<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-687/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0687</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:645">EU:C:2017:645</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>18</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>18</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI H. SAUGMANDSGAARDA ØEJA – ZADEVA C‑687/15</P><P>KOMISIJA/SVET</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Henrika Saugmandsgaarda Øeja,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20170907">7. septembra 2017</DATE><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑687/15</HT></P><P>Evropska komisija</P><P>proti</P><P>Svetu Evropske unije</P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Ničnostna tožba</KEYWORD><KEYWORD>Zunanje delovanje Evropske unije</KEYWORD><KEYWORD>Člen 218(9) PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Določitev stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem z mednarodnim sporazumom</KEYWORD><KEYWORD>Zunanja pristojnost Evropske unije</KEYWORD><KEYWORD>Neustrezna pravna oblika akta, s katerim so določena stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije</KEYWORD><KEYWORD>Sklepi Sveta o Svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2015 Mednarodne telekomunikacijske zveze</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT>Uvod</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj razglasi ničnost Sklepov Sveta Evropske unije z dne <DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE> o Svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2015 (WRC‑15) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), saj naj bi Svet kršil člen 218(9) PDEU, ker je na podlagi te določbe določil stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, v obliki sklepov, namesto da bi to storil v obliki sklepa, kot je predlagala Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih bom pojasnil, zakaj menim, da je treba ugoditi predlogu Komisije in Sklepe Sveta z dne <DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE> razglasiti za nične.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT>Pravni okvir</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT>Mednarodno pravo</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Mednarodna telekomunikacijska zveza (v nadaljevanju: ITU) je specializirana institucija Združenih narodov, zadolžena za informacijske in komunikacijske tehnologije. V okviru ITU se na svetovni ravni dodeljujejo radijski spektri in orbite satelitov ter pripravljajo tehnični standardi za zagotavljanje medsebojne povezanosti omrežij in tehnologij.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>V zvezi z namenom ITU glej člen 1 Ustave ITU, ki je bila sprejeta na dodatni konferenci pooblaščenih predstavnikov v Ženevi (Švica) leta 1992, s spremembami, sprejetimi na konferencah pooblaščenih predstavnikov v Kjotu (Japonska) leta 1994, Minneapolisu (Združene države Amerike) leta 1998, Marakešu (Maroko) leta 2002, Antalyi (Turčija) leta 2006 in Guadalajari (Mehika) leta 2010 (v nadaljevanju: Ustava ITU).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V Ustavi ITU je določeno, da to zvezo sestavljajo države članice ITU in sektorske članice te zveze. Trenutno je v ITU včlanjenih 193 držav, od tega tudi vse države članice Unije. Ta zveza ima še približno 800 sektorskih članov, večinoma subjektov zasebnega sektorja ali univerzitetnih ustanov. Evropska unija je sektorska članica ITU. Iz člena 3(2) in (3) Ustave ITU izhaja, da sektorske članice te zveze drugače kakor njene države članice nimajo glasovalne pravice na svetovnih konferencah ITU.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Po navedbah Komisije v skladu s členom 3(2) Ustave ITU Evropska unija, ker sodeluje kot sektorska članica – drugače kakor polnopravne članice – ne more podajati stališč na konferencah in srečanjih ITU, vključno s konferencami, na katerih potekajo pogajanja o pravno zavezujočih aktih.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 4 Ustave ITU, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Uradne listine Zveze<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, v odstavkih 1 in 3 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Uradne listine Zveze so:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>ta ustava Mednarodne telekomunikacijske zveze,</P></ITEM><ITEM><P>Konvencija Mednarodne telekomunikacijske zveze in</P></ITEM><ITEM><P>izvršilna pravilnika.</P></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="004.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>Določbe te ustave in konvencije so dopolnjene še z določbami izvršilnih pravilnikov, navedenih spodaj, ki urejata uporabo telekomunikacij in sta obvezujoča za vse države članice:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Pravilnik o radiokomunikacijah.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 13 Ustave ITU, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Konference in skupščine o radiokomunikacijah<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, v odstavkih 1 in 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="013.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Svetovna konferenca o radiokomunikacijah lahko delno ali v izjemnih primerih v celoti spremeni Pravilnik o radiokomunikacijah in lahko obravnava katerokoli vprašanje svetovnega pomena, ki je v okvirih njenih kompetenc in je povezano z njenim dnevnim redom; druge njene naloge so določene v Konvenciji.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="013.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Svetovne konference o radiokomunikacijah se običajno sklicujejo vsaka tri do štiri leta; vendar pa v skladu z ustreznimi določbami konvencije takšne konference ni treba sklicati ali pa se lahko skliče tudi dodatna.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT>Pravo Unije</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 10 Sklepa št. 243/2012/EU,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sklep Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20120314">14. marca 2012</DATE> o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="081" PAGE.FIRST="7" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 81, str. 7</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Mednarodna pogajanja<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="010.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Pri mednarodnih pogajanjih v zvezi z zadevami, povezanimi s spektrom, se uporabljajo naslednja načela:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>če je predmet mednarodnih pogajanj v pristojnosti Unije, se stališče Unije določi v skladu s pravom Unije;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>če je predmet mednarodnih pogajanj delno v pristojnosti Unije in delno v pristojnosti držav članic, si Unija in države članice prizadevajo določiti skupno stališče, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>Za namene uporabe točke (b) prvega pododstavka Unija in države članice med seboj sodelujejo v skladu z načelom enotnosti pri mednarodnem zastopanju Unije in njenih držav članic.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT>Dejansko stanje</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Svetovna konferenca o radiokomunikacijah leta 2015 (v nadaljevanju: WRC‑15) je potekala v Ženevi od <DATE ISO="20151102">2.</DATE> do <DATE ISO="20151127">27. novembra 2015</DATE>, njen namen pa je bil sprememba Pravilnika o radiokomunikacijah.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>V zvezi s Pravilnikom o radiokomunikacijah glej točko 5 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Na prejšnji svetovni konferenci o radiokomunikacijah, ki je potekala leta 2012 (v nadaljevanju: WRC‑12),<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej sklep 807 (WRC‑12), sprejet na WRC‑12 v Ženevi leta 2012, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Dnevni red Svetovne konference o radiokomunikacijah leta 2015<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</P></NOTE> je bil določen predhodni dnevni red WRC‑15, na podlagi katerega je Svet ITU sprejel dokončni dnevni red WRC‑15.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej resolucijo 1343 (C12) Sveta ITU, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>Kraj, datumi in dnevni red Svetovne konference o radiokomunikacijah (WRC‑15)<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20150529">29. maja 2015</DATE> Svetu predložila predlog Sklepa Sveta o stališču, ki naj se v imenu Unije zastopa na WRC‑15.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Predlog z dne <DATE ISO="20150529">29. maja 2015</DATE> za Sklep Sveta o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa na Svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2015 (WRC‑2015) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) (COM(2015) 234 final).</P></NOTE> V predlogu Komisije je bil kot pravna podlaga naveden člen 114 PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 1 predloga Komisije določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Države članice sodelujejo pri pogajanjih na Svetovni konferenci o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze leta 2015 z namenom sprejetja sprememb Pravilnika o radiokomunikacijah, pri čemer ravnajo skupaj v interesu Unije.</ALINEA><ALINEA>Stališča, ki se bodo zastopala v imenu Unije na pogajanjih in med sprejemanjem sprememb Pravilnika o radiokomunikacijah, so določena v Prilogi k temu sklepu.</ALINEA><ALINEA>Če bodo na konferenci v zvezi z vsebino iz Priloge podani novi predlogi, o katerih stališče Unije še ni oblikovano, se bo stališče Unije oblikovalo s koordinacijo na kraju samem, preden se bodo na konferenci sprejemale spremembe Pravilnika o radiokomunikacijah. V takih primerih je stališče Unije v skladu z načeli, določenimi v Prilogi k temu sklepu.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Svet je na 3419. seji, ki je potekala <DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE> v Luxembourgu, sprejel spodaj navedene sklepe o WRC‑15 (v nadaljevanju: izpodbijani akt):<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sklepi Sveta z dne <DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE> o Svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2015 (WRC‑15) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) (ST 13460 2015 INIT) (2015/0119 (NLE)) (tukaj navedeni brez opomb).</P></NOTE></TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>SVET EVROPSKE UNIJE –</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>OB OPOZARJANJU NA:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne <DATE ISO="20020307">7. marca 2002</DATE> o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>določbe Okvirne direktive za elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter zlasti člen 8a(4) Okvirne direktive;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20120314">14. marca 2012</DATE> o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>sklepe Sveta o evropskih stališčih za svetovne konference o radiokomunikacijah leta 1992, 1997, 2000, 2003, 2007 in 2012;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>pomen brezžičnih tehnologij, ki uporabljajo spekter, za dosego ciljev politike EU v skladu z vodilno pobudo iz strategije EU 2020 z naslovom <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Evropska digitalna agenda<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="2018" ID="QE0011"/>, torej zagotoviti hitri širokopasovni internet, ter za dosego trajnih gospodarskih in družbenih koristi prek enotnega digitalnega trga;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT>Sklepe Sveta z dne <DATE ISO="20100531">31. maja 2010</DATE> o evropskem programu za digitalne tehnologije;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>OB UPOŠTEVANJU:</TXT><P><LIST TYPE="BULLET"><ITEM><P>mnenja Skupine za politiko radijskega spektra (RSPG) iz februarja 2015 z naslovom ,Skupni politični cilji za WRC‑15‘ –</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>IZRAŽA ŠIROKO PODPORO naslednjim ciljem, ki naj bi si jih prizadevali doseči v okviru WRC‑15 z namenom uspešnega izvajanja zadevnih politik Unije:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Pod točko 1.1 dnevnega reda:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>i.</NO.P><TXT>frekvenčni pas 1452 MHz–1492 MHz in sosednja pasova 1427 MHz–1452 MHz ter 1492 MHz–1518 MHz naj se določijo za mednarodne mobilne telekomunikacije (IMT), hkrati pa naj se zaščitijo pasivne storitve pod frekvenco 1427 MHz. S takšno določitvijo se ne izključi uporaba teh pasov za druge aplikacije, tudi na področju obrambe, v okviru storitev, za katere so razporejene, niti se ne zagotavlja prednost v okviru Pravilnika o radiokomunikacijah;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>ii.</NO.P><TXT>frekvenčni pas 3400 MHz–3800 MHz naj se razporedi na ko-primarni osnovi za mobilne storitve in se določi kot IMT, ob upoštevanju, da je ta pas pomemben za satelitsko komunikacijo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>iii.</NO.P><TXT>spremembe razporeditev znotraj frekvenčnega pasu 470 MHz–694 MHz v Evropi naj se ne podprejo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>iv.</NO.P><TXT>frekvenčnima pasovoma 5350 –5470 MHz in 5725 MHz–5850 MHz naj se ne doda ko-primarna razporeditev za mobilne storitve, prav tako naj se navedena frekvenčna pasova in frekvenčni pas 5850 MHz–5925 MHz ne določijo za IMT; ti trije frekvenčni pasovi naj se še naprej preučujejo z namenom morebitne uporabe za radijska lokalna omrežja, v vseh primerih pa naj se zagotovi zaščita primarne uporabe.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Pod točko 1.2 dnevnega reda:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>i.</NO.P><TXT>določi naj se spodnji rob frekvenčnega pasu pri frekvenci 694 MHz in podprejo priporočila ITU-R za ravni zaščite za radiodifuzne storitve na frekvencah pod 694 MHz v skladu z rezultati študij, ki jih je izvedla Evropska konferenca poštnih in telekomunikacijskih uprav;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>ii.</NO.P><TXT>zagotovi naj se uravnotežen soobstoj brezžičnih širokopasovnih storitev in radiodifuzije brez dodatnih omejitev za zaščito radiodifuzije v frekvenčnem pasu 694 MHz–790 MHz, ki bi presegale dogovor iz ženevskega sporazuma iz leta 2006 (sporazum GE-06);</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="5"?><ITEM><NP><NO.P>iii.</NO.P><TXT>zagotovi naj se uravnotežen dostop med mobilnimi storitvami in letalskimi radionavigacijskimi storitvami (ARNS) na mejah vzhodnih držav članic, da bi olajšali namestitev mobilnih storitev v vseh državah EU prek ustreznih regulativnih določb Pravilnika o radiokomunikacijah, ob hkratnem spodbujanju najmanjše efektivne ločilne razdalje med ARNS in IMT ter ob zagotavljanju tozadevnih pravic vzhodnih držav članic EU.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>Pod točko 1.18 dnevnega reda: frekvenčni pas 77,5 GHz–78 GHz naj se razporedi za radiolokacijske storitve, da bi olajšali namestitev avtomobilskih radarjev brez pretiranih omejitev; upošteva naj se, da bi bilo treba za radioastronomske postaje še naprej zagotavljati zaščito.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>Pod točko 10 dnevnega reda: podpre naj se predlog, da bi bila na dnevni red WRC‑19 uvrščena točka, namenjena potrebam po radijskem spektru za mobilne sisteme 5G, s poudarkom na frekvencah nad 6 GHz za nove razporeditve in na skupnem pristopu k izvajanju ustreznih študij o združljivosti v obdobju do WRC‑19;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:</TXT><P><LIST TYPE="BULLET"><ITEM><P>si v pogajanjih o morebitnih zadevnih spremembah Pravilnika ITU o radiokomunikacijah v okviru WRC‑15 prizadevajo doseči cilje iz točke 3 ter spoštujejo načela iz Sklepa 243/2012/EU o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra;</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>POZIVA KOMISIJO, NAJ:</TXT><P><LIST TYPE="BULLET"><ITEM><P>Evropskemu parlamentu in Svetu čim prej poroča o izidu WRC‑15 ter o tem, kako zagotoviti, da bodo v okviru evropskih priprav na naslednjo konferenco v letu 2019 (WRC‑19) v celoti podprte politike in načela Unije.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Ob sprejetju izpodbijanega akta je Komisija dala spodaj navedeno izjavo, navedeno v zapisniku seje Sveta:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>Komisija obžaluje, da je Svet pri pripravi na Svetovno konferenco o radiokomunikacijah 2015 sprejel sklepe, ne pa sklepa, kot je določeno v členu 218(9) PDEU. Po mnenju Komisije je to pojmovanje v nasprotju s Pogodbo in sodno prakso Sodišča. Komisija si v zvezi s tem pridržuje vse pravice.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT>Predlogi strank</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za nične razglasi Sklepe Sveta o Svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2015 (WRC‑15) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), sprejete na 3419. seji <DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE> v Luxembourgu;</P></ITEM><ITEM><P>Svetu naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Svet Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo v celoti zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Češki republiki, Zvezni republiki Nemčiji, Francoski republiki ter Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska je bila dovoljena intervencija v podporo predlogom Sveta.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT>Tožba</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT>Dopustnost tožbe</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba ugotoviti, da je Svet v odgovoru na tožbo podvomil o dopustnosti te ničnostne tožbe, saj je trdil, da se zdi, da iz trditev iz tožbe Komisije izhaja, da po mnenju te institucije izpodbijani akt ni akt s pravnimi učinki, to stališče pa po mnenju Sveta ni združljivo z vložitvijo ničnostne tožbe proti navedenemu aktu na podlagi člena 263 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Vendar je Svet po pojasnilih iz replike Komisije, zlasti v zvezi s pravnimi učinki izpodbijanega akta, v dupliki navedel, da so bili s temi pojasnili odpravljeni dvomi, ki jih je sprva izrazil v zvezi z dopustnostjo tožbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Kar zadeva izmenjavo stališč med strankama v zvezi z dopustnostjo te tožbe, je treba pripomniti spodaj navedeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V skladu s členom 263 PDEU Sodišče nadzira zakonitost aktov institucij <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>s pravnim učinkom za tretje osebe<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča so izpodbojni akti v smislu navedene določbe vsi akti, ki jih sprejmejo institucije, ne glede na vrsto in obliko, in katerih namen je ustvariti zavezujoče pravne učinke.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131119">19. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑63/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:752">EU:C:2013:752</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19811111">11. novembra 1981</DATE>, <NAME.CASE>IBM/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>60/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1981:264">EU:C:1981:264</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), iz katere izhaja, da oblika, v kateri so akti ali odločitve sprejeti, načeloma ni pomembna za možnost njihovega izpodbijanja z ničnostno tožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Nobenega dvoma ni o tem, da je sklep Sveta o stališčih, ki naj se zastopajo v imenu Unije, v skladu s členom 218(9) PDEU akt s pravnimi učinki v smislu člena 263 PDEU.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091001">1. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:590">EU:C:2009:590</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), iz katere izhaja, da ima tak sklep zavezujoče pravne učinke, ker določa stališče Unije v okviru zadevnega organa, in da je po eni strani zavezujoč za Svet in Komisijo ter po drugi strani za države članice s tem, da jim nalaga, da zagovarjajo navedeno stališče.</P></NOTE> Torej je mogoče proti takemu sklepu vložiti ničnostno tožbo na podlagi zadnjenavedene določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi se stranki strinjata, da, prvič, je Svet izpodbijani akt, čeprav ga je sprejel v obliki <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>sklepov<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, sprejel zlasti na podlagi člena 218(9) PDEU,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Po mnenju strank je člen 114 PDEU materialnopravna podlaga, člen 218(9) PDEU pa procesnopravna podlaga izpodbijanega akta. Glej točko 27 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in drugič, da ima navedeni akt pravne učinke, saj je njegov namen na podlagi te določbe določiti stališča, ki naj se v imenu Unije zastopajo v okviru WRC‑15. V zvezi s tem Svet navaja, da je izpodbijani akt <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>v bistvu<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> sklep Sveta.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej točko 70 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Poleg tega je treba ugotoviti, da nobena od držav članic, ki so kot intervenientke podprle predloge Sveta, ne izpodbija dopustnosti te tožbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da ima izpodbijani akt pravne učinke v smislu člena 263 PDEU in da pravna opredelitev za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>sklepe<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> ne pomeni, da ga Sodišče ne more nadzirati na podlagi navedene določbe. Naj poleg tega še dodam, da je v preteklosti Sodišče že odločilo, da je tožba proti sklepom Sveta, ki imajo pravne učinke, dopustna.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040713">13. julija 2004</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑27/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:436">EU:C:2004:436</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 44 do 51).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Menim torej, da je tožba za razglasitev ničnosti izpodbijanega akta dopustna in da je Sodišče na podlagi člena 263 PDEU pristojno za nadzor nad zakonitostjo navedenega akta.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Naj zaradi jasnosti še dodam, da ta ugotovitev nikakor ne pomeni, da je mogoče proti aktom Sveta, sprejetim v obliki <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>sklepov<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, na splošno vložiti tožbo na podlagi člena 263 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT>Vsebinska preučitev</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT>Predmet tožbe</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Komisija v podporo ničnostni tožbi navaja en tožbeni razlog, in sicer, da je Svet, ker je namesto sklepa, kot je predlagala Komisija, sprejel sklepe o WRC‑15 ITU, kršil člen 218(9) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Najprej je treba ugotoviti, da se Komisija in Svet strinjata, da, prvič, so točke dnevnega reda WRC‑15, o katerih so bila v izpodbijanem aktu določena stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, spadale na področje zunanje pristojnosti Unije, in drugič, da je bil člen 114 PDEU upoštevna materialnopravna podlaga, člen 218(9) PDEU pa upoštevna procesnopravna podlaga za sprejetje navedenega akta. Ti stranki poleg tega še menita, da narava pristojnosti Unije, torej vprašanje, ali je ta pristojnost izključna ali jo Unija deli z državami članicami, nikakor ne vpliva na uporabo člena 218(9) PDEU. Se pa navedeni stranki ne strinjata glede vprašanja, ali je Svet s sprejetjem izpodbijanega akta res izpolnil postopkovne zahteve, določene z zadnjenavedeno določbo, in – če jih ni – kakšne bi bile posledice za veljavnost navedenega akta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Nasprotno pa nekatere države članice, ki so kot intervenientke podprle predloge Sveta, izpodbijajo uporabo člena 218(9) PDEU v obravnavani zadevi in pri tem zlasti trdijo, da Unija ni razpolagala s potrebno zunanjo pristojnostjo, da bi Svet v skladu z navedeno določbo določil stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, kar zadeva točke dnevnega reda WRC‑15, na katere se nanaša izpodbijani akt.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Najprej je treba ugotoviti, da se lahko na podlagi člena 40, četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije z vlogo za pridružitev postopku podpre le zahtevek ene od strank. Poleg tega mora v skladu s členom 129(3) Poslovnika Sodišča intervenient sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je, ko vanj stopi. Pri tem je Sodišče ugotovilo, da stranka, ki ji je bila dovoljena intervencija v sporu pred Sodiščem na podlagi člena 40 Statuta Sodišča Evropske unije, ne more spremeniti predmeta spora, kot je omejen s predlogi in tožbenimi razlogi glavnih strank. Zato so dopustne le trditve intervenienta, ki spadajo v okvir, opredeljen s temi predlogi in tožbenimi razlogi.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141007">7. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2258">EU:C:2014:2258</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Menim, da trditve v zvezi z neupoštevnostjo člena 218(9) PDEU in neobstojem zunanje pristojnosti Unije, na katere se sklicujejo države članice intervenientke v okviru te tožbe, spreminjajo predmet spora, kot je omejen s predlogi in tožbenimi razlogi glavnih strank. Ti predlogi in tožbeni razlogi se namreč nanašajo le na vprašanje, ali so bile pri sprejetju izpodbijanega akta upoštevane postopkovne zahteve, določene s členom 218(9) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju iz tega izhaja, da je treba trditve v zvezi z neupoštevnostjo člena 218(9) PDEU in neobstojem zunanje pristojnosti Unije, ki jih navajajo države članice intervenientke, načeloma takoj zavreči kot nedopustne.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141007">7. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2258">EU:C:2014:2258</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 25 do 28).</P></NOTE> V zvezi s tem je treba upoštevati dejstvo, da ni nobena od držav članic intervenientk izkoristila možnosti, ki jo imajo, da na podlagi člena 263, drugi odstavek, PDEU vložijo ničnostno tožbo proti izpodbijanemu aktu, ker naj bi Svet presegel svoja pooblastila.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Zaradi izčrpnosti, in če bi Sodišče menilo, da je treba po uradni dolžnosti preveriti možnost uporabe člena 218(9) PDEU in zunanjo pristojnost Unije<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000713">13. julija 2000</DATE>, <NAME.CASE>Salzgitter/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑210/98 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:397">EU:C:2000:397</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 55 do 57), na katero se sklicuje Zvezna republika Nemčija, v zvezi z obveznostjo sodišča Unije, da po uradni dolžnosti preizkusi neupoštevanje roka za priglasitev pomoči, če gre za ugotovitev, povezano s pristojnostjo Komisije, da odobri ustrezno pomoč. Glej poleg tega sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Mengozzija v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>British Airways/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑122/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:406">EU:C:2017:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0100">100</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in opomba 54).</P></NOTE> v obravnavani zadevi, bom v naslednjem oddelku pojasnil, zakaj menim, da je bilo treba ob sprejetju izpodbijanega akta uporabiti navedeno določbo in da je Unija razpolagala s potrebno zunanjo pristojnostjo za to, da Svet sprejme navedeni akt.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT>Možnost uporabe člena 218(9) PDEU in obstoj zunanje pristojnosti Unije</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT>Morebitna potreba po izključni zunanji pristojnosti Unije</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Člen 218(9) PDEU določa, da Svet na predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejme sklep o določitvi stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da se člen 218(9) PDEU uporablja za stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, kadar ta prek svojih institucij ali, odvisno od primera, s posredovanjem svojih držav članic, ki skupno delujejo v njenem interesu, sodeluje pri sprejemanju aktov s pravnimi učinki v zadevnem mednarodnem organu.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Svet/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:663">EU:C:2015:663</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da okoliščina, da Unija ni članica zadevnega mednarodnega sporazuma, tej ne preprečuje, da uporabi člen 218(9) PDEU.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141007">7. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2258">EU:C:2014:2258</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V skladu z načelom prenosa pristojnosti, določenim s členom 5(1) in (2) PEU,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Načelo prenosa pristojnosti je treba upoštevati pri notranjem in mednarodnem delovanju Unije. Glej mnenje 2/94 (pristop Skupnosti k EKČP (Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960328">28. marca 1996</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:140">EU:C:1996:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je pogoj za to, da Svet sprejme stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, v skladu s členom 218(9) PDEU, obstoj zunanje pristojnosti Unije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑600/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:296">EU:C:2017:296</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar ne vidim nobenega razloga za to, da bi se strinjal s trditvijo Češke republike in Francoske republike, da mora biti ta zunanja pristojnost nujno izključna v smislu člena 3(2) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Prvič, besedilo člena 218(9) PDEU ne vsebuje ničesar, kar bi kazalo na to.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Poleg tega niti člen 216 PDEU, s katerim je določen obstoj zunanje pristojnosti Unije, ne vsebuje nikakršnega razlikovanja v smislu, da je zunanja pristojnost Unije deljena ali izključna. Ta določba namreč hkrati vključuje deljeno zunanjo pristojnost in izključno zunanjo pristojnost Unije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V zvezi z razlikovanjem med <HT TYPE="ITALIC">obstojem</HT> zunanje pristojnosti Unije, določene s členom 216(1) PDEU, na eni strani in morebitno <HT TYPE="ITALIC">izključno</HT> naravo te pristojnosti, določeno s členom 3(2) PDEU, na drugi strani glej sklepne predloge generalne pravobranilke E. Sharpston v mnenju <REF.DOC.ECR><NO.CASE>2/15</NO.CASE> (<NAME.CASE>sporazum o prosti trgovini s Singapurjem</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:992">EU:C:2016:992</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑600/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:296">EU:C:2017:296</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi, čeprav manj izrecno, mnenje <REF.DOC.ECR><NO.CASE>2/15</NO.CASE> z dne <DATE ISO="20170516">16. maja 2017</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:376">EU:C:2017:376</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0171">171</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0172">172</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), mnenje <REF.DOC.ECR><NO.CASE>1/13</NO.CASE> (pristop tretjih držav k Haaški konvenciji) z dne <DATE ISO="20141014">14. oktobra 2014</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2303">EU:C:2014:2303</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 67 do 74) in mnenje <REF.DOC.ECR><NO.CASE>2/91</NO.CASE> (<NAME.CASE>Konvencija MOD št. 170</NAME.CASE>) z dne <DATE ISO="19930319">19. marca 1993</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:106">EU:C:1993:106</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ker nič ne kaže na nasprotno, je treba šteti, da enako velja tudi za člen 218 PDEU, saj sta obe določbi del istega naslova V, vključenega v peti del PDEU in naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>Mednarodni sporazumi<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Drugič, tezo, da je možnost uporabe tega člena odvisna od obstoja izključne zunanje pristojnosti Unije, ne podpira niti teleološka razlaga navedene določbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Kar zadeva sobesedilo in cilj člena 218(9) PDEU, je Sodišče ugotovilo, da navedena določba z odstopanjem od običajnega postopka iz člena 218, od (1) do (8), PDEU za to, da se Unija pogaja in sklene mednarodni sporazum, določa poenostavljen postopek za določitev stališč, ki naj se v njenem imenu zastopajo za njeno sodelovanje pri sprejemanju – v organu za odločanje, ustanovljenem z zadevnim mednarodnim sporazumom – aktov za uporabo in izvajanje tega sporazuma.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Svet/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:663">EU:C:2015:663</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi Rosas, A. ,,Recent case law of the European Court of Justice relating to Article 218 TFEU“, <HT TYPE="ITALIC">The EU as a Global Actor Bridging Legal Theory and Practice – Liber Amucorum in Honour of Ricardo Gosalbo Bono</HT>, urednik Czuczai, J. in Naert, F., Brill/Nijhoff, 2017, str. 370 in 371. V zvezi z zgodovino nastanka člena 218(9) PDEU glej sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Cruza Villalóna v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:289">EU:C:2014:289</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 39 do 52) in sklepne predloge generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Svet/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:490">EU:C:2015:490</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 69 do 74).</P></NOTE> Drugače povedano, namen postopka iz člena 218(9) PDEU je pospešiti in s tem povečati učinkovitost sodelovanja Unije pri uporabi in izvajanju obstoječega mednarodnega sporazuma. Nobenega razloga ne vidim za to, da se ta poenostavljeni postopek ne bi uporabljal v primeru deljene zunanje pristojnosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Člen 2(2) PDEU določa, da če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, lahko Unija in države članice na tem področju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Glej v tem smislu tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19760714">14. julija 1976</DATE>, <NAME.CASE>Kramer in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>3/76, 4/76 in 6/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:114">EU:C:1976:114</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Poleg tega lahko ne glede na naravo pristojnosti, ki jo ima Unija, določitev stališč, ki naj se zastopajo v imenu Unije, na podlagi člena 218(9) PDEU pripomore k enotnosti pri mednarodnem zastopanju Unije in držav članic<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>V zvezi z zahtevo po enotnem mednarodnem zastopanju Unije in držav članic, kadar se izkaže, da je področje mednarodnega sporazuma v delni pristojnosti Unije in delni pristojnosti držav članic, glej mnenje 2/00 (Kartagenski protokol o biološki varnosti) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20011206">6. decembra 2001</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:664">EU:C:2001:664</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa) in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100420">20. aprila 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Švedska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑246/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:203">EU:C:2010:203</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej splošneje sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Mengozzija v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑28/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:43">EU:C:2015:43</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 58 do 63 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> ter spoštovanju načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 4(3) PEU, saj se tako državam članicam prepreči sprejetje enostranskih ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej v zvezi s tem tretji pododstavek zadnjenavedene določbe, v skladu s katerim države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije. Glej poleg tega sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100420">20. aprila 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Švedska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑246/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:203">EU:C:2010:203</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), v kateri je Sodišče pojasnilo, da je dolžnost lojalnega sodelovanja splošno v veljavi in ni odvisna niti od tega, ali je zadevna pristojnost Unije izključna ali ne, niti od morebitne pravice držav članic, da prevzamejo obveznosti do tretjih držav.</P></NOTE> To še zlasti velja, če Unija – kot v obravnavani zadevi – ni polnopravna članica zadevne mednarodne organizacije, to je ITU, in mora zato v organih te organizacije delovati s posredovanjem svojih držav članic.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej točko 4 teh sklepnih predlogov. Glej poleg tega sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090212">12. februarja 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑45/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:81">EU:C:2009:81</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), iz katere izhaja, da dejstvo, da Unija nima statusa članice v mednarodni organizaciji, ne preprečuje, da se njena zunanja pristojnost ne bi mogla učinkovito izvajati, še zlasti s posredovanjem držav članic, ki skupno delujejo v interesu Unije.</P></NOTE> Naj v zvezi s tem opozorim, da je akt, v katerem je določeno stališče Unije v skladu s členom 218(9) PDEU, za države članice zavezujoč, saj jim nalaga, da zagovarjajo navedeno stališče.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091001">1. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:590">EU:C:2009:590</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in opombo 11 k tem sklepnim predlogom.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Tretjič, teza, ki jo zagovarjata Češka republika in Francoska republika, bi pomenila, da se oteži zagovarjanje interesov Unije pri izvajanju mednarodnega sporazuma, kar bi bilo le stežka združljivo s ciljem, zastavljenim s Pogodbama, ki je po mojem mnenju zagotoviti visoko stopnjo sodelovanja Unije na mednarodnem prizorišču.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej zlasti člena 3(5) in 21 PEU. Glej tudi člen 220 PDEU.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Četrtič, čeprav se Sodišče še nikoli ni imelo priložnosti izrecno izreči o možnosti uporabe člena 218(9) PDEU v primeru deljene pristojnosti med Unijo in državami članicami, menim, da je to implicitno storilo v sodbi Nemčija/Svet (C‑399/12).<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141007">7. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2258">EU:C:2014:2258</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je namreč v točki 66 te sodbe potrdilo pravilnost odločitve Sveta, da se za sprejetje izpodbijanega sklepa opre na člen 218(9) PDEU, pri čemer je v točki 51 sodbe ugotovilo, da se je ta zadeva nanašala na skupno kmetijsko politiko. Naj spomnim, da v skladu s členom 4(2)(d) PDEU področje kmetijstva spada v deljeno pristojnost Unije in držav članic.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Svet je v navedeni zadevi trdil, da Unija na podlagi člena 3(2) PDEU razpolaga z izključno zunanjo pristojnostjo na področjih, za katera se je uporabljal izpodbijani sklep, medtem ko so Zvezna republika Nemčija in države članice intervenientke menile, da je pristojnost Unije deljena. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141007">7. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2258">EU:C:2014:2258</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Skratka, podobno kot Komisija in Svet<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej točko 27 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> menim, da narava pristojnosti Unije nikakor ne vpliva na možnost uporabe člena 218(9) PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT>Obstoj zunanje pristojnosti Unije</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>V skladu s členom 216(1) PDEU Unija razpolaga z zunanjo pristojnostjo, med drugim kadar sporazum lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Menim, da ni nikakor mogoče predpostaviti, da Unija v obravnavani zadevi ni razpolagala s potrebno zunanjo pristojnostjo za to, da Svet v skladu s členom 218(9) PDEU določi stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, kot so bila izražena v izpodbijanem aktu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da so se stališča, določena v izpodbijanem aktu, nanašala na področje upravljanja radijskega spektra in uporabe radijskih frekvenc, ki ga v veliki meri ureja zakonodajalec Unije na podlagi pristojnosti, ki mu je podeljena s členom 114 PDEU.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej zlasti člene od 8a do 9b Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne <DATE ISO="20020307">7. marca 2002</DATE> o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 349), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20091125">25. novembra 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="337" PAGE.FIRST="37" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 337, str. 37</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Direktiva 2002/21); člene od 5 do 8 in od 10 do 14 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20020307">7. marca 2002</DATE> o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29 str. 337), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140; Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne <DATE ISO="20020307">7. marca 2002</DATE> o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 317) ter Sklep št. 243/2012. Glej poleg tega Direktivo Sveta 91/287/EGS z dne <DATE ISO="19910603">3. junija 1991</DATE> o frekvenčnem pasu, ki ga je treba določiti za usklajeno uvajanje digitalnih evropskih brezžičnih telekomunikacij (DECT) v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 10, str. 276), in Direktivo Sveta 87/372/EGS z dne <DATE ISO="19870625">25. junija 1987</DATE> o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 8, str. 289), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090916">16. septembra 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="274" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 274, str. 25</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> V nekaterih aktih Unije s tega področja je izrecno napoteno na delo, ki ga v zvezi z upravljanjem radijskega<?PAGE NO="11"?> spektra opravlja ITU, in na Pravilnik o radiokomunikacijah.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej zlasti člen 9(1), drugi pododstavek, in (4) ter uvodno izjavo 30 Direktive 2002/21, člen 1(3) ter uvodni izjavi 18 in 19 Odločbe št. 676/2002, uvodno izjavo 22 Sklepa št. 243/2001 ter sedmo uvodno izjavo Direktive 87/372. Glej poleg tega člen 8 Direktive 2002/20, v katerem je splošneje napoteno na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>mednarodne sporazume<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>. V zvezi s Pravilnikom o radiokomunikacijah glej točko 5 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Poleg tega je Komisija na podlagi Odločbe št. 676/2002 (Odločba o radijskem spektru)<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej opombo 33 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> sprejela več tehničnih ukrepov, ki določajo harmonizacijo pogojev v zvezi z razpoložljivostjo in učinkovito uporabo radijskega spektra, od katerih se nekateri nanašajo na frekvenčne pasove iz izpodbijanega akta.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej zlasti Odločbo Komisije 2004/545/ES z dne <DATE ISO="20040708">8. julija 2004</DATE> o uskladitvi radijskega spektra v območju 79 GHz za uporabo opreme za avtomobilske radarje kratkega dosega (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="241" PAGE.FIRST="66" DATE.PUB="2004">UL 2004, L 241, str. 66</REF.DOC.OJ>), s katero je harmonizirano radiofrekvenčno območje med 77 in 81 GHz; Odločbo Komisije 2005/513/ES z dne <DATE ISO="20050711">11. julija 2005</DATE> o usklajeni uporabi radijskega spektra v frekvenčnem pasu 5 GHz za izvedbo brezžičnih dostopovnih sistemov, vključno z radijskimi lokalnimi omrežji (WAS/RLAN) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="187" PAGE.FIRST="22" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 187, str. 22</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2007/90/ES z dne <DATE ISO="20070212">12. februarja 2007</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="041" PAGE.FIRST="10" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 41, str. 10</REF.DOC.OJ>), s katero sta bila usklajena frekvenčna pasova 5150–5350 MHz in 5470–5725 MHz; Odločbo Komisije 2008/411/ES z dne <DATE ISO="20080521">21. maja 2008</DATE> o uskladitvi frekvenčnega pasu 3400–3800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="144" PAGE.FIRST="77" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 144, str. 77</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/276/EU z dne <DATE ISO="20140502">2. maja 2014</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="139" PAGE.FIRST="18" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 139, str. 18</REF.DOC.OJ>); Odločbo Komisije 2008/671/ES z dne <DATE ISO="20080805">5. avgusta 2008</DATE> o usklajeni uporabi radiofrekvenčnega spektra v frekvenčnem pasu 5875–5905 MHz za varnostne aplikacije inteligentnih transportnih sistemov (ITS) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="220" PAGE.FIRST="24" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 220, str. 24</REF.DOC.OJ>) ter Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/750 z dne <DATE ISO="20150508">8. maja 2015</DATE> o harmonizaciji frekvenčnega pasu 1452 MHz–1492 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Uniji zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="119" PAGE.FIRST="27" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 119, str. 27</REF.DOC.OJ>). V zvezi s frekvenčnimi pasovi, na katere se nanaša izpodbijani akt, glej točko 12 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Kar zadeva točke dnevnega reda WRC‑15, za katere so v izpodbijanem aktu določena stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, je Komisija v predlogu sklepa Sveta z dne <DATE ISO="20150529">29. maja 2015</DATE> navedla razloge, iz katerih je menila, da bi lahko vsaka od njih neposredno vplivala na pravila Unije ali spremenila njihovo področje uporabe in jih je treba torej na podlagi člena 216(1) PDEU vključiti na področje zunanje pristojnosti Unije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej točko 3 obrazložitvenega memoranduma k predlogu Komisije z dne <DATE ISO="20150529">29. maja 2015</DATE> (naveden zgoraj). V navedenem predlogu se je Komisija med drugim sklicevala na mnenje Skupine za politiko radijskega spektra (RSPG) z dne <DATE ISO="20150219">19. februarja 2015</DATE>, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>RSPG Opinion on Common Policy Objectives for WRC‑15<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> (RSPG15‑593 final).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Menim, da s stališči, ki so jih Sodišču predložile države članice intervenientke, ni mogoče omajati presoje Komisije v zvezi z obstojem zunanje pristojnosti Unije za to, da Svet v skladu s členom 218(9) PDEU določi stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, kot so izražena v izpodbijanem aktu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Prvič, v nasprotju s tem, za kar se zdi, da domneva Zvezna republika Nemčija, obstoj zunanje pristojnosti Unije ne more biti odvisen od sprejetja aktov prava Unije, ki bi v celoti vključevali frekvenčne pasove, na katere se nanaša izpodbijani akt. V skladu z besedilom člena 216(1) PDEU se namreč zahteva le, da sklenitev zadevnega sporazuma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Sodišče je v zvezi z enako formulacijo iz člena 3(2) PDEU<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Člen 3(2) PDEU določa, da ima Unija med drugim izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, če lahko ta vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.</P></NOTE> menilo, da obstaja nevarnost, da se z mednarodnimi zavezami, ki jih prevzamejo države članice, posega v skupna pravila Unije ali spremeni njihovo področje uporabe, ki upravičuje izključno zunanjo pristojnost Unije, če te zaveze spadajo na področje uporabe navedenih pravil. V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da ugotovitev take nevarnosti ne predpostavlja popolnega ujemanja med področjem, ki ga zajemajo mednarodne zaveze, in tistim, ki ga zajema ureditev Unije, ter, natančneje, da take mednarodne zaveze lahko vplivajo na pravila Unije ali spremenijo njihovo področje uporabe, kadar spadajo na področje, ki je v velikem delu že zajeto s takimi pravili.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej mnenje 3/15 (Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170214">14. februarja 2017</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:114">EU:C:2017:114</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 105 do 107) in v tem smislu mnenje <REF.DOC.ECR><NO.CASE>2/15</NO.CASE> z dne <DATE ISO="20170516">16. maja 2017</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:376">EU:C:2017:376</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0180">180</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0181">181</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej v tem okviru uvodno izjavo 10 Sklepa št. 243/2012, v skladu s katero bi bilo treba upravljanje spektra, čeprav je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>še vedno večinoma v nacionalni pristojnosti, […] izvajati v skladu z obstoječim pravom Unije, omogočiti pa bi bilo treba tudi izvajanje ukrepov za uresničevanje politik Unije<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>. Poleg tega glej uvodno izjavo 28 Direktive 2009/140 v kateri je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>[č]eprav so za upravljanje spektra še vedno pristojne države članice, lahko strateško načrtovanje, koordinacija in po potrebi usklajevanje na ravni Skupnosti prispevajo k temu, da uporabniki frekvenc do konca izkoristijo notranji trg in da so lahko interesi Evropske unije po vsem svetu učinkovito zaščiteni […]<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.</P></NOTE> Menim, da je mogoče to razlogovanje v celoti prenesti na presojo, katere<?PAGE NO="12"?> namen je opredeliti, ali sklenitev mednarodnega sporazuma lahko vpliva na skupna pravila Unije ali spremeni njihovo področje uporabe v smislu člena 216(1) PDEU. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je področje upravljanja radijskega spektra in uporabe radijskih frekvenc v velikem delu zajeto s skupnimi pravili Unije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej točko 46 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Drugič, kar zadeva trditve Francoske republike v zvezi z uporabo radijskega spektra za potrebe nacionalne obrambe in javne varnosti, je treba ugotoviti, da akti Unije v zvezi z upravljanjem in uporabo radijskega spektra sicer ne posegajo v pravico držav članic do urejanja in uporabe njihovega radijskega spektra za potrebe javnega reda, javne varnosti in obrambe,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej člen 1(4) Odločbe št. 676/2002 in člen 1(3), drugi pododstavek, Sklepa št. 243/2012. Glej tudi v tem smislu uvodno izjavo 7 Direktive 2002/21. Glej poleg tega v tem smislu člen 4(2) PEU, ki določa, da Unija spoštuje temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in varovanje nacionalne varnosti, pri čemer zadnjenavedena ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice, ter člen 346(1)(a) PDEU, v skladu s katerim nobena država članica ni dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti.</P></NOTE> vendar zgolj okoliščina, da bi lahko radijski spekter na splošno vplival na delovanje nacionalne obrambe in na javno varnost, še ne izključuje zunanje pristojnosti Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Menim, da v okviru te tožbe ni bilo dokazano, da bi spremembe Pravilnika o radiokomunikacijah, predvidene v točkah dnevnega reda WRC‑15, na katere se je nanašal izpodbijani akt, konkretno vplivale na nacionalno obrambo ali javno varnost držav članic, zaradi katerih bi bila izključena pristojnost Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Tretjič, kar zadeva člen 10 Sklepa št. 243/2012, na katerega se sklicujejo Češka republika, Zvezna republika Nemčija in Francoska republika, ne vidim nobene nezdružljivosti te določbe z uporabo člena 218(9) PDEU v obravnavani zadevi. Iz člena 10(1)(a) Sklepa št. 243/2012 namreč izhaja, da se pri mednarodnih pogajanjih v zvezi z zadevami, povezanimi s spektrom, če je predmet mednarodnih pogajanj v pristojnosti Unije, stališče Unije določi v skladu s pravom Unije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej točko 7 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Prav to pa velja za položaj iz obravnavane zadeve. Naj pripomnim, da v navedeni določbi ni nikjer omenjena narava pristojnosti Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V nasprotju s trditvijo Češke republike in Francoske republike menim, da se pri sprejetju izpodbijanega akta člen 10(1)(b) Sklepa št. 243/2012 ni uporabljal. Kot izhaja iz besedila te določbe, se ta namreč nanaša na položaj, v katerem je predmet mednarodnih pogajanj <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>delno v pristojnosti Unije in delno v pristojnosti držav članic<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Menim, da taka formulacija izhaja neposredno iz sodne prakse Sodišča v zvezi s položaji, v katerih predmet mednarodnih pogajanj spada delno v pristojnost Unije in delno v pristojnost držav članic, na katero je napoteno tudi v uvodni izjavi 34 Sklepa št. 243/2012.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej zlasti mnenje <REF.DOC.ECR><NO.CASE>2/91</NO.CASE> (<NAME.CASE>Konvencija MOD št. 170</NAME.CASE>) z dne <DATE ISO="19930319">19. marca 1993</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:106">EU:C:1993:106</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa) in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150428">28. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑28/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:282">EU:C:2015:282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Torej menim, da se člen 10(1)(b) ne nanaša na primer deljene pristojnosti, ampak prej na primer, ko nekateri elementi mednarodnega sporazuma ne spadajo v pristojnost Unije. Vendar pa to za položaj iz obravnavane zadeve ne velja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Skratka, po mojem mnenju je Unija v obravnavani zadevi razpolagala s potrebno zunanjo pristojnostjo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Nobena od strank, ki so Sodišču predložile stališča, ne izpodbija tega, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni preostali pogoji za uporabo člena 218(9) PDEU, in sicer, prvič, da je mogoče WRC‑15 šteti za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>organ, ustanovljen s sporazumom<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>V zvezi s svetovno konferenco o radiokomunikacijah glej člen 13(1) in (2) Ustave ITU, naveden v točki 6 teh sklepnih predlogov, ter člen 7 Konvencije ITU, sprejete na konferenci pooblaščenih predstavnikov v Ženevi (Švica) leta 1992, s spremembami, sprejetimi na konferencah pooblaščenih predstavnikov v Kjotu (Japonska) leta 1994, Minneapolisu (Združene države Amerike) leta 1998, Marakešu (Maroko) leta 2002, Antalyi (Turčija) leta 2006 in Guadalajari (Mehika) leta 2010.</P></NOTE> drugič, da je mogoče spremembe Pravilnika o radiokomunikacijah, predvidene na dnevnem redu WRC‑15, opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>akte s pravnimi učinki<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>V zvezi z izrazom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>akti s pravnimi učinki<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v smislu člena 218(9) PDEU glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141007">7. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2258">EU:C:2014:2258</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje). V zvezi z zavezujočo naravo Pravilnika o radiokomunikacijah in njegovih sprememb glej člen 4(3) Ustave ITU, naveden v točki 5 teh sklepnih predlogov, in člen 54 Ustave ITU. V zvezi z napotilom v aktih Unije na ITU in Pravilnik o radiokomunikacijah poleg tega glej še točko 46 teh sklepnih predlogov in opombo 34 k njim.</P></NOTE> in tretjič, da te spremembe niso <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>akti o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Menim tudi, da so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo člena 218(9) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Zato je bil po mojem mnenju Svet pristojen za to, da v skladu s členom 218(9) PDEU določi stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, kot so izražena v izpodbijanem aktu.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Menim, da se Sodišču v okviru te tožbe ni treba izreči o vprašanju, ali je Svet poleg tega tudi <HT TYPE="ITALIC">moral</HT> uporabiti člen 218(9) PDEU. To vprašanje se namreč v obravnavani zadevi ne postavlja, saj je Svet navedel, da je pri sprejetju izpodbijanega akta dejansko uporabil navedeno določbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Torej je treba opredeliti, ali je Svet pri sprejetju izpodbijanega akta upošteval postopkovne zahteve, ki izhajajo iz te določbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT>Edini tožbeni razlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Komisija z edinim tožbenim razlogom trdi, da je Svet s sprejetjem izpodbijanega akta v obliki sklepov namesto v obliki sklepa, kot mu je predlagala, kršil člen 218(9) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Svet pa meni, da je pri sprejetju izpodbijanega akta to določbo upošteval, in trdi, da dejstvo, da so bila stališča Unije v zvezi z WRC‑15 določena v obliki sklepov, ni bistvena kršitev postopka, zaradi katere bi bili lahko ti razglašeni za nične. Po njegovem mnenju Komisija poleg tega ni dokazala, da bi bila lahko navedena stališča bistveno drugačna, če bi bila sprejeta v obliki sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Iz spodaj navedenih razlogov menim, da je treba ugoditi predlogu Komisije in izpodbijani akt razglasiti za ničen zaradi kršitve člena 218(9) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Prvič, ugotoviti je treba, da v skladu s členom 218(9) PDEU stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, v smislu te določbe sprejme Svet v obliki <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>sklepa<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. Ker je ta izpodbijani akt sprejel v obliki sklepov, je torej uporabil drugačno pravno obliko, kot je določena s Pogodbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Podobno kot Komisija menim, da te okoliščine ni mogoče obravnavati kot zgolj formalnost. Kot bom pojasnil v nadaljevanju, se na podlagi izbire pravne oblike akta Unije določijo, prvič, narava in pravni učinki akta,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej točki 68 in 72 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in drugič, postopek, po katerem je treba navedeni akt sprejeti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej točki 81 in 82 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Drugič, menim, da je okoliščina, da naj bi se pristop, ki ga je uporabil Svet za določitev stališč, ki naj se zastopajo v imenu Unije v zvezi z WRC‑15, v obravnavani zadevi ujemal z njegovim pristopom na predhodnih svetovnih konferencah o radiokomunikacijah,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej zlasti Sklepe Sveta o sporočilu Komisije v zvezi z evropskimi stališči za svetovne konference o radiokomunikacijah (WRC‑2000) (dokument 7788/00), Sklepe Sveta o sporočilu Komisije, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>Svetovna konferenca o radiokomunikacijah ITU 2007 (WRC‑07)<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> (dokument 11991/07), in Sklepe Sveta o Svetovni konferenci o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) leta 2012 (WRC‑12) (dokument 10301/11).</P></NOTE> za analizo, ki jo je treba opraviti v okviru te tožbe, brezpredmetna. Kot je namreč Sodišče ugotovilo, praksa Sveta ne sme odstopati od<?PAGE NO="14"?> pravil iz Pogodbe in zato ne more ustvariti precedenčnega primera, ki bi zavezoval institucije Unije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>V zvezi z navedbo pravne podlage akta Unije glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091001">1. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:590">EU:C:2009:590</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), v zvezi z izbiro pravilne pravne podlage pa mnenje 1/08 (sporazumi o spremembi list specifičnih zavez na podlagi GATS (Splošni sporazum o trgovini s storitvami) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091130">30. novembra 2009</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:739">EU:C:2009:739</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0172">172</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej poleg tega sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080506">6. maja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑133/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:257">EU:C:2008:257</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega je treba še ugotoviti, da se je predhodna praksa, na katero se sklicuje Svet, v večini primerov nanašala na obdobje pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, s katero je bil vstavljen člen 218(9) PDEU z zdajšnjim besedilom.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>V zvezi z zgodovino nastanka člena 218(9) PDEU glej opombo 23 k tem sklepnim predlogom.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Tretjič, kar zadeva sodbo IBM/Komisija,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19811111">11. novembra 1981</DATE>, <NAME.CASE>IBM/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>60/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1981:264">EU:C:1981:264</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej opombo 10 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> na katero se sklicuje Svet, je treba opozoriti, da je Sodišče sicer res ugotovilo, da oblika, v kateri so akti ali odločitve sprejeti, načeloma ni pomembna za možnost njihovega izpodbijanja z ničnostno tožbo, vendar iz tega še ni mogoče izpeljati, da oblika akta Unije ni pomembna z vidika njegove <HT TYPE="ITALIC">zakonitosti</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V zvezi s tem menim, da lahko dejstvo, da institucija Unije odstopi od pravne oblike, določene s Pogodbama, pomeni bistveno kršitev postopka in da lahko povzroči razglasitev ničnosti akta, zlasti če bi lahko zaradi tega odstopanja nastale negotovosti v zvezi z naravo navedenega akta ali postopkom, po katerem ga je treba sprejeti. V takem primeru je namreč omajana pravna varnost, oviran pa je tudi celostni sodni nadzor Sodišča nad zakonitostjo zadevnega akta.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej v zvezi s tem točki 75 in 76 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Menim, da v obravnavani zadevi dejansko obstajajo take negotovosti. Iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, zlasti menim, da je odločitev Sveta, da izpodbijani akt sprejme v obliki sklepov namesto v obliki sklepa, povzročila precejšnje negotovosti, prvič, v zvezi z naravo navedenega akta, in drugič, v zvezi s postopkom, po katerem ga je bilo treba sprejeti.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT>Negotovosti v zvezi z naravo izpodbijanega akta</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Člen 288 PDEU razlikuje med različnimi vrstami pravnih aktov Unije ter pri tem vsakemu od njih podeljuje njemu lastne značilnosti, kar zadeva področje uporabe in pravne učinke posameznega akta. Torej mora biti nujno mogoče jasno opredeliti naravo akta Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Menim, da v obravnavani zadevi stališča, ki so jih predložile države članice intervenientke, kažejo na obstoj precejšnje negotovosti, kar zadeva naravo izpodbijanega akta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Tako Svet sicer trdi, da je izpodbijani akt <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>v bistvu<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> sklep Sveta, s katerim so določena stališča, ki naj se zastopajo v imenu Unije, v skladu s členom 218(9) PDEU, medtem ko Češka republika, Francoska republika in Zvezna republika Nemčija to trditev izpodbijajo. Prvonavedeni državi namreč menita, da je navedeni akt skupno stališče Unije in držav članic, določeno v skladu s členom 10(1)(b) Sklepa št. 243/2012, medtem ko zadnjenavedena meni, da so to sklepi Sveta. Poleg tega Svet trdi, da je izpodbijani akt zavezujoč, medtem ko Češka republika meni, da je ta akt pravno zavezujoč le v nekaterih delih, v katerih se obravnavajo vidiki, ki po mnenju te intervenientke spadajo v pristojnost Unije. Kar zadeva Zvezno republiko Nemčijo, ta izpodbijani akt obravnava kot nezavezujoče sklepe.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Združeno kraljestvo se ni izreklo o naravi in pravnih učinkih izpodbijanega akta.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Torej je treba ugotoviti bistveno nesoglasje med Svetom in državami članicami intervenientkami, kar zadeva vprašanje, ali je izpodbijani akt akt Unije ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>hibridni<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> akt, ki so ga skupaj sprejele Unija in države članice, in vprašanje, ali je navedeni akt zavezujoč.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Čeprav menim, da ni nobenega dvoma o tem, da je izpodbijani akt akt institucije Unije, in sicer Sveta, kot to izhaja že iz njegovega naslova, in da ima pravne učinke,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej točke od 17 do 23 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> po mojem mnenju kljub temu ostajajo negotovosti glede njegove natančne narave. Te negotovosti so še toliko večje, ker se je Svet odločil, da pri sprejetju izpodbijanega akta odstopi od pravne oblike, ki jo je predlagala Komisija<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej točki 10 in 12 teh sklepnih predlogov. V zvezi s prakso Sveta na predhodnih svetovnih konferencah o radiokomunikacijah glej točko 64 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>, to je oblike, izrecno določene v členu 218(9) PDEU.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej točko 62 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da zavezujoča narava sklepa Sveta izhaja neposredno iz člena 288 PDEU,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>V skladu s členom 288 PDEU je sklep v celoti zavezujoč.</P></NOTE> medtem ko v Pogodbah ni nikjer navedeno, kakšne učinke je treba pripisati sklepom Sveta. Kot namreč navaja Komisija, se je Svet s sprejetjem izpodbijanega akta v obliki sklepov odločil za pravno obliko, ki ni določena s Pogodbama in ki se običajno pridržuje za nezavezujoče akte.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Oblika <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>sklepov<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> je namreč v Pogodbah določena le za nekatere akte Evropskega sveta. Glej člen 148 PDEU.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Menim, da ugotovljenih negotovosti v zvezi z naravo izpodbijanega akta ni mogoče odpraviti z analizo vsebine navedenega akta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Na prvem mestu – kot poudarja Komisija – v nasprotju z njenim predlogom z dne <DATE ISO="20150529">29. maja 2015</DATE>, v katerem je napotila na člen 218(9) PDEU,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej točko 10 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> v sklepih, ki jih je sprejel Svet <DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE>, ni nikjer navedena njihova materialnopravna ali procesnopravna podlaga.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Glej točko 12 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča je razvidno, da je obveznost navedbe pravne podlage akta del obveznosti obrazložitve, določene v členu 296 PDEU, katere namen je po eni strani Sodišču omogočiti izvajanje sodnega nadzora, po drugi strani pa državam članicam in zainteresiranim tretjim osebam omogočiti, da se seznanijo s pogoji, pod katerimi so institucije Unije uporabile Pogodbo.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091001">1. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:590">EU:C:2009:590</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Sodišče je tudi presodilo, da mora zavezujoča narava vsakega akta s pravnimi učinki zaradi pravne varnosti izvirati iz določbe prava Unije, ki mora biti izrecno navedena kot pravna podlaga in določa pravno obliko akta.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/McBride in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑361/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:434">EU:C:2016:434</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Čeprav opustitev sklicevanja na natančno pravno podlago akta ne more pomeniti nujno bistvene kršitve, če se lahko pravna podlaga določi na podlagi njegovih drugih elementov, pa je tako izrecno sklicevanje vseeno nujno, če bi bili sicer zainteresirane osebe in Sodišče negotovi glede natančne pravne podlage.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/McBride in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑361/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:434">EU:C:2016:434</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je po mojem mnenju mogoče ugotoviti prav zadnjenavedeno okoliščino. Iz stališč držav članic intervenientk je namreč jasno razvidno, da so bile zainteresirane osebe puščene v negotovosti glede natančne pravne podlage izpodbijanega akta in torej glede njegove narave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, terminologija, uporabljena v izpodbijanem aktu, po mojem mnenju še krepi negotovost glede njegove narave. Iz naslova in člena 1 predloga Komisije z dne <DATE ISO="20150529">29. maja 2015</DATE> namreč jasno izhaja, da se ta nanaša na stališča, ki naj se v imenu Unije zastopajo na WRC‑15,<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Glej točki 10 in 11 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> medtem ko je Svet v sklepih, ki jih je sprejel <DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE> – kot navaja Komisija – zgolj <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>izra[zil] široko podporo<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> ciljem, opredeljenim v navedenih sklepih, in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>poz[val] države članice, naj si v pogajanjih o morebitnih zadevnih spremembah Pravilnika ITU o radiokomunikacijah v okviru WRC‑15 prizadevajo doseči [te] cilje […] ter spoštujejo načela iz Sklepa [št.]243/2012[…]<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej točko 12 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Ker se je Svet odločil, da izpodbijani akt sprejme v pravni obliki, ki ni določena v členu 218(9) PDEU, in ker navedene določbe ni navedel kot pravno podlago tega akta, menim, da lahko <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>omiljeno<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> besedišče, uporabljeno v izpodbijanem aktu, zlasti v primerjavi s tistim, uporabljenim v predlogu Komisije, okrepi negotovosti v zvezi z naravo navedenega akta in zato tudi v zvezi z obveznostjo, naloženo državam članicam, da na podlagi prava Unije zagovarjajo stališča, določena z izpodbijanim aktom.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej v zvezi s tem točko 40 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT>Negotovosti v zvezi s postopkom, po katerem je bilo treba sprejeti izpodbijani akt</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Odločitev Sveta, da izpodbijani akt sprejme v obliki sklepov namesto v obliki sklepa, je povzročila tudi negotovosti v zvezi s postopkom, po katerem je bilo treba ta akt sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Člen 218(9) PDEU določa, da Svet na predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejme sklep o določitvi stališč, ki naj se zastopajo v imenu Unije. Poleg tega iz sodne prakse Sodišča izhaja, da Svet na podlagi člena 16(3) PEU take sklepe sprejme po postopku glasovanja s kvalificirano večino.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Združeno kraljestvo/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑81/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2449">EU:C:2014:2449</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in, izrecneje, sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Združeno kraljestvo/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑81/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2114">EU:C:2014:2114</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Nasprotno pa v Pogodbah ni nikjer navedeno, po kakšnem postopku je treba sprejeti sklepe Sveta, saj ta pravna oblika v Pogodbah ni določena.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej točko 72 in opombo 59 k tem sklepnim predlogom.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi Svet trdi, da je bilo mogoče izpodbijani akt, čeprav je bil sprejet v obliki sklepov, sprejeti po postopku iz člena 218(9) PDEU in da je bil tudi dejansko sprejet po tem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Menim, da te trditve ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Glede tega je treba opozoriti, da je bil s Pogodbama oblikovan sistem razdelitve pristojnosti med različnimi institucijami Unije, ki vsaki od njih dodeljuje njej lastno vlogo znotraj institucionalne strukture Unije in pri opravljanju nalog, ki so ji dodeljene. Člen 13(2) PEU tako določa, da vsaka institucija Unije deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, ter v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Ta določba izraža načelo institucionalnega ravnovesja, ki je značilnost institucionalnega okvira Unije in ki pomeni, da mora vsaka od institucij izvajati svoje pristojnosti ob upoštevanju pristojnosti drugih institucij.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Svet/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑660/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:616">EU:C:2016:616</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>V tem okviru je Sodišče že večkrat odločilo, da so pravila o oblikovanju volje institucij Unije določena v Pogodbi in niso v pristojnosti niti držav članic niti institucij.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170906">6. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Slovaška in Madžarska/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑643/15 in C‑647/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:631">EU:C:2017:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0149">149</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150428">28. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑28/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:282">EU:C:2015:282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej v tem smislu tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040713">13. julija 2004</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑27/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:436">EU:C:2004:436</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Menim, da je treba to razlogovanje upoštevati tudi za pravila iz Pogodb, s katerimi je določena pravna oblika, ki jo mora imeti akt Unije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Člen 296, prvi odstavek, PDEU določa, da če Pogodbi ne določata vrste akta, ki naj se sprejme, se institucije o tem odločijo v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ustreznega postopka in načela sorazmernosti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>To pomeni, da institucije Unije ne morejo prosto izbrati nekaterih elementov postopkov, določenih s Pogodbama, ki jim ustrezajo, obenem pa ne upoštevati drugih. S to zadevo so dobro ponazorjeni razlogi, iz katerih takemu pristopu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>à la carte<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> ni mogoče slediti. Okoliščina, da je Svet odstopil od pravne oblike, določene v členu 218(9) PDEU, namreč vzbuja dvome o postopku, po katerem je bilo treba izpodbijani akt sprejeti, zlasti v zvezi z vlogo Komisije in pravili glasovanja v Svetu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Prvič, kar zadeva vlogo Komisije, se najprej postavlja vprašanje, ali je mogoče izpodbijani akt dejansko obravnavati, kot da je bil sprejet <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>na predlog Komisije<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, kot to določa člen 218(9) PDEU, saj je bil navedeni akt sprejet v pravni obliki, ki se razlikuje od pravne oblike iz predloga Komisije.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Glej točki 10 in 12 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Dalje, ali je Komisija morala predložiti predlog sklepov Sveta ali bi moralo prej kot to tak predlog pripraviti in predložiti predsedstvo Sveta, kot je to splošna praksa v primeru sklepov Sveta? Nazadnje, ali je imela Komisija pravico svoj predlog spremeniti v skladu s členom 293(2) PDEU ali ga umakniti, ker je Svet spremenil pravno obliko akta?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Kot je razvidno iz teh vprašanj, je bila zaradi pristopa Sveta omajana vloga Komisije pri sprejetju izpodbijanega akta, zato je bilo oslabljeno institucionalno ravnovesje, vzpostavljeno s Pogodbama.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Drugič, kar zadeva pravila glasovanja v Svetu, ta po eni strani priznava, da se je za sprejetje izpodbijanega akta <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>načeloma<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> uporabljala kvalificirana večina. Po drugi strani – kot navaja Komisija – pa se je Svet dejansko odločil za pravno obliko, ki je na splošno pridržana za akte, ki jih Svet sprejme <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>s konsenzom<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>. Poleg tega Svet navaja, da je bilo mogoče zaradi visoke stopnje soglasja med državami članicami v zvezi s cilji Unije, za katere naj bi se zavzemalo na WRC‑15, doseči sporazum s soglasjem, potem ko so bili v Odboru stalnih predstavnikov (Coreper) odpravljeni zadržki nekaterih držav članic. Nazadnje, Svet dodaja, da je moral – ker Komisija med razpravami, na podlagi katerih je bil sprejet izpodbijani akt, ni spremenila predloga zaradi upoštevanja sprememb, v zvezi s katerimi je bilo v Svetu doseženo skorajšnje soglasje – v skladu s členom 293(1) PDEU odločati soglasno.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>V skladu z navedeno določbo lahko Svet razen v nekaterih naštetih primerih, kadar v skladu s Pogodbama odloča na predlog Komisije, ta predlog spremeni le soglasno.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Trditev Sveta ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Pogodbi sicer res ne nasprotujeta temu, da se akt, ki ga je treba sprejeti po postopku glasovanja s kvalificirano večino, sprejme s podporo vseh držav članic.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Glej v tem smislu sklepne predloge generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑114/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:224">EU:C:2014:224</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0189">189</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega se dobro zavedam, da mora predsedstvo Sveta med pogajanji, ki potekajo v okviru postopka glasovanja s kvalificirano večino, v duhu dobrega sodelovanja upoštevati in po možnosti sprejeti zahteve delegacij držav članic, ki na podlagi Pogodb nimajo pravice blokirati sprejetja zadevnega akta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Kljub temu pa Svet z opredelitvijo akta za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>sklepe<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> ne sme ustvariti negotovosti za države članice v zvezi s tem, ali imajo možnost blokirati sprejetje navedenega akta. Posledica takega pristopa bi namreč lahko bila ta, da bi se postopek glasovanja s kvalificirano večino zaobšel ali onemogočil, s čimer bi se zmanjšala učinkovitost postopka glasovanja v Svetu.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170906">6. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Slovaška in Madžarska/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑643/15 in C‑647/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:631">EU:C:2017:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0148">148</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče ugotovilo, da je z načelom institucionalnega ravnovesja prepovedano, da Evropski svet spremeni pravilo glasovanja, ki je kvalificirana večina, določena s Pogodbama, tako, da Svetu s sklepi, sprejetimi v skladu s členom 68 PDEU, naloži pravilo glasovanja, ki je soglasje.</P></NOTE> Menim, da je to tveganje še posebej izrazito, če Svet, kot je to storil v obravnavani zadevi, odstopi od pravne oblike, izrecno določene s Pogodbama, tako da sprejme akt v obliki sklepov namesto v obliki sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>V tem okviru želim poudariti, da je izbira med postopkom glasovanja s kvalificirano večino in postopkom glasovanja s soglasjem oziroma konsenzom zelo pomembna, saj ima lahko ta izbira posledice za določitev vsebine zadevnega akta.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>V zvezi z izbiro pravne podlage glej po analogiji sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19870326">26. marca 1987</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>45/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:163">EU:C:1987:163</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880223">23. februarja 1988</DATE>, <NAME.CASE>Združeno kraljestvo/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>68/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:85">EU:C:1988:85</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0006">6</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kot je pravilno navedla generalna pravobranilka E. Sharpston, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>[s]klep, o katerem se lahko vsi strinjajo in kateremu nihče ne nasprotuje, ni nujno enak sklepu, o katerem se lahko strinja kvalificirana večina. Na primer, vsebino sklepa, ki lahko doseže kvalificirano večino, je morda treba omiliti, da bo sprejet soglasno ali brez nasprotovanja.<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑114/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:224">EU:C:2014:224</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0189">189</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej v tem smislu tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Mengozzija v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑28/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:43">EU:C:2015:43</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vsega navedenega menim, da je v okoliščinah iz obravnavane zadeve Svet, ker je odstopil od pravne oblike, določene s Pogodbama, povzročil negotovosti v zvezi z naravo izpodbijanega akta in v zvezi s postopkom, po katerem ga je bilo treba sprejeti, zato to odstopanje pomeni kršitev člena 218(9) PDEU, zaradi katere je mogoče akt razglasiti za ničen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Torej menim, da je treba edinemu tožbenemu razlogu Komisije ugoditi in je treba sklepe Sveta z dne <DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE> razglasiti za nične.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT>Stroški</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Če bo Sodišče sprejelo moj predlog, Svet s svojimi predlogi ni uspel, zato je treba tej stranki v skladu s predlogom Komisije naložiti plačilo stroškov. V skladu s členom 140(1) Poslovnika Sodišča države članice intervenientke nosijo svoje stroške.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII.</HT></NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Sklepe Sveta Evropske unije o Svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2015 (WRC‑15) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), sprejete <DATE ISO="20151026">26. oktobra 2015</DATE>, razglasi za nične;</P></ITEM><ITEM><P>Svetu naloži plačilo stroškov ter</P></ITEM><ITEM><P>odloči, da Češka republika, Zvezna republika Nemčija, Francoska republika in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>