SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 23. januarja 2025 ( *1 )

„Pritožba – Člen 56 Statuta Sodišča Evropske unije – Več toženih strank v postopku na prvi stopnji – Zamudna sodba, ki je bila izdana v zvezi z eno od teh strank in zoper katero je bil vložen ugovor pred Splošnim sodiščem Evropske unije – Dopustnost pritožbe zoper to sodbo – Pogoji – Člen 41 Statuta Sodišča Evropske unije – Dopustnost odgovora na pritožbo, ki ga je vložila stranka, v zvezi s katero je bila na prvi stopnji izdana zamudna sodba – Člen 172 Poslovnika Sodišča – Nasprotna pritožba stranke, v zvezi s katero je bila izdana zamudna sodba in ki je pri Splošnem sodišču vložila ugovor – Člen 176(1) in člen 178 Poslovnika Sodišča – Nedopustnost – Arbitražna klavzula – Člen 272 PDEU – Zavarovalna pogodba, ki jo je sklenil Evropski parlament – Klavzula o izključitvi škode, ki je neposredno ali posredno povezana s poplavami – Obseg“

V zadevi C‑766/21 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 8. decembra 2021,

Evropski parlament, ki sta ga sprva zastopali E. Paladini in B. Schäfer, nato A. Caiola in E. Paladini, agenti,

pritožnik,

druge stranke v postopku so

Axa Assurances Luxembourg SA s sedežem v Luxembourgu (Luksemburg),

Bâloise Assurances Luxembourg SA s sedežem v Bertrangeu (Luksemburg),

La Luxembourgeoise SA s sedežem v Leudelangeu (Luksemburg),

Nationale-Nederlanden Schadeverzekering Maatschappij NV s sedežem v ’s‑Gravenhageju (Nizozemska),

ki jih zastopata C. Collarini in S. Denu, avocats,

tožene stranke v postopku na prvi stopnji,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi K. Jürimäe, predsednica drugega senata v funkciji predsednice tretjega senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika tretjega senata, N. Jääskinen, M. Gavalec in N. Piçarra (poročevalec), sodniki,

generalni pravobranilec: N. Emiliou,

sodni tajnik: C. Di Bella, administrator,

na podlagi pisnega postopka,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 18. januarja 2024,

na podlagi sklepa o ponovnem odprtju ustnega postopka z dne 20. marca 2024 in po obravnavi z dne 17. aprila 2024,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 6. junija 2024,

izreka naslednjo

Sodbo

1

Evropski parlament s pritožbo predlaga razveljavitev točk 2 in 4 izreka sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 29. septembra 2021, Parlament/Axa Assurances Luxembourg in drugi (T‑384/19, EU:T:2021:630, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katerima je to sodišče zavrnilo njegovo tožbo na podlagi člena 272 PDEU zoper družbe Axa Assurances Luxembourg SA, Bâloise Assurances Luxembourg SA in La Luxembourgeoise SA (v nadaljevanju skupaj: Axa in drugi), s katero je Parlament predlagal, naj se jim naloži, da mu plačajo stroške, povezane s škodo, ki jo je na stavbi Konrad Adenauer (v nadaljevanju: stavba KAD) v Luxembourgu (Luksemburg) povzročila deževnica z gradbišča te stavbe, in sicer na podlagi zavarovalne pogodbe o vseh tveganjih na gradbišču (v nadaljevanju: pogodba TRC), sklenjene 3. aprila 2012 med družbo Axa in drugimi ter družbo Nationale-Nederlanden Schadeverzekering Maatschappij NV (v nadaljevanju: NN), na eni strani, in Evropsko unijo, ki jo zastopa Parlament, na drugi strani.

2

Družba NN z nasprotno pritožbo predlaga razveljavitev točk 1 in 3 izreka izpodbijane sodbe, s katerima ji je Splošno sodišče v zamudni sodbi naložilo, naj Parlamentu na podlagi pogodbe TRC plača znesek 79.653,89 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pravni okvir

Statut Sodišča Evropske unije

3

Člen 41 Statuta Sodišča Evropske unije določa:

„Če tožena stranka, ki je bila k temu pravilno vabljena, ne predloži pisnega odgovora na tožbo, se sodba izda v njeno škodo zaradi izostanka. Pritožba zoper sodbo se lahko vloži v enem mesecu po uradnem obvestilu o njej. […]“

4

Člen 56 tega statuta določa:

„Pri Sodišču se lahko vloži pritožba v dveh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi, proti kateri je pritožba vložena, proti končnim odločitvam Splošnega sodišča in delnim odločitvam tega sodišča o vsebinskih vprašanjih ali odločitvam o procesnih vprašanjih glede nepristojnosti ali nedopustnosti.

Takšno pritožbo lahko vloži katera koli stranka, ki v celoti ali delno ni uspela s svojimi sklepnimi predlogi. […]

[…]“

Poslovnik Sodišča

5

Člen 172 Poslovnika Sodišča, naslovljen „Stranke, ki lahko vložijo odgovor na pritožbo“, določa:

„Vsaka stranka v zadevi pred Splošnim sodiščem, na katero se nanaša pritožba, ki ima interes za ugoditev pritožbi ali njeno zavrnitev, lahko v dveh mesecih od vročitve pritožbe vloži odgovor nanjo. […]“

6

Člen 176 tega poslovnika, naslovljen „Nasprotna pritožba“, določa:

„1.   Stranke iz člena 172 tega poslovnika lahko v enakem roku, kot je določen za vložitev odgovora na pritožbo, vložijo nasprotno pritožbo.

2.   Nasprotna pritožba se vloži z ločeno vlogo, ki ni odgovor na pritožbo.“

7

Člen 178 navedenega poslovnika, naslovljen „Predlogi, razlogi in trditve iz nasprotne pritožbe“, določa:

„1.   Z nasprotno pritožbo se predlaga, naj se odločba Splošnega sodišča v celoti ali deloma razveljavi.

[…]

3.   V okviru navajanih pravnih razlogov in trditev se natančno opredelijo izpodbijani deli obrazložitve odločbe Splošnega sodišča. Navajani pravni razlogi in trditve ne smejo biti enaki razlogom in trditvam iz odgovora na pritožbo.“

Poslovnik Splošnega sodišča

8

Člen 1 Poslovnika Splošnega sodišča, naslovljen „Opredelitve“, v odstavku 2 določa:

„Za namene tega poslovnika:

[…]

(c)

so ‚stranka‘ ali ‚stranke‘, če ni drugače navedeno, vse stranke v postopku, vključno z intervenienti;

[…]“

9

Člen 123 tega poslovnika, naslovljen „Zamudna sodba“, določa:

„1.   Če Splošno sodišče ugotovi, da tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila v obliki ali roku, kot ju določa člen 81, brez poseganja v uporabo člena 45, drugi odstavek, Statuta [Sodišča Evropske unije], lahko tožeča stranka v roku, ki ga določi predsednik, Splošnemu sodišču predlaga, naj njenim predlogom ugodi.

2.   Tožena stranka, ki se ni spustila v postopek, ne sodeluje v postopku z zamudno sodbo in se ji ne vroči noben procesni akt razen končne odločbe.

3.   Splošno sodišče v zamudni sodbi ugodi predlogom tožeče stranke, razen če je očitno nepristojno za odločanje o tožbi ali če je ta tožba očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage.

4.   Zamudna sodba je izvršljiva. Vendar lahko Splošno sodišče dovoli odlog izvršitve, dokler ne odloči o ugovoru, vloženem v skladu s členom 166, oziroma lahko izvršitev pogojuje s položitvijo varščine, katere znesek in vrsta se določita glede na okoliščine. Ta varščina se vrne, če ugovor ni vložen ali če je zavrnjen.“

10

Člen 163 navedenega poslovnika, naslovljen „Prekinitev postopka“, določa:

„Če se pritožba pred Sodiščem in predlog, zahteva ali pravno sredstvo iz tega poglavja, razen predlogov iz členov 164 in 165, nanašata na isto odločbo Splošnega sodišča, lahko predsednik po opredelitvi strank odloči, da postopek prekine, dokler Sodišče ne odloči o pritožbi.“

11

Člen 166 istega poslovnika, naslovljen „Ugovor zoper zamudno sodbo“, določa:

„1.   V skladu s členom 41 Statuta [Sodišča Evropske unije] se lahko zoper zamudno sodbo vloži ugovor.

2.   Tožena stranka, ki se ni spustila v postopek, vloži ugovor v enem mesecu od vročitve zamudne sodbe. […]

3.   Po vročitvi ugovora predsednik drugi stranki določi rok, v katerem lahko ta predloži pisna stališča.

[…]

5.   Splošno sodišče odloči s sodbo, zoper katero ni ugovora.

[…]“

Pogodba TRC

12

V skladu s členom I.12.3.1.1 pogodbe TRC so iz jamstev, določenih s to pogodbo, med drugim izključene izgube in škoda zaradi nespoštovanja pravil stroke, če te kršitve dopušča kateri koli zavarovanec ali oseba, pooblaščena za vodenje zavarovanih del, zlasti tehnični vodja gradbišča, oziroma teh kršitev nobeden od njih ni mogel prezreti.

13

V skladu s členoma I.13.2 in I.13.2.1 navedene pogodbe analizo vzrokov, odgovornosti in obsega škode ter oceno zneska škode opravi izvedenec, ki ga imenuje in plača zavarovalnica. V primeru nestrinjanja z ugotovitvami iz izvedenskega mnenja ima zavarovalec možnost, da naroči izvedbo drugega izvedenskega mnenja.

14

V skladu s členom I.15.1.1 iste pogodbe ta med drugim ne krije škode, ki je neposredno ali posredno povezana s poplavami, izlitjem tokov površinskih ali podzemnih voda, nezadostnim odvajanjem vode iz kanalizacije in katerimi koli naravnimi katastrofami, razen če ni drugače dogovorjeno.

15

V skladu s členom I.18.1 pogodbe TRC „[se] [z]a to pogodbo […] uporablja pravo Evropske unije, ki ga dopolnjuje luksemburško pravo“.

16

Člen I.19 te pogodbe, naslovljen „Klavzula o pristojnosti“, določa:

„Vsak spor med Evropskim parlamentom in izvajalcem v zvezi s to pogodbo, ki ga ni mogoče rešiti sporazumno, se v skladu s členom 256(1) [PDEU] predloži Splošnemu sodišču, sodnemu organu Sodišča Evropske unije.“

17

V skladu s členom II.1 navedene pogodbe se pojem „naravne katastrofe“ nanaša na „[i]zlitja, poplave, nenaden dvig morja, zemeljske plazove in, če ni drugače dogovorjeno, potrese“.

Dejansko stanje

18

Dejansko stanje spora je podano v točkah od 1 do 23 izpodbijane sodbe in ga je mogoče za potrebe tega postopka povzeti, kot sledi.

19

Parlament je v okviru del za razširitev in nadgradnjo stavbe KAD leta 2011 začel postopek javnega razpisa za sklenitev zavarovalne police za kritje vseh tveganj na gradbišču in zavarovanja za kritje civilne odgovornosti.

20

Ob koncu tega postopka je bila izbrana ponudba, pripravljena na podlagi ponudbe, ki so jo podali družba Axa in drugi ter družba Delta Lloyd Schadeverzekering NV, ki jo je pozneje prevzela družba NN (v nadaljevanju skupaj: tožene stranke v postopku na prvi stopnji).

21

Unija, ki jo je zastopal Parlament, je 3. aprila 2012 s toženimi strankami v postopku na prvi stopnji sklenila pogodbo TRC. V tej pogodbi je družba Axa Assurances Luxembourg določena kot vodilna zavarovalnica.

22

Po močnem deževju 27. in 30. maja 2016 je deževnica z gradbišča stavbe KAD deloma vdrla v kletne prostore stavbe v gradnji, kar je privedlo do kopičenja vode in ustvarilo vlažno ozračje v prostorih, v katerih je bila že nameščena tehnična oprema, na kateri je tako nastala škoda.

23

Družba, ki je odgovorna za večja gradbena dela na tem objektu, je 30. maja 2016 zavarovalnemu posredniku predložila prijavo škode v zvezi z dogodki, opisanimi v prejšnji točki. Družba Axa Assurances Luxembourg je kot vodilna zavarovalnica imenovala izvedenca, ki mu je naložila preiskave v zvezi z uporabo.

24

Družba Axa Assurances Luxembourg je z dopisom z dne 15. julija 2016 Parlamentu sporočila, da glede na informacije in tehnične elemente, ki izhajajo iz predhodnih in dodatnih izvedenskih mnenj, pripravljenih po dveh izvedenskih obiskih, meni, da zadevni škodni dogodek ni zajet s pogodbo TRC.

25

Na prvem mestu, družba Axa Assurances Luxembourg je trdila, da člen I.15.1.1 pogodbe TRC ne zajema škode, ki je neposredno ali posredno povezana s poplavami ali nezadostnim odvajanjem vode iz kanalizacije. Na drugem mestu, škodni dogodek naj bi bil predvidljiv in naj bi bil posledica očitne kršitve pravil stroke, tako da naj bi bile izgube in škoda, ki iz tega izhajajo, v skladu s členom I.12.3.1.1 te pogodbe prav tako izključene iz zavarovalnega kritja.

26

Parlament je 21. novembra 2017 po pisnih izmenjavah in sestanku s predstavniki družbe Axa Assurances Luxembourg toženim strankam v postopku na prvi stopnji poslal uradni opomin, pri čemer se je oprl na začasno oceno škode, ta družba pa je na ta opomin odgovorila 20. decembra 2017 in ponovila ugovor nedopustnosti.

27

Parlament je po prejemu končnega poročila tehničnega izvedenca urada za nadzor Luxcontrol, pooblaščenega za pregled tehnične opreme, nameščene in shranjene v prostorih, v katerih se je zgodil škodni dogodek, vključno s seznamom opreme, ki jo je treba zamenjati, z dopisom z dne 28. novembra 2018 ta opomin ponovil, pri čemer je navedel, da je škoda, ki je nastala in jo je mogoče ugotoviti, ocenjena na 800.624,33 EUR brez davka na dodano vrednost.

Tožba pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba

28

Parlament je 20. junija 2019 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil tožbo na podlagi člena 272 PDEU, s katero je Splošnemu sodišču predlagal, naj:

–

ugotovi, da škoda zaradi vdora vode, ki je nastala na gradbišču stavbe KAD ob močnem deževju 27. in 30. maja 2016, spada na področje uporabe pogodbe TRC;

–

toženim strankam v postopku na prvi stopnji posledično naloži, naj mu povrnejo zahtevane stroške, to je 779.902,87 EUR, in naj zlasti:

–

družbi Axa Assurances Luxembourg naloži plačilo 50 % zgoraj navedenega zneska, to je 389.951,44 EUR;

–

družbi Bâloise Assurances Luxembourg naloži plačilo 20 % zgoraj navedenega zneska, to je 155.980,57 EUR;

–

družbi La Luxembourgeoise naloži plačilo 20 % zgoraj navedenega zneska, to je 155.980,57 EUR;

–

družbi NN naloži plačilo 10 % zgoraj navedenega zneska, to je 77.990,29 EUR;

–

toženim strankam v postopku na prvi stopnji naloži, naj mu plačajo zakonske obresti za zamudo pri plačilu teh zneskov od 22. decembra 2017 po stopnji, ki je enaka obrestni meri, ki jo uporablja Evropska centralna banka (ECB) za svoje operacije glavnega refinanciranja, povečani za osem odstotnih točk;

–

podredno, če prvima dvema predlogoma ne bi bilo ugodeno, toženim strankam v postopku na prvi stopnji naloži solidarno plačilo za škodo, nastalo zaradi neizpolnitve obveznosti iz člena I.13.2 pogodbe TRC, to je 779.902,87 EUR;

–

toženim strankam v postopku na prvi stopnji naloži, naj mu povrnejo stroške izvedenca, to je 16.636 EUR, in naj zlasti:

–

družbi Axa Assurances Luxembourg SA naloži plačilo 50 % zgoraj navedenega zneska, to je 8318 EUR;

–

družbi Bâloise Assurances Luxembourg naloži plačilo 20 % zgoraj navedenega zneska, to je 3327,20 EUR;

–

družbi La Luxembourgeoise naloži plačilo 20 % zgoraj navedenega zneska, to je 3327,20 EUR;

–

družbi NN naloži plačilo 10 % zgoraj navedenega zneska, to je 1663,60 EUR;

–

toženim strankam v postopku na prvi stopnji naloži, naj mu plačajo zakonske obresti za zamudo pri plačilu teh zneskov od 22. decembra 2017 po stopnji, ki je enaka obrestni meri, ki jo uporablja ECB za svoje operacije glavnega refinanciranja, povečani za osem odstotnih točk, in

–

toženim strankam v postopku na prvi stopnji naloži plačilo stroškov.

29

Sodno tajništvo Splošnega sodišča je po tem, ko je bilo obveščeno, da je družbo Delta Lloyd Schadeverzekering prevzela družba NN, družbo NN z dopisom z dne 13. januarja 2020 obvestilo o tožbi Parlamenta in ji določilo rok za vložitev odgovora na tožbo. Družba NN odgovora na tožbo v predpisanem roku ni vložila.

30

Parlament je 26. junija 2020 Splošnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je bila tožba družbi NN pravilno vročena, in naj na podlagi člena 123(1) Poslovnika Splošnega sodišča ugodi njegovim predlogom, usmerjenim proti tej družbi. Sodno tajništvo je ta predlog vročilo družbi NN, pri čemer je pojasnilo, da ta družba v skladu z odstavkom 2 tega člena ne bo sodelovala v postopku z zamudno sodbo in da ji bo vročena le končna odločba.

31

Splošno sodišče je ugodilo predlogu Parlamenta ter v točkah 1 in 3 izreka izpodbijane sodbe družbi NN z zamudno sodbo naložilo, naj Parlamentu plača znesek 79.653,89 EUR in pripadajoče zakonske obresti za zamudo pri plačilu od 22. decembra 2017 ter naj plača stroške postopka z zamudno sodbo, ki se nanaša nanjo.

32

Družba NN je 16. novembra 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila ugovor zoper točki 1 in 3 izpodbijane sodbe. Splošno sodišče je s sklepom z dne 10. januarja 2022 ta postopek z ugovorom prekinilo do razglasitve končne odločbe Sodišča o tej pritožbi.

33

Splošno sodišče pa je v točki 94 izpodbijane sodbe v zvezi s tožbenimi zahtevki, ki jih je Parlament vložil proti družbi Axa in drugim, razsodilo, da glede na člen I.15.1.1 pogodbe TRC v povezavi z drugimi določbami te pogodbe in kontekstom, v katerem je bila ta pogodba sklenjena, ni podlage za to, da se izraz „poplave“ razlaga ozko. Splošno sodišče je tako v točki 111 izpodbijane sodbe ugotovilo, da so se družba Axa in drugi zoper Parlament lahko upravičeno sklicevali na klavzulo o izključitvi jamstev za škodo, ki je neposredno ali posredno povezana s poplavami, iz tega člena I.15.1.1.

34

Zato je Splošno sodišče v točkah 2 in 4 izreka izpodbijane sodbe zavrnilo tožbo Parlamenta v delu, v katerem se je ta nanašala na družbo Axa in druge, ter Parlamentu naložilo, naj poleg svojih stroškov nosi dve tretjini stroškov družbe Axa in drugih.

Predlogi strank v okviru glavne in nasprotne pritožbe

35

Parlament s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

–

razveljavi točki 2 in 4 izreka izpodbijane sodbe;

–

zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

–

odločitev o stroških, razen tistih, na katere se nanaša točka 3 izreka izpodbijane sodbe, pridrži;

–

podredno:

–

točki 2 in 4 izreka izpodbijane sodbe razveljavi ter

–

predlogom, ki jih je Parlament na prvi stopnji podal v zvezi z družbo Axa in drugimi, ugodi.

36

Tožene stranke Sodišču predlagajo, naj:

–

primarno:

–

predlog Parlamenta za razveljavitev točk 2 in 4 izreka izpodbijane sodbe zavrne;

–

posledično zavrne njegov predlog, naj se odločitev o stroških iz točke 4 izreka izpodbijane sodbe pridrži;

–

podredno, če bi Sodišče predlogu Parlamenta ugodilo ter razveljavilo točki 2 in 4 izreka izpodbijane sodbe, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, in

–

še bolj podredno, tožbene zahtevke Parlamenta proti družbi Axa in drugim na podlagi trditev, ki so jih ti navedli na prvi stopnji, zavrne ter odloči v skladu s predlogi iz odgovora na tožbo in duplike, ki so jih ti predložili na prvi stopnji.

37

Družba NN z nasprotno pritožbo Sodišču predlaga, naj:

–

nasprotno pritožbo razglasi za dopustno in utemeljeno ter zato točki 1 in 3 izreka izpodbijane sodbe razveljavi ter

–

Parlamentu naloži plačilo stroškov.

38

Parlament Sodišču predlaga, naj:

–

nasprotno pritožbo razglasi za nedopustno;

–

podredno, nasprotno pritožbo razglasi za neutemeljeno in

–

družbi NN naloži plačilo stroškov navedene nasprotne pritožbe.

Ponovno odprtje ustnega dela postopka

39

Generalni pravobranilec je prve sklepne predloge predstavil 18. januarja 2024. Istega dne je Sodišče razglasilo sodbo Eulex Kosovo/SC (C‑785/22 P, EU:C:2024:52). Sodišče je v točki 31 te sodbe razsodilo, da ker vložitev ugovora povzroči ponovno odprtje postopka pred Splošnim sodiščem, ni mogoče šteti, da je zamudna sodba, zoper katero je bil vložen ugovor, končna odločitev v smislu člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije. Na podlagi tega je v točki 32 te sodbe ugotovilo, da pritožba zoper zamudno sodbo, v zvezi s katero je vložen ugovor, ni dopustna.

40

Sodišče je s sklepom z dne 20. marca 2024, Parlament/Axa Assurances Luxembourg in drugi (C‑766/21 P, EU:C:2024:321), v skladu s členom 83 Poslovnika odredilo ponovno odprtje ustnega dela postopka in izvedbo obravnave, da bi stranke lahko izrazile svoje stališče o morebitnih učinkih sodbe z dne 18. januarja 2024, Eulex Kosovo/SC (C‑785/22 P, EU:C:2024:52), na dopustnost pritožbe, ki jo je vložil Parlament.

41

Po tej obravnavi, ki je potekala 17. aprila 2024, in predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 6. junija 2024 je bil ustni del postopka končan.

Glavna pritožba

Dopustnost

Trditve strank

42

Parlament meni, da sodba z dne 18. januarja 2024, Eulex Kosovo/SC (C‑785/22 P, EU:C:2024:52), ne vpliva na dopustnost pritožbe, s katero predlaga razveljavitev točk 2 in 4 izreka izpodbijane sodbe. Medtem ko je v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, Sodišče odločalo o predlogu za razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 19. oktobra 2022, SC/Eulex Kosovo (T‑242/17 RENV, EU:T:2022:637), v kateri je Splošno sodišče izdalo zamudno sodbo v zvezi z le eno toženo stranko, pa je bila izpodbijana zamudna sodba izdana le v zvezi z eno od štirih toženih strank, in sicer družbo NN. Iz tega naj bi izhajalo, da je ta pritožba, ki je usmerjena zoper ti točki izreka, razglašeni po kontradiktorni razpravi, ki ne moreta biti predmet ugovora, dopustna.

43

Iz točk 31, 33 in 35 sodbe z dne 18. januarja 2024, Eulex Kosovo/SC (C‑785/22 P, EU:C:2024:52), naj bi izhajalo, da le točke izreka sodbe, zoper katero je bil vložen ugovor, pomenijo nedopustnost pritožbe, katere namen je njihova razveljavitev, ker se ta pritožba zaradi takega ugovora ne nanaša na „končno odločitev“ v smislu člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije. To razlago naj bi potrjeval člen 163 Poslovnika Splošnega sodišča, ki določa možnost, da predsednik Splošnega sodišča, če se pritožba pred Sodiščem in ugovor zoper zamudno sodbo nanašata na isto odločitev Splošnega sodišča, postopek z ugovorom prekine, dokler Sodišče ne odloči o pritožbi.

44

Tožene stranke pa trdijo, da pritožba, ki jo je vložil Parlament, ni dopustna glede na načela, ki izhajajo iz sodbe z dne 18. januarja 2024, Eulex Kosovo/SC (C‑785/22 P, EU:C:2024:52), iz katere naj bi izhajalo, da je zoper sodbo Splošnega sodišča, v zvezi s katero je bil vložen ugovor in ki torej ni pravnomočna, mogoče vložiti pritožbo šele po koncu postopka z ugovorom.

45

Ta načela, ki naj bi omogočala ohranjanje enotnosti spora z izogibanjem vzporednim postopkom in tveganju nasprotujočih si odločb, naj bi se uporabljala v obravnavani zadevi, v kateri poteka le en postopek ter v kateri spor izhaja iz iste pogodbe.

Presoja Sodišča

46

Na prvem mestu, iz člena 56, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije izhaja, da se pri Sodišču lahko vloži pritožba le proti končnim odločitvam Splošnega sodišča in delnim odločitvam o vsebinskih vprašanjih ali odločitvam o procesnih vprašanjih glede nepristojnosti ali nedopustnosti. Pritožbo je treba vložiti v dveh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi, zoper katero je pritožba vložena.

47

Iz te določbe izhaja, da je pritožbo dopustno vložiti le zoper končno odločbo, v zvezi s katero ni na voljo nobeno drugo pravno sredstvo (sodba z dne 18. januarja 2024, Eulex Kosovo/SC, C‑785/22 P, EU:C:2024:52, točka 29).

48

Na drugem mestu, člen 41 Statuta Sodišča Evropske unije določa, da če tožena stranka, ki je bila pravilno vabljena k predložitvi pisnega odgovora na tožbo, tega ne stori, se sodba zaradi izostanka izda „v njeno škodo“, ta stranka pa lahko zoper njo vloži ugovor.

49

Iz tega člena izhaja, da se zamudna sodba izda le glede stranke ali strank, ki v predpisani obliki in v predpisanem roku niso predložile pisnega odgovora na tožbo. Pravico do vložitve ugovora zoper to sodbo imajo torej le ta stranka ali stranke, ki se niso spustile v postopek, da se jim omogoči, da se v skladu z načelom kontradiktornosti izjavijo.

50

Tako je Sodišče v primeru sodbe, ki se nanaša na spor, v katerem je udeležena le ena tožena stranka, razsodilo, da postopka z ugovorom, vloženim zoper to sodbo, ni mogoče šteti za konec postopka v smislu člena 56, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in da je zato pritožba zoper navedeno sodbo nedopustna (glej v tem smislu sodbo z dne 18. januarja 2024, Eulex Kosovo/SC, C‑785/22 P, EU:C:2024:52, točki 31 in 32).

51

Kadar pa je sodba Splošnega sodišča izdana po kontradiktorni razpravi med nekaterimi strankami in kot zamudna sodba v zvezi z drugo toženo stranko, ki se ni spustila v postopek, lahko ugovor vloži le ta stranka, in sicer le zoper točke izreka te sodbe, ki se nanašajo nanjo. Druge točke izreka navedene sodbe, ki se nanašajo na tožene stranke, ki niso ta tožena stranka, ki se ni spustila v postopek, pomenijo „končno“ odločitev v smislu člena 56, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in zoper njih ni mogoče vložiti ugovora. Kljub temu je zoper njih mogoče vložiti pritožbo pri Sodišču.

52

V obravnavani zadevi ni sporno, da se točki 2 in 4 izreka izpodbijane sodbe nanašata izključno na družbo Axa in druge, ki so Splošnemu sodišču predložili pisne predloge. Iz tega sledi, da ti točki ne moreta biti predmet nobenega ugovora in da je pritožba Parlamenta v delu, v katerem se nanaša na navedeni točki, dopustna.

Dopustnost odgovora družbe NN na pritožbo

Trditve strank

53

Parlament se sklicuje na nedopustnost odgovora na glavno pritožbo v delu, v katerem ga je vložila družba NN, ki se ni spustila v postopek na prvi stopnji. Po mnenju Parlamenta naj družba NN ne bi imela „interesa za ugoditev pritožbi ali njeno zavrnitev“ v smislu člena 172 Poslovnika Sodišča. Ugoditev glavni pritožbi, ki se nanaša le na točki 2 in 4 izreka izpodbijane sodbe, naj bi koristila le družbi Axa in drugim, ne pa družbi NN, na katero naj bi se nanašali le točki 1 in 3 tega izreka.

54

Družba NN trdi, da bi morala imeti korist od analize Splošnega sodišča, ki je razsodilo, da so se družba Axa in drugi v razmerju do Parlamenta upravičeno sklicevali na izključitveno klavzulo iz člena I.15.1.1 pogodbe TRC. Zato bi morala imeti tako kot družba Axa in drugi možnost izpodbijati pritožbo Parlamenta v delu, v katerem se z njo izpodbija ta presoja Splošnega sodišča.

Presoja Sodišča

55

V skladu s členom 172, prvi stavek, Poslovnika Sodišča lahko „[v]saka stranka v zadevi pred Splošnim sodiščem, na katero se nanaša pritožba, ki ima interes za ugoditev pritožbi ali njeno zavrnitev, […] v dveh mesecih od vročitve pritožbe vloži odgovor nanjo“.

56

Iz tega besedila izhaja, da morata biti pri vložitvi odgovora na pritožbo zoper odločbo Splošnega sodišča poleg dvomesečnega roka iz te določbe izpolnjena dva kumulativna pogoja. Po eni strani mora odgovor na pritožbo vložiti „stranka v zadevi pred Splošnim sodiščem“, po drugi strani pa mora imeti ta stranka „interes za ugoditev pritožbi ali njeno zavrnitev“.

57

Poleg tega, čeprav pojem „stranka v zadevi pred Splošnim sodiščem“ v Poslovniku Sodišča ni opredeljen, iz člena 1(2)(c) Poslovnika Splošnega sodišča izhaja, da so „stranka“ in „stranke“ vse stranke v postopku, vključno z intervenienti.

58

V obravnavani zadevi je treba, na prvem mestu, poudariti, da okoliščina, da je bila v zvezi z družbo NN izdana zamudna sodba, ne more vplivati na njen status „stranke v zadevi“ pred Splošnim sodiščem, ker je bila „stranka“ v postopku pred Splošnim sodiščem v smislu člena 1(2)(c) Poslovnika Splošnega sodišča. Ta pritožba je bila tako družbi NN, enako kot drugim strankam v postopku pred Splošnim sodiščem, na podlagi člena 171(1) Poslovnika Sodišča vročena s sklepom predsednika Sodišča z dne 26. januarja 2022.

59

Na drugem mestu, kar zadeva pogoj, da mora imeti družba NN „interes za ugoditev pritožbi ali njeno zavrnitev“, ni sporno, da se pritožba Parlamenta nanaša le na točki 2 in 4 izreka izpodbijane sodbe, ki se ne nanašata na družbo NN.

60

Vendar je Sodišče v okviru preučitve te pritožbe zaprošeno, naj presodi morebiten obstoj napačne uporabe prava s strani Splošnega sodišča, ko je to ugotovilo, da kopičenje velike količine deževnice na ravneh –4 in –5 kletnih prostorov stavbe KAD spada pod pojem „poplave“ v smislu člena I.15.1.1 pogodbe TRC in da bi se zato družba Axa in drugi proti odškodninskemu zahtevku Parlamenta zaradi škodnega dogodka lahko upravičeno sklicevali na klavzulo o izključitvi jamstev iz tega člena.

61

Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah od 56 do 58 sklepnih predlogov z dne 18. januarja 2024, bi Sodišče tako lahko bilo zaprošeno za presojo, ki bi lahko vplivala na izid ugovora, ki ga je družba NN vložila pri Splošnem sodišču, da bi izpodbijala točki 1 in 3 izreka izpodbijane sodbe, in postopek glede katerega je trenutno prekinjen do razglasitve te sodbe.

62

Iz tega sledi, da ima družba NN „interes za ugoditev pritožbi ali njeno zavrnitev“ v smislu člena 172 Poslovnika Sodišča in da je zato njen odgovor na glavno pritožbo dopusten.

Vsebinska presoja

63

Parlament v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge. Prvi pritožbeni razlog se primarno nanaša na kršitev načel razlage prava Unije v zvezi s pojmom „poplave“ in podredno na izkrivljanje klavzule pogodbe TRC, ki s področja uporabe te pogodbe med drugim izključuje škodo, ki je neposredno ali posredno povezana s „poplavami“. Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava v zvezi z obrazložitvijo izpodbijane sodbe. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na izkrivljanje dejstev in dokazov.

Prvi pritožbeni razlog

– Trditve strank

64

Parlament s prvim pritožbenim razlogom primarno trdi, da je Splošno sodišče s tem, da se je oprlo na običajen pomen izraza „poplava“ iz člena I.15.1.1 pogodbe TRC, ne da bi upoštevalo kontekst, v katerega je umeščen ta izraz, in cilje te pogodbe, kršilo načela razlage prava Unije ter, natančneje, načelo, v skladu s katerim je treba izraze iz določbe o izjemi razlagati ozko, in načelo sistematične razlage. Podredno Parlament trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo klavzulo o izključitvi jamstev iz tega člena I.15.1.1, ker jo je razlagalo preširoko.

65

Tožene stranke trdijo, da se s prvim pritožbenim razlogom pod pretvezo domnevne napačne uporabe prava v resnici izpodbija dejanska presoja te klavzule, ki jo je opravilo Splošno sodišče. Ker naj Sodišče za tak nadzor v okviru pritožbe ne bi bilo pristojno, naj bi bil ta pritožbeni razlog nedopusten.

– Presoja Sodišča

66

Najprej je treba opozoriti, da je le Splošno sodišče pristojno za ugotavljanje dejanskega stanja – razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene – in presojo predloženih dokazov. Ugotovitev teh dejstev in presoja teh dokazov torej nista, razen ob njihovem izkrivljanju, pravno vprašanje, ki bi bilo kot tako predmet nadzora Sodišča (sodba z dne 29. oktobra 2015Komisija/ANKO, C‑78/14 P, EU:C:2015:732, točka 22 in navedena sodna praksa).

67

Opozoriti je treba tudi, da preizkusa pogodbene klavzule, ki ga opravi Splošno sodišče, ni mogoče opredeliti kot razlago prava in zato ne more biti predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe, ne da bi se posegalo v pristojnost Splošnega sodišča za ugotavljanje dejanskega stanja. Domnevna kršitev prava Unije, ki se uporablja za pogodbo, pa je podvržena temu nadzoru (glej v tem smislu sodbo z dne 14. januarja 2021, ERCEA/Aristoteleio Panepistimio Thessalonikis, C‑280/19 P, EU:C:2021:23, točki 43 in 44 ter navedena sodna praksa).

68

Zato je treba neodvisno od vprašanja, ali bi moralo Splošno sodišče uporabiti metode razlage, značilne za pravo Unije, v okviru spora, ki se ni nanašal na razlago tega prava, ampak na uporabo pogodbene klavzule, ugotoviti, da se Parlament sklicuje na kršitev teh metod, pri čemer se opira na sklicevanje na pravo Unije v členu I.18.1 pogodbe TRC. Prvi pritožbeni razlog, ki ga navaja v utemeljitev pritožbe, je zato dopusten.

69

V obravnavani zadevi se je Splošno sodišče z uporabo navedenih metod razlage pravilno vprašalo o pomenu in obsegu, ki sta ga pogodbeni stranki želeli dati izrazu „poplave“, pri čemer se je sklicevalo na kontekst in določbe pogodbe TRC. Tako je v točkah od 77 do 111 izpodbijane sodbe podrobno preučilo, ali se v okoliščinah tega spora za škodo, ki je neposredno ali posredno povezana s poplavami, uporablja klavzula o izključitvi jamstev iz pogodbe TRC, določena v členu I.15.1.1 te pogodbe.

70

Splošno sodišče je v točkah od 78 do 82 izpodbijane sodbe opredelilo izraz „poplave“ glede na njegov običajni pomen, ker v pogodbi TRC ni opredelitve tega izraza, ki bi kazala na to, da sta pogodbeni stranki navedenemu izrazu želeli dati ožji pomen od njegovega splošnega pomena. Najprej je v točki 78 te sodbe poudarilo, da ker pogodba TRC ne vsebuje nobene opredelitve izraza „poplave“, je treba za določitev skupne volje strank te pogodbe uporabiti splošni pomen tega izraza, pri čemer je treba preučiti kontekst, v katerega je umeščena ta izključitvena klavzula. Dalje, Splošno sodišče je v točki 81 navedene sodbe dodalo, da če bi bil namen strank navedene pogodbe omejiti obseg in pomen izraza „poplave“, bi bila v to pogodbo vključena jasna opredelitev tega izraza. Nazadnje, Splošno sodišče je v točki 82 iste sodbe sprejelo opredelitev izraza „poplave“, pri čemer se je sklicevalo na opredelitve tega izraza v dveh različnih slovarjih.

71

Splošno sodišče s tem ni napačno uporabilo prava. V nasprotju s trditvami Parlamenta namreč obseg kritja tveganj iz pogodbe TRC ne izhaja iz vnaprej določenega načela. Določen je s soglasno voljo strank te pogodbe, ki so se v obravnavani zadevi dogovorile, da bodo področje uporabe jamstev iz navedene pogodbe opredelile s klavzulami o izključitvi. Teh klavzul ni mogoče opredeliti kot „izjeme“, ki bi jih bilo treba zato domnevno razlagati ozko, saj niti iz pogodbe TRC, ne glede na njeno poimenovanje, niti iz določbe prava Unije, na katero se Parlament poleg tega ni skliceval, ne izhaja nobeno načelo popolnega kritja tveganj.

72

Splošno sodišče je v točkah od 83 do 93 izpodbijane sodbe s preučitvijo vseh upoštevnih klavzul in konteksta te pogodbe pravilno raziskalo pomen, ki sta ga stranki pogodbe TRC nameravali dati izrazu „poplave“ iz te pogodbe. Splošno sodišče je zlasti navedlo, po eni strani, da je Parlament v okviru svojega javnega razpisa sam predlagal, naj se v pogodbo, ki naj bi bila sklenjena, vključi klavzula o izključitvi škode, ki je neposredno ali posredno povezana s poplavami, potem ko je potrdil, da območje, na katerem je gradbišče stavbe KAD, „ni poplavno ogroženo“. Po drugi strani je v točki 90 izpodbijane sodbe ugotovilo, da dejstvo, da se izraz „poplave“ pojavlja tudi v členu II.1 pogodbe TRC, v katerem so opredeljeni primeri naravnih katastrof, ne pomeni, da sta ta izraza sinonima in da sam pojem poplave zajema le take primere.

73

Zato je Splošno sodišče, ne da bi kršilo metode razlage prava Unije, na katere se sklicuje Parlament v okviru prvega pritožbenega razloga, v točki 92 te sodbe presodilo, da je pojav obilnih padavin, ki je povzročil kopičenje deževnice, kot to, zaradi katerega sta bili poplavljeni ravni –4 in –5 stavbe KAD, zajet z izrazom „poplave“ iz člena I.15.1.1 pogodbe TRC.

74

Zato je treba trditev Parlamenta, ki je bila primarno navedena v okviru prvega tožbenega razloga, zavrniti kot neutemeljeno.

75

Poleg tega je treba v zvezi s trditvijo, ki jo Parlament navaja podredno in se nanaša na izkrivljanje člena I.15.1.1 pogodbe TRC, opozoriti, da mora biti tako izkrivljanje očitno razvidno iz listin v spisu, ne da bi bilo treba na novo presojati dejstva in dokaze (sodba z dne 6. novembra 2018, Scuola Elementare Maria Montessori/Komisija, Komisija/Scuola Elementare Maria Montessori in Komisija/Ferracci, od C‑622/16 P do C‑624/16 P, EU:C:2018:873, točka 86).

76

Zadostuje pa ugotovitev, da Parlament ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi bilo mogoče dokazati obstoj takega izkrivljanja, ampak zgolj izpodbija razlago Splošnega sodišča, ki jo opisuje kot „preširoko“. Zato je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso, navedeno v točkah 66 in 67 te sodbe, to trditev kot nedopustno zavreči.

77

Iz zgoraj navedenih razlogov je treba prvi pritožbeni razlog delno zavrniti kot neutemeljen in delno zavreči kot nedopusten.

Drugi pritožbeni razlog

– Trditve strank

78

Parlament z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je obrazložitev izpodbijane sodbe protislovna, ker je Splošno sodišče v točkah od 78 do 89 te sodbe presodilo, da izvor poplav ni veljavno merilo za opredelitev izraza „poplave“ v kontekstu pogodbe TRC. Splošno sodišče naj bi se v točkah od 91 do 96 navedene sodbe napačno strinjalo s stališčem družbe Axa in drugih, da poplava izvira iz naravnega dogodka zunaj zavarovane stvari, za razliko od škode zaradi vdora vode, ki naj bi bila na splošno krita z zavarovalnimi policami.

79

Tožene stranke izpodbijajo utemeljenost teh trditev.

– Presoja Sodišča

80

V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti iz obrazložitve sodbe Splošnega sodišča jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje Splošnega sodišča, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejete odločbe in da lahko Sodišče opravi sodni nadzor (sodba z dne 1. decembra 2016, Klement/EUIPO, C‑642/15 P, EU:C:2016:918, točka 24 in navedena sodna praksa). Vprašanje, ali je obrazložitev sodbe Splošnega sodišča protislovna ali nezadostna, je pravno vprašanje, ki se lahko navaja v okviru pritožbe (sodba z dne 4. marca 2020, EUIPO/Equivalenza Manufactory, C‑328/18 P, EU:C:2020:156, točka 25 in navedena sodna praksa).

81

Kot je bilo navedeno v točki 70 te sodbe, je Splošno sodišče v točkah od 78 do 82 izpodbijane sodbe opredelilo izraz „poplave“ v običajnem pomenu tega izraza, ker v pogodbi TRC ni opredelitve, iz katere bi bilo razvidno, da sta stranki te pogodbe temu izrazu želeli dati ožji pomen od njegovega splošnega pomena.

82

Splošno sodišče je v točkah od 83 do 89 izpodbijane sodbe obravnavalo kontekst vključitve izraza „poplave“ v člen I.15.1.1 pogodbe TRC. V tem okviru je v točki 85 te sodbe pojasnilo, da „imajo lahko poplave več vzrokov“, v njeni točki 86 pa, da „lahko poplave […] nastanejo iz različnih vzrokov, kot so razlitje vodotoka, močno deževje, razlitje površinskih ali podzemnih vodnih zalog zaradi dviga podtalnice ali poškodba gradbenega objekta, kot sta jez ali nasip“. Splošno sodišče je iz tega v točki 87 navedene sodbe sklepalo, da ni „nobenega utemeljenega razloga za to, da bi se štelo, da se [člen] I.15.1.1 pogodbe TRC nanaša le na nekatere od različnih vzrokov, ki bi lahko povzročili poplavo, ne da bi bilo določeno, na katere“. Po mnenju Splošnega sodišča je treba ob neobstoju kakršne koli opredelitve pojma „poplave“ v tej pogodbi šteti, da ta pojem ni bil na noben način omejen.

83

Splošno sodišče je v točkah od 91 do 96 iste sodbe v bistvu razsodilo, da razlaga pojma „poplave“, ki jo je sprejelo, omogoča razlikovanje med „poplavami“ in „škodo zaradi vdora vode“, ker „poplave“ izvirajo iz naravnega dogodka zunaj zavarovane stvari, ne glede na to, ali je ta dogodek opredeljen kot naravna katastrofa ali ne, medtem ko pri „škodi zaradi vdora vode“, kot je na primer škoda zaradi počene kanalizacijske cevi, takega zunanjega elementa ni.

84

V nasprotju s trditvami Parlamenta ni mogoče šteti, da je ta obrazložitev protislovna. Namreč, medtem ko je Splošno sodišče v točkah od 78 do 89 izpodbijane sodbe zgolj opozorilo, da lahko poplava nastane iz različnih vzrokov, ne da bi jih omejilo na vzroke, ki jih je navedel Parlament v točkah od 91 do 96 te sodbe, je pojem „poplave“ razlikovalo od pojma „škoda zaradi vdora vode“, pri čemer se je oprlo na merilo v zvezi z zunanjo naravo zavarovane stvari škodnega dogodka, in ne na „naravni“ ali nenaravni vzrok tega dogodka.

85

Iz tega sledi, da je treba trditve Parlamenta, ki se nanašajo na protislovnost obrazložitve izpodbijane sodbe, zavrniti, saj izhajajo iz napačnega razumevanja te sodbe.

86

Iz zgoraj navedenih razlogov izhaja, da je treba drugi pritožbeni razlog kot neutemeljen zavrniti.

Tretji pritožbeni razlog

– Trditve strank

87

Parlament s tretjim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je v obrazložitvi, na kateri temelji njegova ugotovitev, da je bila škoda, povzročena na stavbi KAD, posledica poplave, in ne tveganja, ki je povezano z gradbiščem, izkrivilo pomembna dejstva in dokaze iz izvedenskega mnenja.

88

Prvič, Splošno sodišče naj bi v točkah 86, 89 in 94 izpodbijane sodbe izkrivilo stališče Parlamenta glede razlage izraza „poplave“. Ta institucija trdi, da v nasprotju z ugotovitvami Splošnega sodišča nikakor ni trdila, da se ta izraz nanaša le na poplave, ki so posledica razlitja vodotokov, in da zato izključuje poplave, ki jih povzročijo intenzivne padavine.

89

Drugič, Splošno sodišče naj bi izkrivilo dejstva s tem, da je v točki 95 izpodbijane sodbe navedlo, da je bilo v skladu z ugotovitvami iz izvedenskega mnenja kopičenje deževnice v kletnih prostorih stavbe v gradnji „povezano z nezmožnostjo podzemnega kanalizacijskega sistema za odvajanje tega velikega pretoka vode“. Parlament v zvezi s tem trdi, da je bilo v izvedenskem mnenju ugotovljeno, da se je voda zadrževala v prostoru na gradbišču in da je zaradi tehničnih težav, povezanih z gradbiščem, zlasti zaradi napake pri programiranju dvižnih črpalk, sploh ni bilo mogoče usmeriti v podzemni kanalizacijski sistem.

90

Tretjič, v točki 109 izpodbijane sodbe naj bi Splošno sodišče izkrivilo ugotovitev iz izvedenskega mnenja, da je do škodnega dogodka prišlo, ko so bila „groba gradbena dela v stanju, ki bi ga lahko opisali kot skoraj dokončano (nosilna konstrukcija in streha)“, in to zato, da bi zavrnilo trditev Parlamenta, da je na stavbi KAD nastala škoda zaradi tveganja, povezanega z gradbiščem, saj je šlo za stavbo v gradnji, ki ni bila popolnoma zaprta in zaščitena pred dežjem. Parlament meni, da v izvedenskem mnenju, na katerega se sklicuje Splošno sodišče, nikakor ni navedeno, da je bila stavba zgrajena do te mere, da ta ni bila več izpostavljena gradbenim tveganjem, kot je škoda zaradi vdora vode po močnem deževju.

91

Tožene stranke izpodbijajo utemeljenost teh trditev.

– Presoja Sodišča

92

Kot je bilo opozorjeno v točki 75 te sodbe, mora biti izkrivljanje očitno razvidno iz listin v spisu, ne da bi bilo treba na novo presojati dejstva in dokaze.

93

Kar zadeva, prvič, domnevno izkrivljanje stališča Parlamenta v zvezi z obsegom izraza „poplave“, zadostuje navesti, da tudi če bi bilo to izkrivljanje dokazano, ne bi moglo omajati razlage tega izraza, ki jo je Splošno sodišče podalo v točkah 86, 89 in 94 izpodbijane sodbe. Zato je treba to trditev zavrniti kot brezpredmetno.

94

Drugič, kar zadeva domnevno izkrivljanje v točki 95 izpodbijane sodbe, zadostuje ugotovitev, da okoliščina – tudi če bi bila dokazana – da v izvedenskem mnenju ni navedeno, da podzemni kanalizacijski sistem ne more odvajati deževnice, ne zadostuje za ovrženje ugotovitve Splošnega sodišča v točki 96 te sodbe, da tak pojav kopičenja močnih padavin pomeni primer „poplave“ v smislu člena I.15.1.1 pogodbe TRC.

95

Iz točk od 85 do 87 navedene sodbe namreč med drugim izhaja, da razlogi, zaradi katerih akumulirane vode ni bilo mogoče odvajati, ne vplivajo na razlago izraza „poplave“, ki jo je podalo Splošno sodišče.

96

Zato je treba trditev, ki se nanaša na izkrivljanje ugotovitev iz izvedenskega mnenja, prav tako zavrniti kot brezpredmetno.

97

Tretjič, v delu, v katerem Parlament trdi, da je Splošno sodišče v točki 109 izpodbijane sodbe izkrivilo ugotovitve iz tega mnenja, v skladu s katerimi je do škodnega dogodka prišlo, ko „[so bila] groba gradbena dela v stanju, ki bi ga lahko opisali kot skoraj dokončano (nosilna konstrukcija in streha)“, zadostuje navesti, da ta institucija zgolj izpodbija ugotovitve in presojo dejanskega stanja, ki jih je Splošno sodišče sprejelo na podlagi teh ugotovitev. Ta del tretjega pritožbenega razloga je zato treba kot nedopusten zavreči.

98

Iz navedenega izhaja, da je treba tretji pritožbeni razlog delno zavrniti kot brezpredmeten in delno zavreči kot nedopusten.

99

Glede na vse zgoraj navedene razloge je treba glavno pritožbo v celoti zavrniti.

Nasprotna pritožba

Dopustnost

Trditve strank

100

Parlament se sklicuje na nedopustnost nasprotne pritožbe, ker družba NN ne izpolnjuje pogoja iz člena 56, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, v skladu s katerim lahko pritožbo vloži „katera koli stranka, ki v celoti ali delno ni uspela s svojimi sklepnimi predlogi“.

101

Poleg tega Parlament trdi, da glede na sistem pravnih sredstev, določen s Pogodbama, vložitev nasprotne pritožbe pri Sodišču ni združljiva z vzporedno vložitvijo ugovora pri Splošnem sodišču.

102

Parlament podredno trdi, da družba NN, ki ni stranka, ki lahko vloži odgovor na pritožbo v smislu člena 172 Poslovnika Sodišča, prav tako nima procesnega upravičenja za vložitev nasprotne pritožbe, ki je v skladu s členom 176 tega poslovnika pridržana za „stranke iz člena 172 [navedenega] poslovnika“.

103

Družba NN pa izpodbija uporabo člena 56, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije za nasprotno pritožbo, ker naj bi bilo to pravno sredstvo določeno le s Poslovnikom Sodišča. Člen 176 tega poslovnika pa naj bi omogočal vložitev nasprotne pritožbe „strankam iz člena 172 [navedenega] poslovnika“, in sicer „[v]sak[i] strank[i] v zadevi pred Splošnim sodiščem, […] ki ima interes za ugoditev pritožbi ali njeno zavrnitev“.

104

V obravnavani zadevi naj bi imela družba NN interes za razveljavitev zamudne sodbe, ki jo je v zvezi z njo izreklo Splošno sodišče. Dejstvo, da se njena nasprotna pritožba nanaša na točki 1 in 3 izreka izpodbijane sodbe, medtem ko se glavna pritožba Parlamenta nanaša na točki 2 in 4 tega izreka, naj ne bi vplivalo na dopustnost nasprotne pritožbe, saj se ta lahko nanaša na odločbo Splošnega sodišča, ki ni tista, ki se izpodbija z glavno pritožbo.

105

Družba NN poleg tega pojasnjuje, da se razlogi iz njenega ugovora zoper izpodbijano sodbo in razlogi iz njene nasprotne pritožbe razlikujejo, saj se prvi ujemajo s tistimi, ki so jih družba Axa in drugi navedli v okviru postopka na prvi stopnji, drugi pa se nanašajo na kršitev člena 45(1)(a) in člena 123(3) Poslovnika Splošnega sodišča.

Presoja Sodišča

106

V skladu s členom 172 v povezavi s členom 176(1) Poslovnika Sodišča je vložitev nasprotne pritožbe odvisna od dveh pogojev, in sicer da je bil njen vlagatelj „stranka v zadevi pred Splošnim sodiščem“ in da ima „interes za ugoditev pritožbi ali njeno zavrnitev“.

107

V skladu s členom 176(2) ter členom 178(1) in (3) tega poslovnika je treba nasprotno pritožbo vložiti z ločeno vlogo, ki ni odgovor na pritožbo in s katero se predlaga, naj se odločba Splošnega sodišča v celoti ali deloma razveljavi na podlagi pravnih razlogov in trditev, ki ne smejo biti enaki razlogom in trditvam iz odgovora na pritožbo (glej v tem smislu sodbo z dne 14. septembra 2023, Land Rheinland-Pfalz/Deutsche Lufthansa, C‑466/21 P, EU:C:2023:666, točka 50 in navedena sodna praksa).

108

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da so pogoji, navedeni v točkah 106 in 107 te sodbe, izpolnjeni. Na eni strani, kot izhaja iz točk 58 in 59 te sodbe, je družba NN stranka, ki lahko vloži odgovor na pritožbo v smislu člena 172 Poslovnika Sodišča. Na drugi strani je družba NN nasprotno pritožbo vložila z ločeno vlogo in v roku, določenem v členu 176(1) tega poslovnika. Ta nasprotna pritožba, s katero se predlaga razveljavitev točk 1 in 3 izreka izpodbijane sodbe, v skladu s členom 178(3) navedenega poslovnika temelji na razlogih in trditvah, ki niso enaki tistim, ki jih je družba NN navedla v odgovoru na glavno pritožbo Parlamenta, ki se nanaša na točki 2 in 4 tega izreka.

109

Pri tem ni sporno, da je družba NN vzporedno pri Splošnem sodišču vložila tudi ugovor na podlagi člena 166 Poslovnika Splošnega sodišča, s katerim je prav tako predlagala razveljavitev točk 1 in 3 izreka izpodbijane sodbe, izdane v zamudi v zvezi z njo.

110

Kot pa je bilo opozorjeno v točki 39 te sodbe, je Sodišče že razsodilo, da vložitev ugovora stranke, ki se ni spustila v postopek, pri Splošnem sodišču, če je posledica te vložitve ponovno odprtje postopka pred tem sodiščem, pomeni, da ni mogoče šteti, da je zamudna sodba, zoper katero je bil vložen tak ugovor, končna odločitev v smislu člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, in da zato pritožba zoper to sodbo ni dopustna (glej v tem smislu sodbo z dne 18. januarja 2024, Eulex Kosovo/SC, C‑785/22 P, EU:C:2024:52, točki 31 in 32).

111

Iz istih razlogov je treba to sodno prakso razširiti na primer več toženih strank pred Splošnim sodiščem, med katerimi je tista, ki ni vložila pisnih predlogov, vložila ugovor zoper izdano sodbo. V tem primeru postopek z ugovorom povzroči ponovno odprtje postopka v zvezi s točkami izreka odločbe Splošnega sodišča, na katere se ta postopek nanaša, in zato, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 116 sklepnih predlogov z dne 18. januarja 2024, za to odločitev ni mogoče šteti, da je v zvezi s temi točkami končna odločitev v smislu člena 56, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.

112

Zato je treba nasprotno pritožbo, ki jo je vložila družba NN, kot nedopustno zavreči.

Stroški

113

V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

114

Ker družba NN z nasprotno pritožbo ni uspela, Parlament pa je predlagal, naj se ji naloži plačilo stroškov, se ji naloži plačilo stroškov v zvezi z nasprotno pritožbo. Ker pa družba Axa in drugi ter družba NN niso predlagali, naj se Parlamentu naloži plačilo stroškov, in ker ta z glavno pritožbo ni uspel, je treba odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

 

1.

Glavna pritožba in nasprotna pritožba se zavrneta.

 

2.

Evropski parlament ter družbe Axa Assurances Luxembourg SA, Bâloise Assurances Luxembourg SA, La Luxembourgeoise SA in Nationale‑Nederlanden Schadeverzekering Maatschappij NV nosijo svoje stroške v zvezi z glavno pritožbo.

 

3.

Družbi Nationale-Nederlanden Schadeverzekering Maatschappij NV se naloži plačilo stroškov v zvezi z nasprotno pritožbo.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: francoščina.