.
Javni naročniki lahko oziroma – na zahtevo države članice – morajo med postopkom kadar koli izključiti gospodarski subjekt, če se izkaže, da je gospodarski subjekt glede na dejanja, izvršena s storitvijo ali opustitvijo, pred ali med postopkom v enem od položajev iz odstavka 4.
6. Vsak gospodarski subjekt, ki ga zadeva eden od primerov iz odstavkov 1 in 4, lahko predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju zadevnega razloga za izključitev. Če se šteje, da takšni dokazi zadoščajo, se zadevni gospodarski subjekt ne izključi iz postopka javnega naročanja.
V ta namen gospodarski subjekt dokaže, da je plačal ali da se je zavezal plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem ali kršitvijo, v dejavnem sodelovanju s preiskovalnimi organi v celoti razjasnil dejstva in okoliščine ter sprejel konkretne tehnične, organizacijske in kadrovske ukrepe, ustrezne za preprečitev nadaljnjih kaznivih dejanj ali kršitev.
Pri ocenjevanju ukrepov, ki jih sprejmejo gospodarski subjekti, se upoštevajo resnost in posebne okoliščine kaznivega dejanja ali kršitve. Če se šteje, da ukrepi ne zadoščajo, gospodarski subjekt prejme utemeljitev razlogov za takšno odločitev.
Gospodarski subjekt, ki je bil s pravnomočno sodbo izključen iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali podeljevanja koncesije, med obdobjem izključitve, določenim s to sodbo, ni upravičen do uporabe možnosti iz tega odstavka v državah članicah, v katerih sodba učinkuje.
7. Države članice z zakoni ali drugimi predpisi in ob upoštevanju prava Unije določijo pogoje za izvajanje tega člena. Določijo zlasti najdaljše obdobje izključitve, če gospodarski subjekt ne sprejme nobenih ukrepov iz odstavka 6, da bi dokazal svojo zanesljivost. Če obdobje izključitve ni določeno s pravnomočno sodbo, to obdobje ne sme biti daljše od petih let od datuma izreka pravnomočne obsodbe v primerih iz odstavka 1 in ne daljše od treh let od datuma zadevnega dogodka v primerih iz odstavka 4.“
9 Člen 58 Direktive 2014/24, naslovljen „Pogoji za sodelovanje“, v odstavku 1 določa:
„Pogoji za sodelovanje se lahko nanašajo na:
(a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
(b) ekonomski in finančni položaj;
(c) tehnično in strokovno sposobnost.
Javni naročniki lahko gospodarskim subjektom kot zahteve za sodelovanje naložijo le pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4. Vse zahteve omejijo na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.“
Litovsko pravo
Zakon o javni upravi
10 V skladu s členom 3, točki 4 in 10, Lietuvos Respublikos viešojo administravimo įstatymas (zakon Republike Litve o javni upravi) organi javne uprave svojo dejavnost opravljajo zlasti v skladu z načeloma zakonitosti in sorazmernosti.
Zakon o javnem naročanju
11 Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (zakon Republike Litve o javnem naročanju) v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o javnem naročanju), v členu 2, točka 36, določa:
„,Ponudnik‘ – gospodarski subjekt – je fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, druga organizacija in njeni člani ali skupina, ki jo sestavljajo take osebe, vključno z začasnim združenjem gospodarskih subjektov, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali opravilo storitev.“
12 Člen 46 tega zakona, naslovljen „Razlogi za izključitev ponudnika“, v odstavkih 4 in od 10 do 12 določa:
„4. Javni naročnik ponudnika izključi iz postopka za oddajo javnega naročila, če:
[…]
(4) je ta ponudnik v okviru postopka oddaje javnega naročila prikril informacije ali predložil neresnične informacije o spoštovanju zahtev, navedenih v tem členu in v členu 47 tega zakona, in če lahko naročnik to dokaže z vsemi pravnimi sredstvi, ali če ponudnik zato, ker je predložil neresnične informacije, ne more predložiti dokazil, ki se zahtevajo v skladu s členom 50 tega zakona. Ponudnik je iz tega razloga prav tako izključen iz postopka oddaje javnega naročila, če je v prejšnjem postopku oddaje […] prikril informacije ali predložil neresnične informacije, navedene v tej točki, ali ki zato, ker je predložil neresnične informacije, ni mogel predložiti dokazil, ki se zahtevajo v skladu s členom 50 tega zakona, in je bil zato izključen v zadnjem letu postopkov javnega naročanja […]
[…]
10. Kadar za ponudnika velja eden od razlogov za izključitev iz odstavkov 1, 4 in 6 tega člena, ga javni naročnik ne izključi iz postopka za oddajo javnega naročila, če sta izpolnjena ta pogoja:
(1) ponudnik je javnemu naročniku predložil informacije, iz katerih je razvidno, da je sprejel te ukrepe:
(a) samoiniciativno je plačal – ali se zavezal, da bo plačal – nadomestilo za škodo, povzročeno z neizpolnitvijo ali kršitvijo iz odstavkov 1, 4 oziroma 6 tega člena, kadar je to primerno;
(b) sodeloval je, dejavno je pomagal ali sprejel je druge ukrepe, ki prispevajo k razjasnitvi ali natančnejši ugotovitvi neizpolnitve ali kršitve, ki jo je storil, kadar je to primerno;
(c) sprejel je tehnične ali organizacijske ukrepe oziroma ukrepe upravljanja kadrov za preprečitev drugih neizpolnitev ali kršitev;
(2) javni naročnik je ocenil informacije, ki jih je predložil ponudnik v skladu s točko 1 tega odstavka, in sprejel obrazloženo odločbo, iz katere izhaja, da so ukrepi, ki jih je ponudnik sprejel, da bi dokazal svojo zanesljivost, zadostni. Zadostnost teh ukrepov se oceni ob upoštevanju teže in okoliščin neizpolnitve ali kršitve. Javni naročnik pisno obvesti ponudnika o svoji utemeljeni odločitvi najpozneje deset dni po prejemu informacij iz točke 1 tega odstavka.
11. Če je bil ponudnik s pravnomočno sodno odločbo izključen iz postopkov javnega naročanja in podelitve koncesije, ne more uporabiti možnosti iz točke 10 tega odstavka za obdobje, določeno v tej sodni odločbi.
12. Če je bilo obdobje izključitve za ponudnika določeno s pravnomočno sodno odločbo v zvezi z enim od razlogov za izključitev iz odstavkov 1, 2, 21, 4 in 6 tega člena, javni naročnik ponudnika izključi iz postopka javnega naročanja za obdobje, določeno v navedeni sodni odločbi.“
13 Člen 52 zakona o javnem naročanju, naslovljen „Prikrivanje informacij, predložitev neresničnih informacij ali nepredložitev dokumentov“, v odstavkih 1 in 4 določa:
„1. Naročnik na osrednjem portalu za javna naročila v skladu s pravili, ki jih določi organ za javna naročila, objavi naslednje informacije o ponudniku (v primeru skupine ponudnikov jih objavi v zvezi z vsemi člani te skupine), ki je v okviru postopka za oddajo javnega naročila prikril informacije ali predložil neresnične informacije o spoštovanju zahtev, navedenih v členih 46 ali 47 tega zakona, ali ki zato, ker je predložil neresnične informacije, ni predložil dokazil, ki se zahtevajo v skladu s členom 50 tega zakona:
(1) ime ponudnika (če gre za fizično osebo, priimek in ime), datum, ko je javni naročnik sprejel odločitev, da ponudnika izključi iz postopka oddaje javnega naročila v skladu s členom 46(4), točka 4, tega zakona, in razloge, iz katerih je bila ta odločitev sprejeta;
(2) datum, ko je ponudnik pri sodišču vložil tožbo zoper odločitev javnega naročnika, da ga izključi iz postopka oddaje javnega naročila;
(3) datum, ko je sodna odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da ni bilo ugodeno zahtevi ponudnika, s katero se izpodbija odločitev naročnika o izključitvi tega ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, postala pravnomočna, in povezava na to odločitev.
[…]
4. Namen objave iz tega člena je obvestiti javne naročnike, naročnike in organe, ki podeljujejo koncesijo, o razlogih, zaradi katerih je bil ponudnik izključen iz postopka javnega naročanja ali iz postopka podelitve koncesije. Organ za javna naročila v okviru naloge, ki mu je zaupana v skladu s členom 95(1), točka 11, tega zakona, zagotovi, da objava informacij iz tega člena ni daljša od enega leta od datuma, ko je bila sprejeta odločitev naročnika, da ponudnika izključi iz postopka oddaje javnega naročila v skladu s členom 46(4), točka 4, tega zakona.“
14 Člen 95 zakona o javnem naročanju določa:
„1. Organ za javna naročila opravlja naslednje naloge:
[…]
(11) upravlja informacije, ki so jih objavili naročniki v skladu s členom 91(1) tega zakona o ponudnikih, ki niso izvedli ali so nepravilno izvedli naročilo, in v skladu s členom 52(1) tega zakona o ponudnikih, ki so v okviru postopkov oddaje javnega naročila prikrili informacije ali predložili neresnične informacije o izpolnjevanju zahtev iz členov 46 in 47 tega zakona, ali o ponudnikih, ki zato, ker so predložili neresnične informacije, niso predložili dokazil, zahtevanih v skladu s členom 50 tega zakona;
[…]
2. Organ za javna naročila je pooblaščen, da:
[…]
(6) če ugotovi kršitev tega zakona ali akta, s katerim se ta zakon izvaja, v skladu z načeloma pravičnosti in razumnosti pravni osebi odredi, naj konča postopek oddaje javnega naročila, izvaja postopke oddaje javnega naročila v skladu s tem zakonom, spremeni ali razveljavi nezakonite odločbe ali akte, vključno z odločitvijo o pridobitvi blaga, storitve ali gradnje brez uporabe določb tega zakona in aktov, s katerimi se ta zakon izvaja, in če ugotovi, da sta bila pogodba ali okvirni sporazum sklenjena nezakonito, začne postopek pred sodiščem za razveljavitev pogodbe ali okvirnega sporazuma in/ali izrek drugih sankcij za zaščito javnega interesa;
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
15 Javni naročnik je z obvestilom o javnem razpisu, objavljenim julija 2023, začel postopek javnega razpisa za oddajo mednarodnega odprtega javnega naročila za gradnjo mešanega športnega in zdravstvenega kompleksa v Plungėju (Litva).
16 Javni naročnik je v tem obvestilu med drugim med pogoji za sodelovanje, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov, določil dva pogoja glede usposobljenosti, ki sta se v bistvu nanašala, prvič, na znesek letnih prihodkov iz gradbene dejavnosti v zadnjih treh poslovnih letih in, drugič, na dobro izvedbo gradbenih del, kot so bila določena, v preteklih petih letih.
17 Iz dejanskih elementov, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, je razvidno, da je ocenjena vrednost naročila brez DDV znašala 7.453.375 EUR, kar je znesek, ki presega prag iz člena 4(a) Direktive 2014/24, kot je naveden v točki 6 te sodbe.
18 Potem ko je javni naročnik 5. septembra 2023 ponudnike obvestil o končni razvrstitvi predloženih ponudb in oddaji naročila družbi VA Statyba, je 10. oktobra 2023 z družbo VA Statyba sklenil pogodbo o izvedbi gradbenih del.
19 Ponudnik, uvrščen na drugo mesto, je pri Klaipėdos apygardos teismas (okrožno sodišče v Klaipėdi, Litva) vložil tožbo, v kateri je trdil, da je družba VA Statyba predložila neresnične informacije o izpolnjevanju teh dveh pogojev glede usposobljenosti, in med drugim na podlagi upoštevnih določb zakona o javnem naročanju zahteval vpis te družbe na seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije.
20 To sodišče je s sodbo z dne 29. decembra 2023 ugotovilo, da je družba VA Statyba javnemu naročniku predložila neresnične informacije v zvezi z izpolnjevanjem navedenih pogojev glede usposobljenosti, s čimer je tako ugotovljena ravnanja opredelilo kot zavajanje naročnika, storjeno iz hude malomarnosti. Navedeno sodišče je zato ugotovilo, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izključitev te družbe iz postopka oddaje javnega naročila na podlagi člena 46(4), točka 4, zakona o javnem naročanju.
21 Zato je to sodišče odločilo, da odločbo javnega naročnika z dne 5. septembra 2023 odpravi, hkrati pa ohrani naročilo, ki je bilo nezakonito sklenjeno med njim in družbo VA Statyba, ter prekine postopek v delu, v katerem se nanaša na obveznost javnega naročnika, da ime te družbe vpiše na seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije. Poleg tega je javnemu naročniku naložilo denarno kazen v višini 1 % vrednosti naročila.
22 Lietuvos apeliacinis teismas (pritožbeno sodišče, Litva) je s sklepom z dne 15. marca 2024 potrdilo prvostopenjsko sodbo.
23 Po tej sodbi javni naročnik imena družbe VA Statyba ni vpisal na seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije, saj je menil, da pogoji, ki jih v zvezi s tem zahteva zakon o javnem naročanju, niso izpolnjeni.
24 Ker se organ za javna naročila ni strinjal s tem stališčem javnega naročnika, mu je z odločbo z dne 27. februarja 2025 naložil, naj ime družbe VA Statyba vpiše na seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije.
25 Javni naročnik je 28. aprila 2025 zoper to odločbo vložil ničnostno tožbo pri Lietuvos administracinių ginčų komisija (litovska komisija za reševanje upravnih sporov, Litva), ki je predložitveno sodišče.
26 Javni naročnik v utemeljitev tožbe trdi, da je iz člena 52(1) zakona o javnem naročanju razvidno, da so na seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije, vpisani samo ponudniki, ki so bili na podlagi člena 46(4), točka 4, tega zakona z odločbo javnega naročnika izključeni iz postopka oddaje javnega naročila. Po mnenju javnega naročnika navedeni zakon torej ne določa, da lahko javni naročnik ponudnika vpiše na ta seznam, kadar ni on tisti, ki je ugotovil, da je ta ponudnik predložil neresnične informacije, ampak je to ugotovilo sodišče.
27 Organ za javna naročila pa trdi, da člen 52(1) zakona o javnem naročanju javnemu naročniku ne pušča nobene diskrecijske pravice pri odločanju o vpisu ponudnika na seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije, od trenutka, ko je bila ta okoliščina ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo.
28 V teh okoliščinah je Lietuvos administracinių ginčų komisija (litovska komisija za reševanje upravnih sporov) prekinila odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložila to vprašanje:
„Ali je praksa, da mora javni naročnik razkriti ime vsakega ponudnika (gospodarskega subjekta), ki je predložil neresnične informacije o izpolnjevanju zahtev glede svoje usposobljenosti, ne glede na to, da javni naročnik pred koncem postopka oddaje javnega naročila (pred sklenitvijo pogodbe) ni sprejel odločitve o izključitvi takega ponudnika (gospodarskega subjekta) iz sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, združljiva s cilji Direktive [2014/24] ter členom 18(1) in členom 57(4), prvi pododstavek, točka (h), te direktive ter s cilji Direktive [89/665] in členom 1(1), četrti pododstavek, te direktive (ne glede na to, ali so obravnavani skupaj ali posebej, vendar ne omejeno na te določbe), in z načelom sorazmernosti?“
Vprašanje za predhodno odločanje
Dopustnost
29 Litovska vlada uveljavlja nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe.
30 V zvezi s tem ta vlada navaja, da direktivi 89/665 in 2014/24 ne vsebujeta nobene določbe, ki bi javnemu naročniku – odvisno od primera – na podlagi odločbe organa za javna naročila nalagala, da gospodarski subjekt vpiše na seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije, tako da naj bi bila rešitev spora o glavni stvari odvisna le od razlage upoštevnih določb nacionalnega prava.
31 Poleg tega navedena vlada meni, da čeprav se postavljeno vprašanje nanaša na razlago določb direktiv 89/665 in 2014/24, predložitveno sodišče ne pojasnjuje niti tega, kako so te določbe povezane s postopkom v glavni stvari, niti tega, zakaj je zahtevana razlaga potrebna za odločitev.
32 V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, za opredelitev katerega so odgovorna sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preverja, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko zavrne odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga je postavilo nacionalno sodišče, samo če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba z dne 19. decembra 2024, Tudmur, C‑185/24 in C‑189/24, EU:C:2024:1036, točka 26 in navedena sodna praksa).
33 Za to, da bi Sodišče lahko podalo razlago prava Unije, ki bi bila koristna za nacionalno sodišče, se na podlagi člena 94(c) Poslovnika Sodišča zahteva, da predlog za predhodno odločanje vsebuje razloge, ki so predložitvenemu sodišču vzbudili dvom glede razlage ali veljavnosti nekaterih določb prava Unije, in pojasnitev zveze, ki po mnenju predložitvenega sodišča obstaja med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki jo je treba uporabiti v sporu o glavni stvari.
34 V obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da predložitveno sodišče odloča o sporu med javnim naročnikom in organom za javna naročila v zvezi z vpisom gospodarskega subjekta, ki je predložil neresnične informacije v zvezi z izpolnjevanjem pogojev glede usposobljenosti – ki se zato lahko kaznuje z odločbo o izključitvi iz postopka oddaje javnega naročila – na seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije.
35 To sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje Sodišče izrecno sprašuje o razlagi prava Unije in zlasti o razlagi člena 1(1), četrti pododstavek, Direktive 89/665 ter člena 18(1) in člena 57(4), prvi pododstavek, točka (h), Direktive 2014/24.
36 Navedeno sodišče želi izvedeti, ali je treba te določbe razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi ali praksi, ki takemu organu omogoča, da naročniku naloži, naj ime gospodarskega subjekta vpiše na navedeni seznam, čeprav ta naročnik tega subjekta ni izključil iz postopka oddaje javnega naročila pred njegovim zaključkom in je bila krivda navedenega subjekta zaradi lažne izjave dokazana s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna.
37 Torej ni očitno, da zahtevana razlaga direktiv 89/665 in 2014/24 nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari ali da je zadevni problem hipotetičen.
38 Vprašanje za predhodno odločanje se dejansko nanaša na razlago določb prava Unije in ker bo odgovor Sodišča predložitvenemu sodišču omogočil, da se izreče o skladnosti nacionalne ureditve in prakse z Direktivo 89/665 ter Direktivo 2014/24, je to vprašanje upoštevno za rešitev spora o glavni stvari.
39 V teh okoliščinah se ugovor glede neuporabe teh direktiv v postopku v glavni stvari ne nanaša na dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ampak na njegovo vsebino (glej v tem smislu sodbo z dne 27. novembra 2025, Gryczara, C‑746/24, EU:C:2025:925, točka 38 in navedena sodna praksa).
40 Predlog za sprejetje predhodne odločbe je zato dopusten.
Utemeljenost
41 Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 18(1) in člen 57(4), prvi pododstavek, točka (h), Direktive 2014/24 ter člen 1(1) in (3) Direktive 89/665 razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi ali praksi, v skladu s katero je organ, pristojen za javna naročila, pooblaščen, da javnemu naročniku odredi objavo imena gospodarskega subjekta, ki je predložil neresnične informacije o izpolnjevanju pogojev glede usposobljenosti, čeprav ta javni naročnik tega subjekta ni izključil iz postopka oddaje javnega naročila, preden je bil ta končan, in je bila krivda navedenega subjekta zaradi lažne izjave dokazana s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna.
42 V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 57(4), prvi pododstavek, Direktive 2014/24 državam članicam nalaga, da v svoje nacionalno pravo prenesejo neobvezne razloge za izključitev, naštete v tej določbi, in da morajo te države v okviru te obveznosti prenosa določiti bodisi možnost bodisi obveznost javnih naročnikov, da uporabijo te razloge (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2023, Infraestruturas de Portugal in Futrifer Indústrias Ferroviárias, C‑66/22, EU:C:2023:1016, točka 58).
43 Med navedenimi razlogi je v členu 57(4), prvi pododstavek, točka (h), te direktive primer, v katerem je gospodarski subjekt resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih zaradi preverjanja, med drugim, izpolnjevanja pogojev za sodelovanje.
44 Kot je razvidno iz te določbe v povezavi z uvodno izjavo 101 te direktive, sta cilj in namen tega neobveznega razloga, da se izključijo gospodarski subjekti, katerih zanesljivost je resno ogrožena zaradi lažnih izjav, ki so jih ti gospodarski subjekti podali namerno ali iz malomarnosti.
45 Pri določitvi pogojev za uporabo tega neobveznega razloga za izključitev v nacionalni ureditvi mora vsaka država članica spoštovati njegove bistvene značilnosti, kot so izražene v členu 57(4), prvi pododstavek, točka (h), Direktive 2014/24 (glej v tem smislu sodbo z dne 19. junija 2019, Meca, C‑41/18, EU:C:2019:507, točka 33).
46 Poleg tega mora biti uporaba navedenega neobveznega razloga za izključitev v skladu z načelom sorazmernosti, ki je na področju javnega naročanja navedeno v členu 18(1) Direktive 2014/24 in katerega spoštovanju je treba pri uporabi istega neobveznega razloga za izključitev nameniti posebno pozornost (sodba z dne 30. januarja 2020, Tim, C‑395/18, EU:C:2020:58, točki 45 in 48 ter navedena sodna praksa).
47 V zvezi s tem mora biti ta izključitev, prvič, začasna. Iz uvodne izjave 101 Direktive 2014/24 je namreč razvidno, da mora biti v vsakem aktu nacionalnega prava, ki med drugim določa pogoje za uporabo člena 57(4), prvi pododstavek, točka (h), te direktive, določeno najdaljše možno trajanje izključitve. Člen 57(7) navedene direktive v zvezi z neobveznim razlogom za izključitev določa, da če to trajanje ni določeno s pravnomočno sodbo, ne sme biti daljše od treh let (sodba z dne 26. januarja 2023, HSC Baltic in drugi, C‑682/21, EU:C:2023:48, točka 39).
48 Drugič, v tem obdobju izključitve se mora zadevnemu gospodarskemu subjektu, razen če je bil iz vsakršnega sodelovanja v postopku za oddajo javnega naročila izključen s pravnomočno sodbo, dovoliti sodelovanje v takem postopku, če v skladu s členom 57(6) Direktive 2014/24 v povezavi z uvodno izjavo 102 te direktive predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost. To je spodbuda za gospodarske subjekte, da sprejmejo popravne ukrepe (glej v tem smislu sodbi z dne 3. junija 2021, Rad Service in drugi, C‑210/20, EU:C:2021:445, točka 35, in z dne 26. januarja 2023, HSC Baltic in drugi, C‑682/21, EU:C:2023:48, točka 40 in navedena sodna praksa).
49 Tretjič, načelo sorazmernosti zahteva konkretno in posamično presojo ravnanja zadevnega subjekta na podlagi vseh upoštevnih elementov (glej v tem smislu sodbo z dne 3. junija 2021, Rad Service in drugi, C‑210/20, EU:C:2021:445, točka 40 in navedena sodna praksa). V zvezi s tem iz besedila člena 57(4), prvi pododstavek, točka (h), te direktive izhaja, da je treba zlasti v zvezi z lažno izjavo pri dajanju informacij, ki se zahtevajo za preverjanje izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, preučiti in dokazati krivdo zadevnega gospodarskega subjekta. Poleg tega bi bilo treba v skladu z uvodno izjavo 101 navedene direktive gospodarski subjekt zaradi manjših nepravilnosti izključiti le v izjemnih okoliščinah.
50 Predložitveno sodišče se sprašuje, ali lahko le javni naročnik med postopkom oddaje javnega naročila ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za uporabo neobveznega razloga za izključitev iz člena 57(4), prvi pododstavek, točka (h), Direktive 2014/24, ali pa ima to možnost tudi sodišče po koncu tega postopka. Prav tako se sprašuje, ali je lahko organ, pristojen za javna naročila, pooblaščen, da glede na tako ugotovitev javnemu naročniku odredi, naj objavi ime zadevnega gospodarskega subjekta na seznamu ponudnikov, ki so bili spoznani za krive lažne izjave.
51 Člen 57 Direktive 2014/24 ne nasprotuje temu, da sodišče dejstvo, da je gospodarski subjekt predložil neresnične informacije o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje v postopku javnega naročanja, ugotovi po koncu tega postopka.
52 V zvezi s tem ni pomembno, ali je bil ta gospodarski subjekt izključen iz zadevnega postopka javnega naročanja ali ne.
53 Na eni strani namreč v skladu s členom 57(5), drugi pododstavek, Direktive 2014/24 javni naročniki lahko oziroma – na zahtevo države članice – morajo med postopkom kadar koli izključiti gospodarski subjekt, če se izkaže, da je gospodarski subjekt glede na dejanja, izvršena s storitvijo ali opustitvijo, pred ali med postopkom v enem od položajev iz tega člena 57(4), prvi pododstavek, točka (h). Razlog za izključitev iz te določbe se torej lahko uporabi tako v postopku oddaje javnega naročila, v okviru katerega je gospodarski subjekt kriv resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, kot tudi v kasnejših postopkih oddaje javnega naročila (glej v tem smislu sodbi z dne 3. oktobra 2019, Delta Antrepriză de Construcţii şi Montaj 93, C‑267/18, EU:C:2019:826, točki 34 in 35, in z dne 21. decembra 2023, Infraestruturas de Portugal in Futrifer Indústrias Ferroviárias, C‑66/22, EU:C:2023:1016, točke od 67 do 69).
54 Poleg tega, ker lahko država članica javnim naročnikom naloži, da iz postopkov oddaje javnega naročila izključijo gospodarski subjekt, ki je v takem položaju, mora imeti ta država članica tudi možnost, da nacionalni organ, pristojen za to področje, pooblasti za odločitev o tem, ali je treba sprejeti odločbo, ki za te javne naročnike vsebuje tako obveznost.
55 Na drugi strani, glede na to, da mora biti odločitev, s katero javni naročnik – tudi implicitno – zavrne izključitev gospodarskega subjekta iz postopka javnega naročanja zaradi enega od neobveznih razlogov za izključitev iz člena 57(4), prvi pododstavek, Direktive 2014/24, mogoče izpodbijati, lahko nacionalno sodišče, ki odloča o zadevi, preveri presojo tega javnega naročnika glede vprašanja, ali so bili pogoji, ki se zahtevajo za uporabo tega razloga za izključitev, v zvezi z zadevnim gospodarskim subjektom izpolnjeni (glej v tem smislu sodbo z dne 7. septembra 2021, Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras, C‑927/19, EU:C:2021:700, točki 143 in 144).
56 V obravnavani zadevi je Klaipėdos apygardos teismas (okrožno sodišče v Klaipėdi) s sodbo z dne 29. decembra 2023, ki je bila potrjena v pritožbenem postopku, ugotovilo, da je družba VA Statyba iz hude malomarnosti predložila neresnične informacije v zvezi z izpolnjevanjem dveh pogojev glede usposobljenosti, ki ju je določil javni naročnik, da bi lahko gospodarski subjekt sodeloval v postopku oddaje javnega naročila iz postopka v glavni stvari. To sodišče je v tej sodbi na podlagi te ugotovitve presodilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za uporabo neobveznega razloga za izključitev iz člena 57(4), prvi pododstavek, točka (h), Direktive 2014/24.
57 Da bi se predložitvenemu sodišču zagotovil koristen odgovor, je treba pojasniti, ali – in po potrebi, pod katerimi pogoji – Direktiva 2014/24 omogoča, da se organu, pristojnemu za javna naročila, podeli pooblastilo za izdajo odredbe, na podlagi katerega lahko ta javnemu naročniku naloži, naj gospodarski subjekt vpiše na seznam, ki zajema gospodarske subjekte, ki so bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive lažnih izjav v postopku javnega naročanja.
58 V zvezi s tem je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da je s členom 57(4), prvi pododstavek, točka (h), Direktive 2014/24 in načelom sorazmernosti iz člena 18(1) te direktive združljiva začasna objava imen gospodarskih subjektov, za katere je bilo ugotovljeno, da so v takih postopkih predložili neresnične informacije o izpolnjevanju pogojev glede usposobljenosti, na seznamu, katerega namen je olajšati vodenje postopkov javnega naročanja. Po eni strani je namreč namen tega neobveznega razloga za izključitev omogočiti, da se takim subjektom omeji dostop do postopkov oddaje javnih naročil z načelno prepovedjo sodelovanja v teh postopkih, po drugi strani pa je namen te objave, ki je dostopna javnim naročnikom in drugim subjektom, pristojnim na področju javnih naročil, olajšati uporabo te omejitve (glej po analogiji sodbo z dne 26. januarja 2023, HSC Baltic in drugi, C‑682/21, EU:C:2023:48, točki 44 in 45).
59 Iz tega sledi, da te določbe Direktive 2014/24 ne preprečujejo, da bi bil nacionalni organ, pristojen za javna naročila, pooblaščen, da javnemu naročniku naloži objavo imena gospodarskega subjekta, če je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je ta subjekt v postopku javnega naročanja krivdno predložil neresnične informacije v zvezi z izpolnjevanjem pogojev glede usposobljenosti, določenih za sodelovanje v tem postopku, in to ne glede na to, da navedeni gospodarski subjekt ni bil izključen iz navedenega postopka.
60 Vendar mora biti v takem primeru na eni strani ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točkah 47 in 49 te sodbe, trajanje te objave sorazmerno z resnostjo ravnanja zadevnega gospodarskega subjekta, pri čemer to trajanje v skladu s členom 57(7) Direktive 2014/24 nikakor ne sme biti daljše od treh let od datuma, ko je ta gospodarski subjekt predložil take neresnične informacije.
61 Na drugi strani, glede na sodno prakso, navedeno v točki 48 te sodbe, je treba zadevnemu gospodarskemu subjektu tudi v obdobju take objave načeloma dovoliti sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, če v skladu s členom 57(6) Direktive 2014/24 predloži dokaze, da popravni ukrepi, ki jih je sprejel, zadostujejo za preprečitev ponovitve nepravilnosti v obliki predložitve neresničnih informacij o izpolnjevanju pogojev glede usposobljenosti in da je zato s temi ukrepi mogoče dokazati njegovo zanesljivost.
62 Če namreč gospodarski subjekt, ki je v položaju iz člena 57(4), prvi pododstavek, točka (h), te direktive – in ker na splošno ni bil izključen iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja s pravnomočno sodbo – javnemu naročniku predloži take popravne ukrepe, pod pogojem, da jih ta javni naročnik šteje za zadostne, to temu gospodarskemu subjektu omogoča, da ni izključen iz zadevnega postopka oddaje javnega naročila. Zato je treba to možnost priznati gospodarskemu subjektu, ki je predmet take objave.
63 Poleg tega je treba opozoriti, da je treba pojem „odločitve, ki so jih sprejeli naročniki“ v smislu člena 1(1), četrti pododstavek, Direktive 89/665 razlagati široko (sodba z dne 7. septembra 2021, Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras, C‑927/19, EU:C:2021:700, točka 105 in navedena sodna praksa). Seznam ponudnikov, ki so predložili neresnične informacije, ki javnim naročnikom omogoča, da se seznanijo z imeni gospodarskih subjektov, za katere se šteje, da niso zanesljivi ponudniki, pa načeloma pomeni, da so začasno izključeni iz vseh postopkov javnega naročanja, razen če zadevni gospodarski subjekt dokaže, da je sprejel ustrezne popravne ukrepe. V teh okoliščinah člen 1(1) in (3) Direktive 89/665 v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zahteva, da je lahko predmet sodnega nadzora, določenega s to direktivo, vsaj odločba, s katero nacionalni organ, pristojen za javna naročila, javnemu naročniku naloži, naj objavi ime gospodarskega subjekta na takem seznamu, ali odločba o objavi, ki jo je ta javni naročnik sprejel za izpolnitev te odredbe.
64 Glede na zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 18(1) in člen 57(4), prvi pododstavek, točka (h), Direktive 2014/24 ter člen 1(1) in (3) Direktive 89/665 razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi ali praksi, v skladu s katero je organ, pristojen za javna naročila, pooblaščen, da javnemu naročniku odredi objavo imena gospodarskega subjekta, ki je predložil neresnične informacije o izpolnjevanju pogojev glede usposobljenosti, čeprav ta javni naročnik tega subjekta ni izključil iz postopka oddaje javnega naročila, preden je bil ta končan, in je bila krivda navedenega subjekta zaradi lažne izjave dokazana s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna, če:
– je trajanje te objave sorazmerno z resnostjo ravnanja zadevnega gospodarskega subjekta in ne presega najdaljšega obdobja iz člena 57(7) Direktive 2014/24;
– lahko ta gospodarski subjekt v času te objave predloži dokaz o svoji zanesljivosti v skladu s členom 57(6) Direktive 2014/24, da bi lahko sodeloval v kasnejšem postopku oddaje javnega naročila;
– ima navedeni gospodarski subjekt na voljo učinkovito pravno sredstvo zoper vsaj eno od odločb, ki se nanašajo na tako objavo, ki sta jih sprejela ta organ oziroma zadevni javni naročnik.
Stroški
65 Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
Člen 18(1) in člen 57(4), prvi pododstavek, točka (h), Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES, kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1952 z dne 10. novembra 2021, ter člen 1(1) in (3) Direktive Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (89/665/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014,
je treba razlagati tako, da
ne nasprotujejo nacionalni ureditvi ali praksi, v skladu s katero je organ, pristojen za javna naročila, pooblaščen, da javnemu naročniku odredi objavo imena gospodarskega subjekta, ki je predložil neresnične informacije o izpolnjevanju pogojev glede usposobljenosti, čeprav ta javni naročnik tega subjekta ni izključil iz postopka oddaje javnega naročila, preden je bil ta končan, in je bila krivda navedenega subjekta zaradi lažne izjave dokazana s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna, če:
– je trajanje te objave sorazmerno z resnostjo ravnanja zadevnega gospodarskega subjekta in ne presega najdaljšega obdobja iz člena 57(7) Direktive 2014/24, kakor je bila spremenjena;
– lahko ta gospodarski subjekt v času te objave predloži dokaz o svoji zanesljivosti v skladu s členom 57(6) Direktive 2014/24, kakor je bila spremenjena, da bi lahko sodeloval v kasnejšem postopku oddaje javnega naročila;
– ima navedeni gospodarski subjekt na voljo učinkovito pravno sredstvo zoper vsaj eno od odločb, ki se nanašajo na tako objavo, ki sta jih sprejela ta organ oziroma zadevni javni naročnik.
Podpisi
* Jezik postopka: litovščina.