<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-30/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0030</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:322">EU:C:2021:322</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>25</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>25</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi J. Richarda de la Toura – Zadeva C‑30/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Volvo in drugi</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Jeana Richarda de la Toura</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20210422">22. aprila 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑30/20</HT></P><P>RH</P><P>proti</P><P>AB Volvo,</P><P>Volvo Group Trucks Central Europe GmbH,</P><P>Volvo Lastvagnar AB,</P><P>Volvo Group España SA</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Mercantil n<HT TYPE="SUP">o</HT> 2 de Madrid (sodišče za gospodarske spore št. 2 v Madridu, Španija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1215/2012</KEYWORD><KEYWORD>Posebne pristojnosti</KEYWORD><KEYWORD>Člen 7, točka 2</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti</KEYWORD><KEYWORD>Kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka</KEYWORD><KEYWORD>Kraj nastanka škode</KEYWORD><KEYWORD>Zahtevek za povrnitev škode, povzročene s kartelnim sporazumom, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v nasprotju s členom 101 PDEU in členom 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru</KEYWORD><KEYWORD>Neposredna določitev pristojnega sodišča</KEYWORD><KEYWORD>Kraj pridobitve blaga</KEYWORD><KEYWORD>Kraj sedeža</KEYWORD><KEYWORD>Možnost držav članic, da vzpostavijo koncentracijo pristojnosti</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Mercantil n<HT TYPE="SUP">o</HT> 2 de Madrid (sodišče za gospodarske spore št. 2 v Madridu, Španija), se nanaša na razlago člena 7, točka 2, Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru tožbe, ki jo je RH s sedežem v Cordobi (Španija) vložil za povrnitev škode, ki jo je utrpel zaradi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru z dne <DATE ISO="19920502">2. maja 1992</DATE>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 52, str. 3; v nadaljevanju: Sporazum EGP.</P></NOTE> proti štirim družbam skupine Volvo, od katerih imajo tri sedeže v drugih državah članicah, in ne v Kraljevini Španiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Zadeva je predložena Sodišču, da pojasni, ali člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 neposredno določa pristojno sodišče brez napotitve na notranje pravo držav članic.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Čeprav se zdi, da je odgovor na to vprašanje mogoče izpeljati iz nekaterih odločb Sodišča, natančneje iz novejših odločb v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti, pa je zlasti glede na pomisleke predložitvenega sodišča očitno, da ga je treba dopolniti glede treh drugih, tesno povezanih vidikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Cilja pravne varnosti in učinkovitosti zapletenega pravdnega postopka za povrnitev škode, povzročene s protikonkurenčnimi ravnanji, namreč upravičujeta, da se nacionalnim sodiščem dajo koristna pojasnila glede določitve krajevno pristojnega sodišča in soobstoja več naveznih okoliščin, upoštevanih v odločbah Sodišča. Ob tej priložnosti bo treba preučiti tudi vprašanje svobode držav članic, da ta pravdni postopek centralizirano obravnavajo pred specializiranimi sodišči, ki so ga nekatere od njih postavile v pisnih stališčih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Tako bom predstavil razloge, iz katerih v bistvu menim:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>da člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 določa tako mednarodno pristojnost kot tudi nacionalno pristojnost sodišča, ki odloča o sporu;</P></ITEM><ITEM><P>da je v okoliščinah zadeve v glavni stvari krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je kraj pridobitve zadevnega blaga, in</P></ITEM><ITEM><P>da se lahko države članice v okviru svoje organizacije sodstva odločijo za centralizirano obravnavo sporov na področju protikonkurenčnih ravnanj pred določenimi specializiranimi sodišči, če pri tem upoštevajo načeli enakovrednosti in učinkovitosti.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uredba št. 1215/2012</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 15, 16 in 34 Uredbe št. 1215/2012 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>(15)</NO.P><TXT>Pravila o pristojnosti bi morala biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču toženca. Pri tem bi morala taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. Da bi postala skupna pravila preglednejša in da ne pride do kolizije pristojnosti, je treba stalno prebivališče pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(16)</NO.P><TXT>Poleg stalnega prebivališča toženca bi morala obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiščem in sporom ali ki pripomore k pravilnemu delovanju pravosodja. Obstoj tesne povezave bi moral zagotoviti pravno varnost in preprečiti možnost, da bi bil toženec tožen pred sodiščem države članice, katerega pristojnosti razumno ni bilo mogoče predvideti. To je pomembno zlasti v sporih v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><CONSID><NP><NO.P>(34)</NO.P><TXT>Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto med [Konvencijo z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="1972">UL 1972, L 299, str. 32</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> kakor je bila spremenjena z zaporednimi konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>V nadaljevanju: Bruseljska konvencija.</P></NOTE>], Uredbo [Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="012" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2001">UL 2001, L 12, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>,] in to uredbo ter v ta namen predpisati prehodne določbe. To velja tudi za razlago [navedene] konvencije […] in uredb, ki so jo nadomestile, s strani Sodišča Evropske unije.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 1(1) Uredbe št. 1215/2012, ki spada v poglavje I te uredbe, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Področje uporabe in opredelitve pojmov<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. […]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Poglavje II te uredbe, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, v oddelku 1 z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Splošne določbe<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> vsebuje člene od 4 do 6.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 4(1) navedene uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 5(1) Uredbe št. 1215/2012 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Osebe s stalnim prebivališčem v državi članici so lahko tožene pred sodišči druge države članice samo na podlagi pravil iz oddelkov 2 do 7 tega poglavja.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Oddelek 2 navedenega poglavja, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Splošne določbe<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, vsebuje člene od 7 do 9.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 26 navedene uredbe, ki je vključen v oddelek 7 poglavja II, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Dogovor o pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se tožena stranka spusti v postopek. To pravilo pa ne velja, če se je spustil[a] v postopek, da bi ugovarjal[a] pristojnosti ali če je v skladu s členom 24 izključno pristojno drugo sodišče.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Kot je razvidno iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, je RH s sedežem v Cordobi med letoma 2004 in 2009 za svojo dejavnost cestnega prevoza pri pooblaščenem prodajalcu Volvo Group España, SA kupil pet tovornjakov. Lastništvo enega od tovornjakov je bilo leta 2008 s pogodbo o lizingu preneseno na RH.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Evropska komisija je <DATE ISO="20160719">19. julija 2016</DATE> sprejela Sklep v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 [PDEU] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva AT 39824 – Tovornjaki) [C(2016) 4673 final], katerega povzetek je bil objavljen v <HT TYPE="ITALIC">Uradnem listu Evropske unije</HT> z dne <DATE ISO="20170406">6. aprila 2017</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="108" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2017">UL 2017, C 108, str. 6</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: sklep o kartelu proizvajalcev tovornjakov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Komisija je s tem sklepom ugotovila, da je od <DATE ISO="19970117">17. januarja 1997</DATE> do <DATE ISO="20110118">18. januarja 2011</DATE> obstajal kartelni sporazum 15 mednarodnih proizvajalcev tovornjakov, med katerimi so bili AB Volvo, Volvo Lastvagnar AB in Volvo Group Trucks Central Europe GmbH, glede dveh kategorij proizvodov, in sicer tovornjakov, težkih od 6 do 16 ton (srednjetežki tovornjaki), in tistih, ki so težji od 16 ton (težki tovornjaki), ne glede na to, ali gre za rigidne ali priklopne tovornjake.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Glede na navedeni sklep<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Točke od 9 do 11.</P></NOTE> je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>[k]ršitev […] obsegala dogovarjanje glede cen in povišanj bruto cen za tovornjake v [Evropskem gospodarskem prostoru; v nadaljevanju: EGP]; dogovarjanje o časovnem okviru in prenosu stroškov za uvedbo tehnologij z nizkimi emisijami za srednjetežke in težke tovornjake v skladu s standardi Euro 3 do 6. Glavne uprave naslovnikov so bile do leta 2004 neposredno vključene v pogovore o cenah, povišanjih cen in uvedbi novih emisijskih standardov. Najpozneje od avgusta 2002 dalje so pogovori potekali prek nemških hčerinskih družb, ki so v različnem obsegu poročale svojim glavnim upravam. Izmenjava je potekala na multilateralni in bilateralni ravni. Dogovori so vključevali sporazume in/ali usklajena ravnanja v zvezi z določanjem cen in povišanjem bruto cen za uskladitev bruto cen v EGP ter časovni okvir in prenos stroškov za uvedbo tehnologij z nizkimi emisijami v skladu s standardi Euro 3 do 6. Kršitev je obsegala celoten EGP in je trajala od <DATE ISO="19970117">17. januarja 1997</DATE> do <DATE ISO="20110118">18. januarja 2011</DATE>.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Komisija je posledično naložila globe vsem sodelujočim subjektom, vključno z družbami Volvo, Volvo Lastvagnar in Volvo Group Trucks Central Europe, razen subjektu, ki mu je bila priznana imuniteta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej točko 15 sklepa o kartelu proizvajalcev tovornjakov. Po navedbah Komisije (https://ec.europa.eu/competition/cartels/statistics/statistics.pdf, str. 3) je bil leta 2019 skupni znesek teh glob najvišji med globami, določenimi od leta 1969.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>RH je vložil tožbo proti družbam Volvo, Volvo Lastvagnar in Volvo Group Trucks Central Europe ter španski hčerinski družbi teh matičnih družb, Volvo Group España (v nadaljevanju: družbe Volvo).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Navedene družbe so izpodbijale le mednarodno pristojnost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Predložitveno sodišče je poudarilo, da tožene stranke niso izpodbijale njegove krajevne pristojnosti, zato je treba šteti, da velja tihi sporazum o njegovi pristojnosti na podlagi člena 56 Ley de Enjuiciamiento Civil 1/2000 (zakon o civilnem postopku 1/2000) z dne <DATE ISO="20000107">7. januarja 2000</DATE> (BOE št. 7 z dne <DATE ISO="20000108">8. januarja 2000</DATE>, str. 575).</P></NOTE> predložitvenega sodišča. Sklicevale so se na člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 in sodno prakso Sodišča, iz katere naj bi izhajalo, da je tam navedeno merilo pristojnosti, to je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>kraj[…] kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, pojem prava Unije in da gre za kraj vzročnega dogodka, v obravnavani zadevi kraj ustanovitve kartela proizvajalcev tovornjakov. Tega kraja naj ne bi bilo mogoče enačiti s krajem stalnega prebivališča tožeče stranke in naj bi bil zunaj Španije, v drugih državah članicah.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče poudarja, da bi lahko bila v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča mednarodna pristojnost španskega sodišča utemeljena glede na kraj, kjer je škoda nastala. Opozarja, da bi bil to v skladu s sodbo z dne <DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, CDC Hydrogen Peroxide,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:335">EU:C:2015:335</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba CDC Hydrogen Peroxide.</P></NOTE> kraj sedeža oškodovane osebe. Dodaja, da je Sodišče v sodbi z dne <DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, Tibor‑Trans,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑451/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:635">EU:C:2019:635</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Tibor‑Trans.</P></NOTE> ki se je nanašala na tožbo, ki je bila na Madžarskem vložena proti drugemu članu istega kartela in je imela enak predmet kot ta, ki jo je vložil RF, odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>[k]adar je trg, prizadet s protikonkurenčnim ravnanjem, v državi članici, na ozemlju katere naj bi domnevno nastala škoda, je treba ugotoviti, da je kraj nastanka škode za uporabo člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 v tej državi članici<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba Tibor‑Trans (točka 33).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče izraža pomisleke glede vprašanja, ali se ta sodna praksa nanaša na mednarodno pristojnost sodišč države članice, v kateri je bila povzročena škoda, ali pa neposredno določa tudi nacionalno krajevno pristojnost znotraj te države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Pojasnjuje, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Predložitveno sodišče navaja sklep Tribunal Supremo, Sala de lo Civil (vrhovno sodišče, civilni senat, Španija) št. 262/2018 z dne <DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE> in enake novejše odločbe, med drugim odločbi z dne 8. in <DATE ISO="20191015">15. oktobra 2019</DATE>. Tudi španska vlada navaja to odločbo št. 262/2018, pa tudi druge odločbe istega sodišča, in sicer odločbe št. 16/2019 z dne <DATE ISO="20190507">7. maja 2019</DATE>, št. 100/2019 z dne <DATE ISO="20190709">9. julija 2019</DATE> in št. 266/2019 z dne <DATE ISO="20200204">4. februarja 2020</DATE>.</P></NOTE> pravilo, določeno v členu 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012, ne ureja nacionalne krajevne pristojnosti. Ker ni posebnega nacionalnega pravila za določitev krajevne pristojnosti sodišča v tožbah na področju zasebnega konkurenčnega prava, so ustrezna pravila o pristojnosti pravila, ki se uporabljajo na področju nelojalne konkurence in so določena v členu 52(1), točka 12, Ley de Enjuiciamiento Civil 1/2000 (zakon o civilnem postopku 1/2000). Zato je pristojno sodišče sodišče v kraju, kjer je nastala škoda, in sicer v kraju nakupa vozila ali sklenitve pogodbe o lizingu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da bi bilo mogoče člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 razlagati enako, kot ga je Sodišče razlagalo v svoji sodni praksi glede sodne pristojnosti v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji. Sodišče naj bi v sodbah z dne <DATE ISO="20070503">3. maja 2007</DATE>, Color Drack,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑386/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:262">EU:C:2007:262</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> in z dne <DATE ISO="20090709">9. julija 2009</DATE>, Rehder,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑204/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:439">EU:C:2009:439</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> odločilo, da člen 5, točka 1(b), Uredbe št. 44/2001 neposredno določa pristojno sodišče brez napotitve na notranje pravo držav članic. V takem primeru bi bilo pristojno sodišče sodišče v kraju, kjer ima sedež oškodovanec kartelnega sporazuma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Juzgado de lo Mercantil n<HT TYPE="SUP">o</HT> 2 de Madrid (sodišče za gospodarske spore št. 2 v Madridu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Ali je treba člen 7, točka 2, Uredbe [št. 1215/2012], ki določa, da je lahko oseba s stalnim prebivališčem v eni državi članici tožena v drugi državi članici: ,v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka‘, razlagati tako, da določa samo mednarodno pristojnost sodišč države članice, kjer je navedeni kraj, tako da se za konkretno določitev nacionalnega sodišča, ki je krajevno pristojno znotraj te države, uporabijo nacionalne procesne določbe, ali pa ga je treba razlagati kot mešano določbo, ki torej neposredno določa tako mednarodno pristojnost kot tudi nacionalno krajevno pristojnost, brez potrebe po uporabi nacionalne zakonodaje?<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Pisna stališča so Sodišču predložile družbe Volvo, španska, francoska in nizozemska vlada ter Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Obravnava, ki je bila prvotno določena za <DATE ISO="20201217">17. december 2020</DATE>, je bila zaradi zdravstvene krize preklicana, vprašanje, ki je bilo postavljeno za ustni odgovor, pa je bilo preoblikovano v vprašanje za pisni odgovor in dopolnjeno z drugimi vprašanji. Družbe Volvo, španska vlada in Komisija so na ta vprašanja odgovorile v določenih rokih.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Družbe Volvo so predlagale, naj se predlog razglasi za nedopusten, ker je odgovor na vprašanje predložitvenega sodišča jasen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je v okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, ki ga določa člen 267 PDEU, prvič, le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ki se sprejme, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po izdaji predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Zato je Sodišče, kadar se postavljena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma dolžno odločati. Drugič, v skladu z ustaljeno sodno prakso za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča postavijo v pravnem in dejanskem okviru, ki so ga pristojna opredeliti sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti, razen če niso povezana s sporom v glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190214">14. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Milivojević</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑630/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:123">EU:C:2019:123</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200709">9. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Verein für Konsumenteninformation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:534">EU:C:2020:534</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Verein für Konsumenteninformation).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je v obravnavanem primeru navedlo prav razloge za pomisleke, ki jih ima glede svoje krajevne pristojnosti in ki utemeljujejo njegov predlog za sprejetje predhodne odločbe. Ti razlogi izhajajo iz neobstoja izrecne odločitve Sodišča v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti glede obsega člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 in iz ustaljene sodne prakse Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), v skladu s katero naj ta določba ne bi izključevala uporabe nacionalnih pravil o pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Menim, da je v teh okoliščinah vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, dopustno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi z vprašanjem izvedeti, ali je treba člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti ne ureja samo mednarodne pristojnosti sodišč države članice, v kateri je navezna okoliščina iz te določbe, ampak tudi krajevno pristojnost sodišč te države.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je v podporo predlogu za sprejetje predhodne odločbe upravičeno opozorilo, da je Sodišče v enakem dejanskem okviru, kot je ta v zadevi v glavni stvari, in sicer kartel proizvajalcev tovornjakov, v sodbi Tibor‑Trans odločilo o vprašanju pristojnosti sodišča, ki odloča o tožbi za povrnitev škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava. Poudarilo je tudi, da se odgovor Sodišča v tej sodbi ne nanaša izrecno na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>mešano<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> naravo pravila o pristojnosti iz člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012, v nasprotju z odločbami, izdanimi v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji, in sicer sodbah z dne <DATE ISO="20070503">3. maja 2007</DATE>, Color Drack,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑386/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:262">EU:C:2007:262</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> in z dne <DATE ISO="20090709">9. julija 2009</DATE>, Rehder<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑204/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:439">EU:C:2009:439</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Po eni strani ugotavljam, da to novo vprašanje ni osamljeno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej zlasti zadevo Allianz Elementar Versicherung (C‑652/20), v kateri postopek pred Sodiščem še poteka.</P></NOTE> Zdi se torej, da nacionalna sodišča pričakujejo natančnejšo razlago določb Uredbe št. 1215/2012. Po drugi strani menim, da je treba predložitvenemu sodišču odgovoriti z vidika sodbe Verein für Konsumenteninformation in sodbe z dne <DATE ISO="20201124">24. novembra 2020</DATE>, Wikingerhof,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑59/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:950">EU:C:2020:950</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Wikingerhof.</P></NOTE> ki sta bili izdani po tem, ko je bila obravnavana zadeva predložena Sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Zato se bom v svoji analizi najprej posvetil vprašanju, postavljenem v zvezi s področjem uporabe pravila o pristojnosti iz člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012. Nato bom predstavil ugotovitve, katerih namen je pojasniti merila za določitev krajevno pristojnega sodišča. Nazadnje bom preučil predlog francoske vlade in Komisije v zvezi z možnostjo držav članic, da se odločijo za praktično ureditev sodišč, v okviru katere se obravnava nekaterih pravdnih postopkov centralizira pred specializiranimi sodišči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Za preučitev vseh točk naj spomnim, da Uredba št. 1215/2012 razveljavlja in nadomešča Uredbo št. 44/2001, ta pa je nadomestila Bruseljsko konvencijo, zato razlaga Sodišča v zvezi z določbami teh zadnjenavedenih pravnih instrumentov velja tudi za Uredbo št. 1215/2012, kadar je te določbe mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>enakovredne<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej sodbo Verein für Konsumenteninformation (točka 22 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> To po eni strani velja za člen 5, točka 3, te konvencije in Uredbe št. 44/2001 ter po drugi strani za člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej sodbo Wikingerhof (točka 20 in navedena sodna praksa). Prav tako je koristno pojasniti, da člen 4 in člen 7, točka 1, Uredbe št. 1215/2012 ustrezata členu 2 oziroma členu 5, točka 1, Uredbe št. 44/2001.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Določitev mednarodne in nacionalne pristojnosti sodišč</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Menim, da je mogoče pomisleke predložitvenega sodišča glede predmeta člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 zlahka odpraviti, odkar je bila izdana sodba Wikingerhof. Sodišče je ugotovilo, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/><HT TYPE="ITALIC">sodišče</HT>, ki je pristojno na podlagi člena 7, točka 2, [te uredbe], in sicer […] sodišče trga, na katerega vpliva zatrjevano protikonkurenčno ravnanje, […] najprimernejše za odločanje<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbo Wikingerhof (točka 37 in navedena sodna praksa). Moj poudarek. V tem smislu je treba poudariti razliko v besedilu glede na sodbo Tibor‑Trans, na katero se je sklicevalo predložitveno sodišče. Točka 34 te sodbe vsebuje navedbi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>sodišča države članice, v kateri je prizadeti trg<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>sodišča kraja, kjer so ravnanja [gospodarskega subjekta] izkrivila pravila zdrave konkurence<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, ki izhajata iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>flyLAL‑Lithuanian Airlines</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑27/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:533">EU:C:2018:533</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba flyLAL‑Lithuanian Airlines), ki je v njej navedena.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Zato tako kot vse stranke in zainteresirani subjekti, ki so pri Sodišču predložili pisna stališča, ter generalni pravobranilci, ki so se o tem vprašanju posredno izrekli v okviru predhodnih zadev,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej zlasti sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Melzer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑228/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:766">EU:C:2012:766</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) ter generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Verein für Konsumenteninformation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:253">EU:C:2020:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in tudi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Vereniging van Effectenbezitters</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑709/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1056">EU:C:2020:1056</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> menim, da je mogoče izrecno ugotoviti, da je predmet člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 urejati pristojnost sodišč ne samo med državami članicami, ampak tudi na nacionalni ravni, pri čemer druga postopkovna vprašanja še vedno ureja pravo države članice, v kateri je sodišče, ki odloča o sporu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej v tem smislu tudi Thode, R., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Art. 7 [Besondere Gerichtsstände]<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, <HT TYPE="ITALIC">Beck’scher Online‑Kommentar ZPO, Brüssel Ia‑VO</HT>, C. H. Beck, München, 2020, točka 6.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Tako lahko po eni strani zadostuje poudariti, da tako kot v sodbi z dne <DATE ISO="20090709">9. julija 2009</DATE>, Rehder,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑204/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:439">EU:C:2009:439</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> izdani v zadevi v zvezi s pogodbenimi razmerji, kar se tiče določb Uredbe št. 44/2001, ugotovitve, ki so enake tistim, na katere se je Sodišče oprlo pri razlagi, ki jo je dalo v sodbi z dne <DATE ISO="20070503">3. maja 2007</DATE>, Color Drack,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑386/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:262">EU:C:2007:262</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> veljajo glede enakovrednih pravil o posebni pristojnosti v Uredbi št. 1215/2012, saj imajo v sistemu te uredbe enako zgodovino nastajanja, cilj in položaj. Po drugi strani je Sodišče iz teh razlogov enako razlagalo pravila o pristojnosti na področju preživninskih zahtevkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Vendar se mi za boljše razumevanje celotne vsebine določb Uredbe št. 1215/2012 zdi smiselno podrobno predstaviti elemente, koristne za razlago člena 7, točka 2, te uredbe ob upoštevanju ne samo njenega besedila, ampak tudi sistema, ki ga vzpostavlja, in ciljev, ki jim sledi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej sodbo Wikingerhof (točka 25, prvi stavek, in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Prvič, glede člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 je treba izhajati iz njegove primerjave s členom 4(1) te uredbe. Ta člen se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> države članice, pred katerimi so tožene osebe, ki imajo v tej državi članici stalno prebivališče. Ta splošni izraz določa pristojnost sodišč države članice, obravnavanih skupaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej tudi na področju izključne pristojnosti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090428">28. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Apostolides</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑420/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:271">EU:C:2009:271</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Tako je Sodišče odločilo, da člen 22 Uredbe št. 44/2001, enakovreden členu 24 Uredbe št. 1215/2012, ki vsebuje taksativen in izčrpen seznam izključno mednarodno sodno pristojnih sodišč držav članic, le določa države članice, katerih sodišča so pristojna <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT>, ne razdeljuje pa pristojnosti znotraj zadevne države članice in da je naloga vsake države članice, da določi svojo organizacijo sodstva. Sodišče je pojasnilo, da se pravilo <HT TYPE="ITALIC">forum rei sitae</HT>, določeno v členu 22, točka 1, Uredbe št. 44/2001, nanaša na mednarodno sodno pristojnost držav članic in ne na njihovo notranjo sodno pristojnost.</P></NOTE>Določitev krajevno pristojnega sodišča torej urejajo nacionalna pravila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Nasprotno pa je v členu 7 Uredbe št. 1215/2012, razen v točki 6, zakonodajalec Unije uporabil izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>pred sodišči, v <HT TYPE="ITALIC">kraju</HT><QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej v zvezi s tem Gaudemet‑Tallon, H., in Ancel, M.‑E., <HT TYPE="ITALIC">Compétence et exécution des jugements en Europe, Règlements 44/2001 et 1215/2012, Conventions de Bruxelles (1968) et de Lugano (1998 et 2007)</HT>, 6. izdaja, Librairie générale de droit et de jurisprudence, zbirka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>Droit des affaires<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, Pariz, 2018, točka 180, str. 246 in 247. Glej za primerjavo še druge določbe Uredbe št. 1215/2012, ki se nanašajo na sodišče v kraju, in sicer člen 11(1)(b) in člen 12 v zadevah v zvezi z zavarovanji, člen 18(1) v zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene potrošnik, in tudi člen 21(1)(b) v zadevah v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi.</P></NOTE> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>pred sodišči<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, ker gre za možnost, ki jo ima tožeča stranka ob upoštevanju konkretnega kraja kot izjemo od pravila splošne pristojnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> glede na predmet zahtevka. Tako je v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti merilo iz člena 7, točka 2, te uredbe merilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>kraja, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Člen 7, točka 1(a), navedene uredbe prav tako določa, da je lahko v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji oseba tožena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Drugič, opozoriti je treba, da gre pri sistemu, vzpostavljenim z Uredbo št. 1215/2012, ki tožeči stranki omogoča, da se sklicuje na eno od pravil o posebni pristojnosti iz navedene uredbe, za odstopanje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190214">14. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Milivojević</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑630/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:123">EU:C:2019:123</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodbo Wikingerhof (točki 26 in 27).</P></NOTE> saj je omejen le na določene zadeve oziroma je namenjen varstvu šibkejše stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Tretjič, poudariti je treba, da je oblikovanje teh pravil o posebni pristojnosti utemeljeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 16 Uredbe št. 1215/2012, s ciljem zakonodajalca, da dovoli izbiro sodišča države članice glede na kraj, s katerim ima spor najtesnejšo zvezo, in s prizadevanji, da se pripomore k pravilnemu delovanju pravosodja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej kot pregled ustaljene sodne prakse Sodišča v zvezi s pristojnostjo v zadevah v zvezi delikti ali kvazidelikti sodbi Verein für Konsumenteninformation (točka 38) in Wikingerhof (točka 28 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Sodišče je ta načela vedno upoštevalo pri razlagi pravil o posebni pristojnosti, da bi se priznale ustrezne navezne okoliščine za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070503">3. maja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Color Drack</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑386/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:262">EU:C:2007:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in določitev sodišča, ki je najprimernejše za odločanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>To analizo potrjuje poročilo P. Jenarda o Bruseljski konvenciji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Poročilo o konvenciji z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="059" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1979">UL 1979, C 59, str. 1</REF.DOC.OJ>), zlasti stran 22.</P></NOTE> katerega analiza je potrjena v poročilu P. Schlosserja o Konvenciji o pristopu Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska k Bruseljski konvenciji ter protokolu o njeni razlagi s strani Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="059" PAGE.FIRST="71" DATE.PUB="1979">UL 1979, C 59, str. 71</REF.DOC.OJ>, predvsem str. 98, točka 81(bb).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah, in kot bi se lahko sklepalo že na podlagi obrazložitve prejšnjih sodb Sodišča tako v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej v zvezi s členom 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe št. 1215/2012 sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Kareda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:472">EU:C:2017:472</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kot v zadevah v zvezi s preživninskimi obveznostmi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>,(<NO.CASE>C‑400/13 in C‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2461">EU:C:2014:2461</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa; v nadaljevanju: sodba Sanders in Huber).</P></NOTE> ni dvoma, da člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 glede na cilje te uredbe neposredno določa pristojno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej v zvezi s tem pojasnila v sodbi CDC Hydrogen Peroxide (točka 55).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Ker tak odgovor sodišču države članice, ki odloča o sporu na podlagi člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012, nalaga, da ne uporabi notranjega prava o krajevni pristojnosti, menim, da bi ga bilo koristno dopolniti s pojasnili o kraju nastanka domnevne škode<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodišče je v svoji sodni praksi v zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> odločilo, da se nanaša tako na kraj nastanka škode kot na kraj vzročnega dogodka, zaradi katerega je ta škoda nastala, tako da je lahko tožena stranka po izbiri tožeče stranke tožena pred sodiščem enega ali drugega kraja (glej sodbo Verein für Konsumenteninformation, točka 23 in navedena sodna praksa), kar predpostavlja, da se ta kraja ne ujemata (glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19761130">30. novembra 1976</DATE>, <NAME.CASE>Bier</NAME.CASE>, <NO.CASE>21/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:166">EU:C:1976:166</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in o konkretni določitvi posebno pristojnega sodišča, še zlasti zaradi razvoja sodne prakse Sodišča na področju pristojnosti v primeru kršitve konkurenčnega prava.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Določitev kraja nastanka domnevne škode in pristojnega sodišča</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se je v obrazložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe sklicevalo na sodbi CDC Hydrogen Peroxide<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Za podrobno predstavitev te zadeve glej točki 100 in 101 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in Tibor‑Trans, ki se nanašata na določitev sodišča, pristojnega za odločanje o tožbah za povrnitev škode, povzročene s kartelnimi sporazumi, ki jih<?PAGE NO="10"?> je Komisija sankcionirala,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej točko 22 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ne da bi razlikovalo med njima, čeprav je Sodišče upoštevalo dva različna kraja nastanka škode in je bilo treba zaradi dejanskih okoliščin postopka v glavni stvari narediti primerjavo z drugo sodbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Zato menim, da ima Sodišče tako priložnost, da nacionalnim sodiščem zagotovi vsa koristna pojasnila o obsegu sodbe Tibor‑Trans z vidika sodb Verein für Konsumenteninformation in Wikingerhof, ki ju je Sodišče izdalo po vložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe. Sodišče bi moralo tudi pojasniti, ali je mogoče uporabiti več meril za pristojnost, da se uresniči cilj, ki upravičuje njihov obstoj, in sicer dajanje prednosti bližini s sporom.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sodba Tibor‑Trans</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Čeprav je bila sodba Tibor‑Trans izdana v skoraj enakem okviru, kot je ta v sporu v glavni stvari, pa je treba njeno analizo pojasniti z več vidikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Prvič, kot v postopku v glavni stvari je predložitveno sodišče tudi v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Tibor‑Trans, odločalo o tožbi za povrnitev škode v obliki povečanih stroškov, plačanih zaradi umetno zvišanih cen tovornjakov, ki so jih povzročila enaka protikonkurenčna ravnanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Čeprav se je v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Tibor‑Trans, tožeča družba odločila vložiti tožbo samo proti enemu udeležencu zadevnega kartelnega sporazuma, pri katerem se ni oskrbovala,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej sodbo Tibor‑Trans (točka 36).</P></NOTE> pa je RH – med drugimi družbami, odgovornimi za zadevni sporazum – vložil tožbo proti več družbam s sedežem zunaj Španije, od katerih pa tovornjakov, ki jih izdelujejo, ni kupoval neposredno. Poleg tega je RH vložil tožbo proti španski hčerinski družbi teh družb,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Poudarjam, da se pomisleki predložitvenega sodišča ne nanašajo na odločitev o vložitvi tožbe proti španski hčerinski družbi. Naj v zvezi s tem podobno kot španska vlada navedem, da bo Sodišče kmalu obravnavalo (zadeva Sumal (C‑882/19)) vprašanje, ali lahko v okviru zasebnih tožb za povrnitev škode, ki je oškodovancu nastala zaradi protikonkurenčnega ravnanja, ki ga je ugotovila Komisija, v obravnavanem primeru v sklepu o kartelu proizvajalcev tovornjakov, ta oškodovanec zahteva povrnitev te škode ne od matične družbe, ki je posebej navedena v sklepu Komisije, ampak od hčerinskih družb, ki so del iste skupine družb, na podlagi teorije obstoja gospodarske enote v konkurenčnem pravu (glej sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Pitruzzelle v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sumal</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑882/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:293">EU:C:2021:293</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)).</P></NOTE> katere del je španski pooblaščeni prodajalec avtomobilov, pri katerem se je oskrboval, kot je razvidno iz dokumentov iz spisa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Iz spisa, ki ga ima Sodišče, ni razvidno, da so tako kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Tibor‑Trans (glej točko 30), španski pooblaščeni prodajalci zvišanje cen prenesli na končne kupce. Neobstoj postopka, ki bi ga začeli neposredni kupci ali bi bil začet proti njim, kaže na enotnost ravnanj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Drugič, predložitveno sodišče je imelo v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Tibor‑Trans, pomisleke glede uporabe – po analogiji – sodbe CDC Hydrogen Peroxide, v kateri je Sodišče kot pristojno sodišče opredelilo sodišče v kraju sedeža tožeče družbe, in sicer zaradi neobstoja neposrednega pogodbenega razmerja med strankami in obveznosti, da se ne upošteva pravilo o pristojnosti, s katerim se daje prednost <HT TYPE="ITALIC">forum actoris</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej sodbo Tibor‑Trans (točka 19).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Sodišče je odločilo, da je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da se v okviru tožbe za povrnitev škode, povzročene s kršitvijo na podlagi člena 101 PDEU, ki je med drugim posledica tajnih dogovorov o določitvi cen in zvišanju bruto cen tovornjakov, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="2018" ID="QE0030"/>, v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, nanaša na kraj trga, ki<?PAGE NO="11"?> je bil s to kršitvijo prizadet, in sicer kraj, kjer so bile cene na trgu izkrivljene in na katerem naj bi oškodovancu nastala ta škoda, tudi če je tožba vložena zoper udeleženca zadevnega omejevalnega sporazuma, s katerim ta oškodovanec ni v pogodbenem razmerju<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba Tibor‑Trans (točka 37).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Sodišče je <HT TYPE="ITALIC">v zvezi z določitvijo škode</HT> poudarilo, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>škoda, zatrjevana v postopku v glavni stvari, […] v glavnem posledica povečanih stroškov, nastalih zaradi umetno zvišanih cen, zaradi česar je očitno neposredna posledica kršitve člena 101 PDEU in torej pomeni neposredno škodo, ki načeloma omogoča utemeljiti pristojnost sodišč države članice, na ozemlju katere je nastala<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodba Tibor‑Trans (točka 31).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">V zvezi</HT> <HT TYPE="ITALIC">s krajem nastanka škode, ki jo je oškodovanec neposredno utrpel</HT>, je Sodišče odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>[k]adar je trg, prizadet s protikonkurenčnim ravnanjem, v državi članici, na ozemlju katere naj bi domnevno nastala škoda, je treba ugotoviti, da je kraj nastanka škode za uporabo člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 v tej državi članici<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodba Tibor‑Trans (točka 33).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Sodišče je v utemeljitev te odločitve citiralo točko 40 sodbe flyLAL‑Lithuanian Airlines. Zato po eni strani poudarjam, da je Sodišče v zadevi o kartelnem sporazumu o cenah, ki je bil iste vrste in sankcioniran pod istimi pogoji kot tisti, na katerem je temeljila odškodninska tožba v sodbi CDC Hydrogen Peroxide,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej sodbo CDC Hydrogen Peroxide (točka 10).</P></NOTE> razširilo rešitev, ki jo je uporabilo v zadevi, v kateri je zlorabo prevladujočega položaja ugotovil nacionalni urad za varstvo konkurence in v kateri se je zatrjevalo, da gre za protikonkurenčni sporazum.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej sodbo flyLAL‑Lithuanian Airlines (točki 20 in 34).</P></NOTE> Po drugi strani ta rešitev temelji na ujemanju dveh elementov, in sicer kraja prizadetega trga in kraja domnevnega nastanka škode.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej o vplivu neobstoja ujemanja točko 95 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Splošneje, v sodbi Tibor‑Trans še številni drugi sklici na sodbo flyLAL‑Lithuanian Airlines kažejo razvoj sodne prakse Sodišča za uskladitev naveznih okoliščin s krajem nastanka škode, ki jo je oškodovanec neposredno utrpel, pa naj gre za povečane stroške pri nakupu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej sodbi CDC Hydrogen Peroxide (točka 52) in Tibor-Trans (točka 26).</P></NOTE> ali izpad prodaje<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej sodbo flyLAL‑Lithuanian Airlines (točka 36).</P></NOTE>, ne da bi se razlikovalo, ali so bila protikonkurenčna ravnanja ugotovljena s predhodno odločbo organa ali ne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glede pravice vsakogar, ki meni, da je oškodovan zaradi kršitve pravil konkurenčnega prava, da zahteva odškodnino za povzročeno škodo, ki ni odvisna od tega, da organ, pristojen za konkurenco, predhodno ugotovi tako kršitev, glej točko 67 in opombo 68 teh sklepnih predlogov. Glej tudi uvodne izjave 3, 12 in 13 Direktive 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20141126">26. novembra 2014</DATE> o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="349" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 349, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Ta usmeritev sodne prakse, ki podpira sklicevanje na trg, na katerega so vplivala protikonkurenčna ravnanja, zaradi katerih se zahteva povračilo škode pred sodiščem, je bila pred kratkim potrjena v sodbi Wikingerhof, v kateri je Sodišče odločilo, da tožba, s katero se zahteva prenehanje nekaterih dejanj, ki se izvajajo v okviru pogodbenega razmerja med tožečo in toženo stranko, pri čemer ta tožba temelji na trditvi o zlorabi prevladujočega položaja zadnjenavedene stranke, s čimer se krši konkurenčno pravo, spada med zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti v smislu člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej sodbo Wikingerhof (točki 36 in 38).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Sodišče je menilo, da je v okoliščinah zadeve iz postopka v glavni stvari <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>[s]odišče, ki je pristojno na podlagi člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012, to je […] sodišče trga, na katerega vpliva zatrjevano protikonkurenčno ravnanje, […] najprimernejše za odločanje o vprašanju utemeljenosti tega zatrjevanja, in sicer zlasti <HT TYPE="ITALIC">z vidika zbiranja in ocenjevanja dokazov, ki so v zvezi s tem upoštevni</HT><QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Sodba Wikingerhof (točka 37). Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Naj po eni strani opozorim, da je Sodišče v sodbi Wikingerhof pripisalo poseben pomen tej podrobni določitvi kraja, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka, ker mu je bilo postavljeno vprašanje o uporabi člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 glede na opredelitev zahtevkov tožeče stranke,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej sodbo Wikingerhof (točke od 33 do 35).</P></NOTE> in ne o določitvi enega od meril pristojnosti na podlagi tega člena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>V zvezi s tem glej sklepne predloge generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Wikingerhof</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑59/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:688">EU:C:2020:688</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, opomba 20).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Po drugi strani se mi zdi, da je treba ugotovitve izpeljati iz sklicevanj v točki 37 sodbe Wikingerhof na sodbi Tibor‑Trans in Verein für Konsumenteninformation, da bi se po analogiji utemeljila odločitev Sodišča glede sodne pristojnosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Utemeljitev izbire kraja prizadetega trga za določitev kraja nastanka škode</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Sodišče je v točki 34 sodbe Tibor‑Trans, na katero napotuje sodba Wikingerhof,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>V točki 34 sodbe Tibor‑Trans je delno povzeta točka 40 sodbe flyLAL‑Lithuanian Airlines.</P></NOTE> ki jo je treba razlagati v povezavi s točkama 33 in 35 prvonavedene sodbe, menilo, da izbira <HT TYPE="ITALIC">kraja, je prizadeti trg</HT>, na katerem oškodovanec zatrjuje, da je utrpel škodo, izhaja iz potrebe, da se poišče sodišče, ki je najprimernejše za preučitev odškodninskih tožb v povezavi z dejanjem, s katerim se omejuje konkurenca, <HT TYPE="ITALIC">zagotovi predvidljivost takega pravila</HT> za zadevni gospodarski subjekt in <HT TYPE="ITALIC">izpolnijo zahteve glede skladnosti s pravom</HT>, <HT TYPE="ITALIC">ki se uporablja</HT> za take odškodninske tožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>V točki 35 sodbe Tibor‑Trans sta navedena uvodna izjava 7 in člen 6(3)(a) Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070711">11. julija 2007</DATE> o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="199" PAGE.FIRST="40" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 199, str. 40</REF.DOC.OJ>). Ta člen, ki se uporablja od <DATE ISO="20090111">11. januarja 2009</DATE>, določa, da je pravo, ki se uporablja za odškodninske tožbe, vložene zaradi omejevanja konkurence, pravo države, na trgu katere ima, ali bi lahko imela, taka omejitev učinek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Sodišče je v točki 38 sodbe Verein für Konsumenteninformation, na katero prav tako napotuje sodba Wikingerhof,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>V tej točki je sklicevanje na točko 34 sodbe Tibor‑Trans.</P></NOTE> razlago, na podlagi katere je kot <HT TYPE="ITALIC">kraj nastanka škode določilo kraj, kjer je bilo navedeno vozilo kupljeno</HT>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej sodbo Verein für Konsumenteninformation (točka 35).</P></NOTE> utemeljilo s tem, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>tudi v skladu s ciljema bližine in učinkovitega izvajanja sodne oblasti iz uvodne izjave 16 Uredbe št. 1215/2012, ker bo nacionalno sodišče <HT TYPE="ITALIC">za določitev vrednosti nastale škode</HT> morda moralo <HT TYPE="ITALIC">oceniti tržne razmere v državi članici, na ozemlju katere je bilo navedeno vozilo kupljeno</HT>. Sodišča zadnjenavedene države članice pa imajo najverjetneje <HT TYPE="ITALIC">najlažji dostop do dokazov</HT>, potrebnih za izvedbo teh ocen.<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Menim, da v teh treh sodbah razvoj utemeljitve navezne okoliščine, ki jo je uporabilo Sodišče, razkriva konkretno upoštevanje posebne razsežnosti spora na področju konkurence. V primeru nezakonitih ravnanj, ki vplivajo na gospodarski trg, namreč olajšan dostop do dokazov, potrebnih za oceno pogojev tega trga in posledic takih ravnanj, prispeva k učinkoviti organizaciji postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej sodbi CDC Hydrogen Peroxide (točka 53) in flyLAL‑Lithuanian Airlines (točka 27 in navedena sodna praksa v zadevah v zvezi z deliktno odgovornostjo).</P></NOTE><?PAGE NO="13"?> Gre torej za odločilni dejavnik glede izbire sodišča, ki je najprimernejše za zagotavljanje spoštovanja pravil zdrave konkurence, kar vključuje sankcioniranje vsake njene kršitve in zagotavljanje učinkovitosti pravice do varstva oškodovanca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Tako je treba sodno prakso Sodišča, potrjeno na podlagi takih pragmatičnih dokaznih ugotovitev, umestiti v okvir, katerega pomen je bil nedavno poudarjen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej poročilo o izvajanju Direktive 2014/104 (SWD(2020) 338 final), na voljo na naslednjem spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/antitrust/actionsdamages/report_on_damages_directive_implementation_en.pdf, ter predstavitev poročila A. Ronzana z naslovom „Dommages: La Commission européenne publie un rapport transitoire sur l’évaluation de la directive <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>dommages<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="2018" ID="QE0035"/> et de sa transposition par les États membres (<HT TYPE="ITALIC">directive 2014/104/UE</HT>) <HT TYPE="ITALIC">Concurrences</HT>, Institut de droit de la concurrence, Pariz, 2021, št. 1, in sporočilo Komisije za javnost: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/fr/ip_20_2413.</P></NOTE> Izoblikovana sodna praksa Sodišča namreč še naprej prispeva k izvajanju konkurenčnega prava in zlasti zasebne faze uporabe člena 101 PDEU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Sodišče je odločilo, da bi bila polno učinkovanje člena 101 PDEU in zlasti neposredni učinek v tem odstavku 1 tega člena vsebovane prepovedi ogrožena, če ne bi mogla vsaka oseba zahtevati nadomestila za škodo, ki ji je nastala zaradi pogodbe ali ravnanja, ki bi lahko omejila ali izkrivila konkurenco (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010920">20. septembra 2001</DATE>, <NAME.CASE>Courage in Crehan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑453/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:465">EU:C:2001:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)), če obstaja vzročna zveza med navedeno škodo in omejevalnim sporazumom ali ravnanjem, ki je prepovedano s členom 101 PDEU (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190314">14. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Skanska Industrial Solutions in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑724/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:204">EU:C:2019:204</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa)).</P></NOTE> ker spodbuja razvoj in uveljavitev odškodninskih tožb, začetih pred nacionalnimi sodišči.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej poročilo Komisije, navedeno v opombi 67 teh sklepnih predlogov, v katerem ugotavlja, da se je število zasebnih tožb pred nacionalnimi sodišči za povračilo škode zaradi kršitev konkurenčnih pravil po sprejetju Direktive 2014/104 povečalo s približno 50 zadev v začetku leta 2014 na 239 v letu 2019. Glej tudi Wurmnest, W., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>Forum Shopping bei Kartellschadensersatzklagen und die Kartellschadensersatzrichtlinie<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, <HT TYPE="ITALIC">Neue Zeitschrift für Kartellrecht</HT>, št. 2, C. H. Beck, München, 2017, poglavje III, točka 2(c), in opomba 64.</P></NOTE> V zvezi s tem je treba poudariti, da je Sodišče tem sodiščem naložilo varstvo tega prava, s katerim se krepi operativnost pravil Unije o konkurenci.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19740130">30. januarja 1974</DATE>, <NAME.CASE>BRT in Société belge des auteurs, compositeurs et éditeurs</NAME.CASE> (<NO.CASE>127/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:6">EU:C:1974:6</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010920">20. septembra 2001</DATE>, <NAME.CASE>Courage in Crehan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑453/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:465">EU:C:2001:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega je Sodišče pojasnilo, da so odškodninske tožbe zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci, vložene pri nacionalnih sodiščih, sestavni del sistema izvajanja teh pravil, katerega namen je sankcioniranje protikonkurenčnih ravnanj podjetij in odvračanje podjetij od takih ravnanj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190314">14. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Skanska Industrial Solutions in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑724/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:204">EU:C:2019:204</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in, po analogiji, sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210121">21. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Whiteland Import Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:47">EU:C:2021:47</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Nazadnje, dodatno ukrepanje organov za varstvo konkurence v državah članicah in nacionalnih sodišč je bilo potrjeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1/2003 z dne <DATE ISO="20021216">16. decembra 2002</DATE> o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205. Glej uvodno izjavo 7 in člen 6 navedene uredbe. V zvezi s posodobitvijo pravil in postopkov o uporabi členov 101 in 102 PDEU, ki je bila izvedena z Uredbo št. 1/2003, glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Pitruzzelle v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Whiteland Import Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:639">EU:C:2020:639</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega so bila za ureditev odškodninskih tožb zaradi kršitev določb konkurenčnega prava držav članic in Unije z Direktivo 2014/104 določena nova postopkovna in materialna pravila, ki so morala biti v vseh državah članicah prenesena najpozneje <DATE ISO="20161227">27. decembra 2016</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Glej poročilo Komisije, navedeno v opombi 67 teh sklepnih predlogov. Ta v poročilu poudarja, da je bila Direktiva 2014/104 prepozno prenesena v 21 državah članicah in da nacionalna sodišča prenesene direktive še niso velikokrat uporabila. Komisija poudarja, da od začetka protikonkurenčnega ravnanja do sodne odločbe o dodelitvi odškodnine preteče povprečno 13 let. Glej tudi točko 108 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Vendar čeprav je namen teh predpisov oškodovanim družbam v celoti povrniti škodo z določitvijo zlasti dokaznih pravil, namenjenih odpravi velikih težav, ki jih pomenijo pogoji za uveljavljanje odgovornosti pri sporih za povračilo škode v konkurenčnem pravu, navedeni predpisi ne vsebujejo posebnih določb na področju pristojnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Čeprav je torej načeloma opredelitev Sodišča v sodbi Tibor‑Trans, da je kraj nastanka škode kraj trga, prizadetega z zadevno kršitvijo, in sicer kraj, kjer so bile cene na trgu izkrivljene in na katerem naj bi oškodovancu nastala ta škoda,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glej točki 33 in 37 te sodbe.</P></NOTE> prilagojena okoliščinam, na katere sem opozoril za določitev mednarodno pristojnega sodišča,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Glej točko 39 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> pa se mi zdi, da ta opredelitev ni dovolj natančna za določitev krajevno pristojnega sodišča v zadevni državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>S to ugotovitvijo se strinja tudi Komisija v odgovoru na pisna vprašanja Sodišča. Glej splošneje o težavi pri določitvi zadevnega kraja nastanka škode Ancel, M.‑E., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Un an de droit international privé du commerce électronique<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, <HT TYPE="ITALIC">Communication Commerce électronique</HT>, št. 1, LexisNexis, Pariz, 2021, točka 4.</P></NOTE> Moje stališče je, da je z vidika drugih sodb Sodišča to vir pravne negotovosti pri izbiri glede pristojnosti, ki jo ima tožeča stranka na podlagi člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Glej v zvezi s tem Heuzé, V., Mayer, P., in Remy, B., <HT TYPE="ITALIC">Droit international privé</HT>, 12. izdaja, Librairie générale de droit et de jurisprudence, Pariz, 2019, točka 296, str. 203 in 204.</P></NOTE></TXT><P>V zvezi s kazuistiko sodne prakse Sodišča glej tudi Thode, R., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točki 93 in 95a.</P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Zato se mi zdi primerno, da se odgovor Sodišča na vprašanja predložitvenega sodišča, ki bi moral biti zaradi okoliščin v postopku v glavni stvari usklajen s sodbo Tibor‑Trans, v zvezi s tem dopolni, da bi se nacionalnim sodiščem zagotovil odgovor, ki presega strogi okvir zadeve, s katerim je bil utemeljen predlog za sprejetje predhodne odločbe. Upoštevati je treba tudi število postopkov, ki bi se lahko začeli zaradi obsežnosti zadevnega kartelnega sporazuma.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Natančna opredelitev kraja nastanka domnevne škode na prizadetem trgu za določitev pristojnega sodišča</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi <HT TYPE="ITALIC">flyLAL‑Lithuanian Airlines, ki je temelj sodbe Tibor‑Trans</HT>, odločilo, da je treba šteti, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>v okviru tožbe za povrnitev škode, povzročene s protikonkurenčnimi ravnanji, ,kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka‘ v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, pomeni med drugim kraj nastanka izgubljenega dobička, ki ga sestavlja izguba prodaje, to je kraj trga, ki so ga prizadela navedena ravnanja in na katerem naj bi oškodovancu nastale te izgube.<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Sodba flyLAL‑Lithuanian Airlines (točka 43).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Natančen kraj nastanka domnevne škode je bilo iz te razlage mogoče zlahka razbrati. Spor je namreč izhajal iz protikonkurenčnih ravnanj gospodarskega subjekta na trgu, na katerem je oškodovanec teh ravnanj, to je letalski prevoznik, opravljal bistveni del svojih dejavnosti, in sicer lete iz Vilne (Litva), glavnega mesta države članice, v kateri ima ta prevoznik sedež, in v to mesto. Sodišče je ugotovilo, da gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>bistveno prizadeti trg<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Glej sodbo flyLAL‑Lithuanian Airlines (točki 38 in 39).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče v točki 40 sodbe flyLAL‑Lithuanian Airline poudarilo, da ta rešitev temelji na ujemanju dveh elementov, ki sta kraj trga, prizadetega zaradi ravnanj, ki so izkrivila konkurenco, in kraj nastanka domnevne škode, ki so jo ta ravnanja povzročila. V tem smislu sta zagotovljena omejitev pristojnosti na škodo, ki je nastala na ozemlju ene same države članice, in obstoj povezave med škodovanjem splošnemu interesu in škodovanjem interesom podjetja ali, splošneje, zasebnim interesom.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ker je bil prizadeti trg trg, na katerem je oškodovanec opravljal bistveni del svojih dejavnosti prodaje letalskih potovanj in na katerem je imel izgubo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Glej sodbo flyLAL‑Lithuanian Airlines (točka 39).</P></NOTE> je bil ta pogoj ujemanja nujno izpolnjen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>V zvezi z ujemanjem škode, ki jo je utrpel trg, ker je škoda povzročena trgu, glej analizo Farnoux, E., <HT TYPE="ITALIC">Les considérations substantielles dans le règlement de la compétence internationale des juridictions: réflexions autour de la matière délictuelle</HT>, zvezek I, doktorska disertacija, zagovarjana <DATE ISO="20171020">20. oktobra 2017</DATE>, točka 303. Menim, da v zvezi s tem upravičeno pojasnjuje, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>[t]rditev lahko tudi obrne: ker trg sestavljajo odnosi med gospodarskimi subjekti, je trg prizadet, ker so prizadeti ti odnosi (nekateri subjekti na njem utrpijo škodo). Navsezadnje je učinek na trg mogoče analizirati kot škodo, povzročeno oškodovancem (nedoločenim), pri čemer je oškodovanec (določen), ki zahteva odškodnino, nujno del oškodovancev (nedoločenih)<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.</P></NOTE> Na podlagi tega pogoja je bilo treba dejansko določiti, da je krajevno pristojno sodišče v kraju, kjer ima sedež podjetje, oškodovano zaradi protikonkurenčnih ravnanj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Glej v tem smislu v zvezi z obsegom sodbe Wikingerhof, iz katere je med drugim A. Ronzano sklepal, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>lahko hotel, ki uporablja platformo Booking.com, to platformo načeloma toži pred sodiščem države članice, v kateri ima ta hotel sedež, da doseže prenehanje morebitne zlorabe prevladujočega položaja, pa čeprav bi se razkrito ravnanje izvajalo v okviru pogodbenega razmerja<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>Compétence: la Cour de justice de l’Union européenne dit pour droit qu’une action en responsabilité fondée sur l’obligation légale de s’abstenir de tout abus de position dominante relève de la matière délictuelle au sens du règlement Bruxelles I bis (<HT TYPE="ITALIC">Wikingerhof/Booking</HT>)<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, <HT TYPE="ITALIC">Concurrences</HT>, Institut de droit de la concurrence, Pariz, 2021, št. 1).</P></NOTE> in sicer zaradi narave domnevne škode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>V <HT TYPE="ITALIC">sodbi Tibor‑Trans</HT> je bilo uporabljeno podobno sklepanje kot v sodbi flyLAL‑Lithuanian Airlines. Sodišče je lahko ugotovilo obstoj povezave med trgom, prizadetim zaradi kršitve, in trgom, na katerem so oškodovancu po njegovih navedbah nastali povečani stroški, ker je kot v postopku v glavni stvari trg, ki je bil prizadet zaradi kartelnega sporazuma o cenah tovornjakov, trg države članice, na katerem je podjetje, oškodovano zaradi tega sporazuma, kupilo vozila prek pooblaščenega prodajalca s sedežem v isti državi, ki je tudi država, v kateri opravlja svoje dejavnosti prevoza.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Glej sodbo Tibor‑Trans (točke 12, 30 in 33).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče v sodbi Tibor‑Trans kot kraj nastanka škode upoštevalo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>kraj, kjer so bile cene na trgu izkrivljene in na katerem naj bi oškodovancu nastala ta škoda<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Sodba Tibor‑Trans (točka 37).</P></NOTE> in ne kraj, kjer so bili povečani stroški plačani,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Verein für Konsumenteninformation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:253">EU:C:2020:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Primerjaj s sodbo Tibor‑Trans (točki 31 in 33), iz katere izhaja, da je kraj nastanka škode v državi članici, kjer je zadevni trg, prizadet zaradi zadevne kršitve, in na ozemlju katere je nastala škoda zaradi plačanih povečanih stroškov.</P></NOTE> kot bi bilo mogoče sklepati iz neposredne prilagoditve točke 43 sodbe flyLAL‑Lithuanian Airlinest,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Glej točko 72 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> pri čemer pa ni pojasnilo, da gre za kraj nastanka škode.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><P>Primerjaj tudi s točko 55 sodbe CDC Hydrogen Peroxide in točko 40 sodbe Verein für Konsumenteninformation.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Vendar je treba po eni strani ugotoviti, da tako določeno krajevno pristojno sodišče v državi članici ni jasno opredeljivo, v nasprotju s tem, kar je Sodišče odločilo v sodbi CDC Hydrogen Peroxide v podobnem primeru kršitve, ki jo je sankcionirala Komisija, in sicer, da je kot navezno okoliščino upoštevalo kraj sedeža oškodovane osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Da bi se presegel dejanski okvir, v katerem so Sodišču postavljena vprašanja, je treba po drugi strani upoštevati različnost okoliščin, v katerih lahko nastane škoda v primeru kartelnega sporazuma o cenah, ki se močno razlikuje od primerov škodovanja razvoju gospodarske dejavnosti. Posebej v sektorju prodaje vozil in prevoza se namreč kraj trga, prizadetega zaradi protikonkurenčnih ravnanj, ki so povzročila povečane stroške, drugače kot v primeru neposrednega kupca nujno ne ujema s krajem nakupa zadevnega blaga ali krajem, kjer končni kupec opravlja svoje dejavnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Iz teh razlogov in v skladu z načelom, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> razlagati ozko,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0088"><P>Glej sodbi flyLAL‑Lithuanian Airlines (točka 26) in Verein für Konsumenteninformation (točka 26).</P></NOTE> bi bilo treba opredeliti merila za določitev sodišča, pri katerem lahko tožeča stranka vloži tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Za to tako kot družbe Volvo, španska vlada in Komisija Sodišče pozivam, naj naredi primerjavo s sodbo Verein für Konsumenteninformation, ker je bila ta sodba izdana v zadevi, ki ima veliko skupnih točk z zadevo v postopku v glavni stvari in tudi z zadevo, v kateri je bila izdana sodba Tibor‑Trans, in ker pomeni njeno nadaljevanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0089"><P>Glej točki 38 in 39 sodbe Verein für Konsumenteninformation, katerih pomen je pojasnjen s sklici na točki 34 in 35 sodbe Tibor‑Trans.</P></NOTE> Predmet zadevne tožbe je namreč bil povrnitev škode, povzročene zaradi pridobitve navedenih vozil od tretje osebe po ceni, višji od njihove dejanske vrednosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0090"><P>Glej sodbo Verein für Konsumenteninformation (točka 30).</P></NOTE> zaradi nezakonitega ravnanja njihovih proizvajalcev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0091"><P>Glej sodbo Verein für Konsumenteninformation (točke 29, 34 in 37).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Sodišče je odločilo, da škoda, nastala končnemu pridobitelju, ni niti posredna niti povsem premoženjska in nastane ob pridobitvi takega vozila od tretje osebe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0092"><P>Glej sodbo Verein für Konsumenteninformation (točke 35 in od 37 do 39).</P></NOTE> To merilo je edina upoštevna navezna okoliščina, in sicer zaradi obstoja povezave z materialnim blagom, ki upravičuje, da niso potrebne še druge posebne okoliščine kot v zadevah, v katerih so finančne naložbe povzročile zmanjšanje finančnega premoženja zadevnih oseb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0093"><P>Glej sodbo Verein für Konsumenteninformation (točka 33).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Tako je zdaj, prvič, jasno, da je v primeru premoženjske škode, ki izhaja iz izgube vrednosti blaga<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0094"><P>Ta izraz v širšem pomenu vključuje primere umetno zvišanih cen.</P></NOTE> in torej ni povsem premoženjska, kraj nastanka škode kraj pridobitve tega blaga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0095"><P>Glej sodbo Verein für Konsumenteninformation (točka 35). Zato je treba šteti, da so izključena merila, navedena v predlogu za sprejetje predhodne odločbe v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Verein für Konsumenteninformation (točki 10 in 12), kot sta kraj sklenitve pogodbe ali kraj dobave vozila. Za analizo teh meril glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Verein für Konsumenteninformation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:253">EU:C:2020:253</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, opomba 31, ki se nanaša na kraj sklenitve obveznosti, ter točki 78 in 79 v zvezi s krajem dobave). Glede zadnjenavedene točke glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19981027">27. oktobra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Réunion européenne in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑51/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:509">EU:C:1998:509</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je v tej sodbi izključilo kraj končne dobave. V zvezi s krajem izpolnitve pogodbe glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CDC Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2443">EU:C:2014:2443</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Poleg tega premoženjska škoda izhaja iz dejstva, da je <HT TYPE="ITALIC">plačilo, opravljeno za pridobitev zadevnega vozila</HT>, po razkritju nezakonitega ravnanja njegovega proizvajalca dano za vozilo, ki je imelo nižjo vrednost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0096"><P>Glej sodbo Verein für Konsumenteninformation (točka 34).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Drugič, zaradi okoliščin iz postopka v glavni stvari se upravičeno postavlja vprašanje o pomenu izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>pridobitev<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, ker je RH sklenil pogodbe o lizingu, v okviru katerih je postal lastnik tovornjakov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>To, da zahtevek za povrnitev škode temelji na konkurenčnem pravu, po mojem utemeljuje ekonomski pristop<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0097"><P>Glej v zvezi s tem, kar se tiče posebne pristojnosti v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji za določitev kraja glavne dobave glede na ekonomska merila, sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070503">3. maja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Color Drack</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑386/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:262">EU:C:2007:262</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Verein für Konsumenteninformation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:253">EU:C:2020:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), po mnenju katerega bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>[v] običajnih okoliščinah (če ni nobene napake) […] nakup stvari k premoženju, katerega del postane, prispeval vrednost, ki bi bila enaka vsaj vrednosti stvari, ki odide iz premoženja (in ki jo v primeru kupoprodaje predstavlja cena, ki se plača za stvar)<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>.</P></NOTE> k pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>pridobitev<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>, ker se kaže s tem, da se blago, ki je predmet pogodbe o lizingu, knjiži med sredstva v bilanci stanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>V tem smislu se strinjam z mnenjem generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone, da bi bilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>[p]ravilno izhodišče […] v dejanju, na podlagi katerega je stvar prešla v premoženje prizadetega in povzročila škodo. Kraj nastanka škode je tisti, kjer se je ta posel sklenil<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0098"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Verein für Konsumenteninformation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:253">EU:C:2020:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>transakcija<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> glej člen 101(1)(a) PDEU.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Kraj transakcije bi bilo torej mogoče razumeti široko kot kraj, kjer je bil sklenjen dogovor o blagu in ceni,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0099"><P>Uporabi se lahko tudi izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>kraj nastanka pogodbene obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>kraj, kjer je bila določena prodajna cena<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, kot izhaja iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Universal Music International Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑12/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:449">EU:C:2016:449</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in ne kot kraj plačila<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0100"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Universal Music International Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑12/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:449">EU:C:2016:449</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090709">9. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Rehder</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:439">EU:C:2009:439</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ali kraj dobave blaga, ki sta lahko v poznejši fazi tega dogovora na drugih krajih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0101"><P>Primerjaj s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Universal Music International Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑12/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:449">EU:C:2016:449</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Menim, da je zahteva po predvidljivosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0102"><P>V zvezi s spoštovanjem te zahteve, ki bi jo bilo treba obravnavati z njenim sobesedilom, in upoštevanjem ugotovitve nezakonitega ravnanja glej Racine, J.‑B., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>Le forum actoris en droit international privé<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>, <HT TYPE="ITALIC">Droit international privé, années 2016–2018</HT>, založba Pedone, zbirka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>Travaux du Comité français de droit international privé<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>, Pariz, 2019, točka 79, str. 68, in točka 57, str. 57.</P></NOTE> za toženo stranko spoštovana, ker se z njenega vidika upošteva kraj trženja blaga, ki ga v obravnavanem primeru opravlja pooblaščeni prodajalec vozil ali kateri koli drug posrednik, pristojen za njihovo prodajo, neodvisno od kakršnega koli prenosa lastništva v pravnem smislu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>To velja tudi za zahtevo po pravilnem delovanju pravosodja zaradi višjega interesa, ki ga lahko pomeni dejstvo, da je sodišče pristojno tudi za preučitev morebitnih zahtevkov – z isto podlago – posrednika, pristojnega za transakcijo, ali za vprašanje morebitnega prenosa povečanih stroškov s slednjega na kupca nižje v verigi, ki je večkrat sredstvo obrambe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0103"><P>Glej Amaro, R., in Laborde, J.‑F., <HT TYPE="ITALIC">La réparation des préjudices causés par les pratiques anticoncurrentielles, recueil de décisions commentées</HT>, 2. izdaja Institut de droit de la concurrence, Pariz, 2020, točka 245, str. 147. O pomenu tega vprašanja, o katerem pričajo prizadevanja Komisije, glej opombo 67 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Menim, da so cilji Uredbe št. 1215/2012, kot jih je Sodišče pojasnilo v najnovejših sodbah v zvezi z dokaznimi zahtevami v zadevnih sporih, ki morajo biti izpolnjene pod najboljšimi pogoji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0104"><P>Glej točko 66 teh sklepnih predlogov. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Universal Music International Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑12/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:449">EU:C:2016:449</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> doseženi tudi z določitvijo kraja nastanka škode v kraju transakcije brez drugih posebnih okoliščin, če ni prišlo do prenosa lastništva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Drugače kot v sporih, v katerih domnevna povsem premoženjska škoda upravičuje, da se z več konkretnimi elementi nadomesti neobstoj povezave z materialnim blagom, namreč navezna okoliščina kraja transakcije načeloma zadostuje za določitev sodišča, ki je objektivno najprimernejše za analizo sestavnih elementov odgovornosti tožene stranke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0105"><P>Glej sodbo Verein für Konsumenteninformation (točka 33 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Zato opredelitev pristojnega sodišča kot sodišča v kraju pridobitve tovornjakov, katerih cene so bile umetno zvišane, izpolnjuje dokazne zahteve spora, ker oškodovanec zatrjuje, da je utrpel škodo, povezano s povečanimi stroški tovornjakov v kraju na prizadetem trgu, to je trgu, na katerem opravlja svojo dejavnost, iz enakih razlogov, kot so bili upoštevani v sodbi Verein für Konsumenteninformation.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0106"><P>Glej točko 38 te sodbe.</P></NOTE> V obravnavani zadevi to velja za RH.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Zato na koncu tega prvega dela analize, ki se nanaša na določitev pristojnega sodišča na trgu, prizadetem zaradi protikonkurenčnih ravnanj, Sodišču predlagam, naj ugotovi, da je sodišče, pristojno za odločanje o tožbi za povrnitev škode, nastale zaradi povečanih stroškov, ki jih je plačala oseba, oškodovana zaradi kartelnega sporazuma o cenah, <HT TYPE="ITALIC">načeloma</HT> sodišče v kraju pridobitve zadevnega blaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Vseeno pa, kot sem že nakazal,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0107"><P>Glej točko 79 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> menim, da je treba iz tega izvzeti primer, v katerem se kraj nastanka domnevne škode ne ujema s krajem opravljanja dejavnosti oškodovanca zaradi ravnanj, ki so izkrivljala cene,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0108"><P>Tako kot meni španska vlada v odgovoru na pisna vprašanja Sodišča.</P></NOTE> kot na primer pri nakupu vozil v več državah članicah ali na več dobavnih mestih v isti državi članici ali tudi v primeru pridobitve pri prodajalcu s sedežem zunaj prizadetega trga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0109"><P>Glej splošneje glede specifičnosti odškodninskih tožb v primeru kršitev evropskih konkurenčnih pravil, ki se nanašajo na različne države članice, Gaudemet‑Tallon, H., in Ancel, M.‑E., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točka 235, str. 357. V zvezi z več kraji nakupa, ki so lahko povezani s pripojitvijo družb, glej za ponazoritev dejanske okoliščine, navedene v točki 14 sodbe Tibor‑Trans.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Medtem ko so v kraju posamezne transakcije na enem ali več prizadetih trgih pogoji analize enega ali več trgov enaki, pa je drugače pri oceni škode, ki jo je tožeča stranka utrpela kot neposredna oškodovanka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0110"><P>V zvezi s škodo za posrednega oškodovanca, nastalo na drugem kraju kot škoda, povzročena neposrednemu oškodovancu, ki je prvotno utrpel škodo, in ki ne more biti podlaga za sodno pristojnost, glej med drugim sodbi Tibor‑Trans (točka 29 in navedena sodna praksa) in Verein für Konsumenteninformation (točka 27 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Predpostavlja se, da bi lahko bila analiza otežena, če pristojno sodišče ni sodišče, na območju katerega oškodovana oseba opravlja gospodarsko dejavnost. Vendar kot je Sodišče že poudarilo, v primeru zavezujoče ugotovljenega nezakonitega kartelnega sporazuma ta ocena pomeni bistvo vloge sodišča, ki odloča o zahtevku za povrnitev škode, ki iz tega izhaja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0111"><P>Glej sodbo CDC Hydrogen Peroxide (točki 53 in 54).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da je treba vprašanje, ali je še vedno primerno uporabiti navezno okoliščino sedeža oškodovanega podjetja, ki jo je Sodišče upoštevalo v posebnih okoliščinah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0112"><P>Glej točki 100 in101 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> poglobiti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">d)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Opredelitev, da je škoda nastala v kraju, kjer ima oškodovana oseba sedež</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Menim, da nekatere okoliščine glede na cilj bližine, določen z Uredbo št. 1215/2012,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0113"><P>Menim, da spoštovanje zahteve po predvidljivosti ne dela težav, ker so s stališča toženih strank, sodelujočih v kartelnem sporazumu, trgi, ki jih je ta prizadel, znani tako kot kraji dejavnosti neposrednih in posrednih kupcev ob upoštevanju zadevnih izdelkov. Poleg tega se strinjam s stališčem, ki ga je izrazil J.‑B. Racine, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točka 79, str. 68, da se s to zahtevo ne sme dajati prednost storilcu nezakonitih dejanj. Nazadnje, Sodišče je v sodbi Verein für Konsumenteninformation dalo prednost cilju bližine (glej za primerjavo točki 78 in 79 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone v tej zadevi (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑343/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:253">EU:C:2020:253</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)).</P></NOTE> utemeljujejo, da je lahko navezna okoliščina sedeža družbe, oškodovane zaradi protikonkurenčnih ravnanj, še vedno primerna za zagotovitev učinkovitosti obravnave teh odškodninskih tožb, ki so zapletene po naravi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0114"><P>Glej točko 108 in opombo 118 teh sklepnih predlogov. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210121">21. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Whiteland Import Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:47">EU:C:2021:47</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter po analogiji točke 52, 53 in 65).</P></NOTE> in po svojem predmetu v primeru geografsko zelo razpršenih kršitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0115"><P>Glej v zvezi s tem elemente razprave, ki jih je Sodišču predložil generalni pravobranilec N. Jääskinen v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CDC Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2443">EU:C:2014:2443</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Ne razumem namreč, kako bi bila s tem ciljem bližine, ki se zdaj zelo nazorno pojavlja v sodni praksi Sodišča,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0116"><P>Glej točki 66 in 67 teh sklepnih predlogov. Menim, da je stopnja bližine nujno spremenljiva. Glej v zvezi s tem Farnoux, E., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točki 163 in 164.</P></NOTE> v praksi skladna izbira navezne okoliščine, ki bi pomenila, da mora podjetje, ki bi kupilo več tovornjakov v različnih državah članicah, zadevo predložiti sodišču, na katerega območju pristojnosti bi bil posamezni kraj pridobitve in na katerem poleg tega oškodovana oseba ne bi opravljala dejavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0117"><P>V zvezi z dejstvom, da je škoda, povzročena oškodovancu, ki jo je treba oceniti, povezana z dejavnostjo oškodovanca in trga, na katerem deluje, glej Amaro, R., in Laborde, J.‑F., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točka 289, str. 167, in ponazoritev v točki 460, str. 248 in 249. Glej tudi vprašanja v zvezi z določitvijo skupnega števila nakupov (točka 442, str. 239) in prenosom povečanih stroškov (točka 457, str. 246).</P></NOTE> Poleg tega pravila glede sorodnih pravd iz člena 30 Uredbe št. 1215/2012 ne dajejo zadovoljivih rešitev zaradi pogoja, določenega v odstavku 2, ker se šteje, da lahko sodišče odloča le o škodi, nastali na območju njegove pristojnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0118"><P>Glej Gaudemet‑Tallon, H., in Ancel, M.‑E., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točki 236 in 237, str. od 358 do 360. Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950307">7. marca 1995</DATE>, <NAME.CASE>Shevill in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑68/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:61">EU:C:1995:61</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej pa tudi sodbo CDC Hydrogen Peroxide (točka 54). Sodišče je odločilo, da je sodišče v kraju sedeža družbe pristojno za odločanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>o celotni škodi […] zaradi povečanih stroškov<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>, proti enemu ali več podjetjem, sodelujočim pri kartelnem sporazumu. V zvezi s poenostavitvijo, ki jo je uporabilo Sodišče in jo je potrdil R. Amaro, glej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>Actions privées en matière de pratiques anticoncurrentielles – Aspects internationaux: juridiction compétente, loi applicable (droit international privé européen)<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>, <HT TYPE="ITALIC">JurisClasseur Concurrence – Consommation</HT>, LexisNexis, Pariz, 2015, zvezek 318 z dne <DATE ISO="20150914">14. septembra 2015</DATE>, točka 26. V zvezi z raznolikostjo škodljivih posledic glej tudi Amaro, R., in Laborde, J.‑F., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točka 90, str. 59 in 60.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba znova posvetiti pozornost odločitvi Sodišča v sodbi CDC Hydrogen Peroxide. Predmet zadeve, v kateri je bila izdana ta sodba, so bili zahtevki za povrnitev celotne škode, ki je bila s kartelnim sporazumom o ceni vodikovega peroksida v več državah članicah na različne datume in na različnih krajih,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0119"><P>Odločba Komisije 2006/903/ES z dne <DATE ISO="20060503">3. maja 2006</DATE> v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP proti podjetjem Akzo Nobel NV, Akzo Nobel Chemicals Holding AB, EKA Chemicals AB, Degussa AG, Edison SpA, FMC Corporation, FMC Foret SA, Kemira Oyj, L’Air Liquide SA, Chemoxal SA, Snia SpA, Caffaro Srl, Solvay SA/NV, Solvay Solexis SpA, Total SA, Elf Aquitaine SA in Arkema SA (zadeva št. COMP/F/C.38.620 – vodikov peroksid in perborat) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="353" PAGE.FIRST="54" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 353, str. 54</REF.DOC.OJ>). Komisija je v zvezi z vodikovim peroksidom in natrijevim perboratom ugotovila, da so bile tožene stranke iz postopka v glavni stvari in druga podjetja udeleženi v usklajeni in trajajoči kršitvi prepovedi kartelnih sporazumov na podlagi člena 81 ES [postal člen 101 PDEU] in člena 53 Sporazuma EGP.</P></NOTE> ki ga je ugotovila Komisija,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0120"><P>Glej sodbo CDC Hydrogen Peroxide (točka 56).</P></NOTE> povzročena podjetjem, ki delujejo v <HT TYPE="ITALIC">sektorju pridelave celuloze in papirja</HT> ter so med letoma 1994 in 2006 kupila velike količine <HT TYPE="ITALIC">vodikovega peroksida</HT> v <HT TYPE="ITALIC">različnih državah članicah</HT> Unije ali EGP. Poleg tega je bil v primeru več podjetij vodikov peroksid dobavljen tovarnam, ki so v več državah članicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0121"><P>Glej sodbo CDC Hydrogen Peroxide (točka 11).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Sodišče je v teh okoliščinah, zaznamovanih z več kraji nakupa na različnih trgih, prizadetih zaradi zadevnega sporazuma, odločilo, da je v primeru tožbe proti enemu ali več podjetjem, sodelujočim pri omejevalnem sporazumu, sodišče kraja, kjer ima podjetje sedež, pristojno za odločanje o celotni škodi, ki je navedenemu podjetju nastala zaradi povečanih stroškov, ki jih je plačalo za proizvode, ki so predmet zadevnega kartelnega sporazuma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0122"><P>Glej sodbo CDC Hydrogen Peroxide (točki 53 in 54).</P></NOTE> Sodišče je v točki 52 te sodbe štelo, da je v zvezi s škodo, ki se kaže v povečanih stroških, kraj, kjer se škoda dejansko pokaže, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>načeloma<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> v kraju njegovega sedeža.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Zato se mi zdi, prvič, da je razlago iz sodbe CDC Hydrogen Peroxide mogoče uskladiti z razlago v naknadno izdanih sodbah v primeru ujemanja med krajem trga, na katerega je vplivalo izkrivljanje konkurence, in krajem nastanka škode, povzročene zaradi povečanih stroškov ali izgube prodaje, in sicer v sodbah flyLAL‑Lithuanian Airline in Tibor‑Trans, ker so bila<?PAGE NO="20"?> v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, vozila pridobljena v eni sami državi članici, to je tisti, na katere ozemlju je oškodovanka opravljala svojo dejavnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0123"><P>Glej točko 76 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Drugače povedano, če zahteva po bližini utemeljuje dajanje prednosti <HT TYPE="ITALIC">forum actoris</HT>, ne razumem, kaj bi bila težava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0124"><P>Glej v tem smislu Racine, J.‑B., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točke od 62 do 64, str. 59 in 60. Glej tudi Heuzé, V., Mayer, P., in Remy, B., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točka 297, str. 204 in 205.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Drugič, kraj sedeža ali glavne poslovne enote, kot je opredeljen v členu 63(1) Uredbe št. 1215/2012, mora biti v tesni povezavi s krajem škode.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0125"><P>Primerjaj s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090709">9. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Rehder</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:439">EU:C:2009:439</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Natančneje, dejavnost, ki se opravlja v tem kraju in s katero je povezan spor, bi morala biti podlaga za transakcijo, na kateri temelji odškodninski zahtevek. Menim tudi, da je odločilen kraj, kjer je dejavnost družbe prizadeta, ali kraj, iz katerega se organizira dejavnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Tretjič, območje krajev nastanka škode, ki je značilna za protikonkurenčne dejavnosti na notranjem trgu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0126"><P>Glej v zvezi z učinki globalizacije Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 24/2020, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>Nadzor koncentracij in protimonopolni postopki EU, ki jih izvaja Komisija: nadzor trga je treba okrepiti<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, na voljo na spletnem naslovu: https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR20_24/SR_Competition_policy_FR.pdf in sporočilo za javnost: https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/INSR20_24/INSR_Competition_policy_FR.pdf.</P></NOTE> in razvoj transakcij, sklenjenih na spletu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0127"><P>Ta primer je naveden v odgovoru Komisije na pisna vprašanja Sodišča.</P></NOTE> podpirata določitev kraja nastanka škode v kraju sedeža družbe. S tega vidika se mi zdi, da je mogoče stremeti k določeni skladnosti s sodno prakso Sodišča, ki upošteva obseg poseganja v pravice v okviru spleta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0128"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111025">25. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>eDate Advertising in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑509/09 in C‑161/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:685">EU:C:2011:685</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 47 do 50), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171017">17. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Bolagsupplysningen in Ilsjan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑194/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:766">EU:C:2017:766</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je odločilo, da mora imeti v primeru zatrjevanega posega v osebnostne pravice z vsebinami, objavljenimi na spletnem mestu, oseba, ki meni, da je oškodovana, možnost vložiti tožbo za ugotovitev odgovornosti glede povzročene škode pri sodiščih države članice, v kateri je središče njenih interesov, ki naj bi ga zadevni objavitelj vsebin ob objavi poznal. V zvezi z analizo izgube dejanskosti za vsaj eno od strank v sporu, glej Farnoux, E., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točka 291.</P></NOTE> Sodišče je pojasnilo, da to možnost osebe, ki meni, da je oškodovana, da pri sodiščih države članice, v kateri je središče njenih interesov, vloži tožbo za povrnitev celotne zatrjevane škode, upravičuje interes pravilnega delovanja pravosodja, in ne namen posebnega varstva tožeče stranke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0129"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171017">17. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Bolagsupplysningen in Ilsjan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑194/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:766">EU:C:2017:766</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Četrtič, menim, da na področju konkurenčnih ravnanj tveganje za razmah zlorabe postopkov, ki se domnevno lažje organizirajo v kraju sedeža (ali stalnega prebivališča) oškodovane osebe, kar delno upravičuje dajanje prednosti kraju stalnega prebivališča tožene stranke,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0130"><P>Glej Racine, J.‑B., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točka 72, str. 64 in 65. Glej komentarje v Amaro, R., in Laborde, J.‑F., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., v zvezi z dokazovanjem krivde v točki 249, str. 148.</P></NOTE> ni neodpravljivo. Upoštevati je namreč treba, da odškodninska tožba večinoma temelji na predhodni ugotovitvi kršitve konkurenčnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0131"><P>Glej Laborde, J.‑F., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>Cartel damages actions in Europe: How courts have assessed cartel overcharges (izdaja iz leta 2019)<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>, <HT TYPE="ITALIC">Concurrences</HT>, Institut de droit de la concurrence, Pariz, 2019, št. 4, zlasti str. 4. Leta 2019 je od 239 zadev iz 13 držav članic 57 % temeljilo na odločbi nacionalnega organa o kršitvi, 40 % na odločbi Komisije, ločenih tožb pa je bilo le 2 % (večina ločenih zadev so civilne tožbe pred francoskimi kazenskimi sodišči). Sodišča so odločala o odškodninskih tožbah zaradi kartelnih sporazumov, začetih na podlagi vsaj 63 odločb o kršitvi (včasih se z eno odločbo o kršitvi sankcionira več kartelnih sporazumov. Zato je število zadev v zvezi s kartelnimi sporazumi, ki so privedli vsaj do ene zadeve, nekoliko večje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Poleg tega menim, da je treba predloge iz pravne teorije v prid možnosti, da se tožba vloži pri sodišču v kraju, kjer ima tožeča stranka sedež – ker se opirajo na ugotovitev o več prizadetih trgih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0132"><P>Glej Idot, L., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>Le contentieux international des actions en réparation pour violation du droit de la concurrence: l’arrêt <HT TYPE="ITALIC">CDC</HT> revisité<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue critique de droit international privé</HT>, Dalloz, Pariz, 2019, št. 3, str. od 786 do 815, zlasti točka 22.</P></NOTE> ali tveganje, da se tožba vloži pri sodišču države članice, na katero je vplival mednarodni<?PAGE NO="21"?> kartelni sporazum, v kateri pa nobena od strank v sporu nima sedeža,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0133"><P>Glej Idot, L., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>Contentieux en réparation pour violation du droit de la concurrence: de nouvelles précisions sur le lieu de matérialisation du dommage<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue critique de droit international privé</HT>, Dalloz, Pariz, 2020, št. 1, str. od 129 do 138, zlasti točka 8.</P></NOTE> ali celo na relativizacijo cilja določitve enake navezne okoliščine, in sicer okoliščine prizadetega trga – upoštevati pri koliziji pravil in sporih glede pristojnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0134"><P>Glej Amaro, R., in Thomas, B., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>Le contentieux de la réparation des pratiques anticoncurrentielles (junij 2019 – november 2019)<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, <HT TYPE="ITALIC">Concurrences</HT>, Institut de droit de la concurrence, Pariz, 2020, št. 1, točka 35 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>drugi sklop vprašanj<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Splošneje se mi zdi zelo zanimiv tudi predlog, da se kot glavno vodilo pri določitvi pristojnosti sodišč opredeli možnost zadovoljivega povračila za nezakonita dejanja ali kršitve temeljnih načel.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0135"><P>Glej Racine, J.‑B., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točki 57, str. 57, in 70, str. 64.</P></NOTE> Izraža namreč zamisel, da krepitev učinkovitega uresničevanja pravic na teh konkretnih področjih prispeva k izvajanju splošnih politik preprečevanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Iz vseh zgornjih preudarkov izhaja, da lahko za določitev sodne pristojnosti v zvezi z odškodninskimi tožbami zaradi protikonkurenčnih ravnanj hkrati obstajata dve merili za opredelitev kraja nastanka škode, in sicer zaradi cilja bližine, ki ga je treba izpolniti, in natančneje cilja lažjega dostopa do dokaznih sredstev. Taka rešitev lahko zagotovi skladnost s cilji Direktive 2014/104, ki vsebuje številne določbe v zvezi z dokazovanjem, in sicer zaradi težav pri zbiranju knjigovodskih in finančnih podatkov o podjetjih in zadevnih trgih,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0136"><P>Glej Amaro, R., in Laborde, J.‑F., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točki 144 in 145, str. 85 in 86. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210121">21. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Whiteland Import Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:47">EU:C:2021:47</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter prispeva k učinkovitejši rešitvi sporov, katerih zapletenost je razvidna iz dokumentov, ki jih je pripravila Komisija in so zasnovani kot praktična pomoč nacionalnim sodiščem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0137"><P>Glej praktični vodnik v zvezi z ocenjevanjem višine škode v odškodninskih tožbah zaradi kršitev člena 101 ali 102 [PDEU] (SWD(2013) 205), ki je priložen Sporočilu Komisije o ocenjevanju škode v odškodninskih tožbah zaradi kršitev člena 101 ali 102 [PDEU] (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="167" PAGE.FIRST="19" DATE.PUB="2013">UL 2013, C 167, str. 19</REF.DOC.OJ>) in se osredotoča na povečane stroške, medtem ko je prenos povečanih stroškov obravnavan v Sporočilu Komisije, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>Smernice za nacionalna sodišča o ocenjevanju deleža povečanih stroškov, ki so bili preneseni na posrednega kupca<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="267" PAGE.FIRST="4" DATE.PUB="2019">UL 2019, C 267, str. 4</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da taka razlaga pravil o pristojnosti prispeva k zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva konkurenčnega prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0138"><P>V zvezi s tem napotujem na uvodne ugotovitve generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CDC Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2443">EU:C:2014:2443</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 26, 27 in 32). Glej tudi v istem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210121">21. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Whiteland Import Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:47">EU:C:2021:47</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Ob koncu splošne analize, ki se nanaša na določitev kraja nastanka domnevne škode in pristojnega sodišča v državi članici, na katere ozemlju je nastala, Sodišču predlagam, naj ugotovi, da je treba člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da je v okviru tožbe za povrnitev škode, povzročene s kršitvijo člena 101 PDEU, ki je med drugim posledica tajnih dogovorov o določitvi cen in zvišanju cen blaga, kraj nastanka škode v državi članici trga, prizadetega zaradi te kršitve, na katerem so nastali povečani stroški. Krajevno pristojno sodišče je načeloma tisto, na katerega območju je kraj, v katerem je podjetje, ki svojo dejavnost opravlja v isti državi članici, to blago pridobilo, pri čemer ga je treba določiti glede na ekonomska merila. Če se kraj nastanka škode in kraj dejavnosti oškodovane osebe ne ujemata, se lahko tožba vloži pri sodišču, na katerega območju pristojnosti ima oškodovana oseba sedež.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Zdaj bom pojasnil razloge, iz katerih bom Sodišču predlagal, naj podrobneje navede, da konkretno opredelitev sodišča, določenega na podlagi člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012, urejajo notranji predpisi o organizaciji sodišč, ki jih lahko države članice opredelijo glede na njihovo morebitno specializiranost.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="22"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Koncentracija pristojnosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Francoska vlada in Komisija v pisnih stališčih, predloženih Sodišču, v bistvu poudarjata, da člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 sicer določa mednarodno in krajevno sodno pristojnost v čezmejnih sporih v zvezi z delikti in kvazidelikti, vendar so le države članice pristojne, da v okviru svoje organizacije sodstva določijo pristojnosti sodišč, zlasti pristojnosti sodišč, specializiranih na področju odškodninskih tožb zaradi kršitev določb konkurenčnega prava. To analizo v odgovoru na pisno vprašanje Sodišča v zvezi s tem podpira španska vlada.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Tudi jaz tako mislim, in sicer zaradi sistema, uvedenega z Uredbo št. 1215/2012, in zaradi posebnosti tožb za povračilo škode, povzročene s protikonkurenčnimi ravnanji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0139"><P>Glej točko 108 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sistemska analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Menim, da bi bilo v nekaterih pogledih mogoče sprejeti razlogovanje po analogiji z razlogovanjem Sodišča v sodbi Sanders in Huber,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0140"><P>Glej v tem smislu tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Vereniging van Effectenbezitters</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑709/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1056">EU:C:2020:1056</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0094">94</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v manjšem obsegu pa tudi v sodbi z dne <DATE ISO="20150109">9. januarja 2015</DATE>, RG.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0141"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑498/14</NO.CASE>, PPU, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:3">EU:C:2015:3</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>V sodbi Sanders in Huber so bila Sodišču predložena vprašanja o koncentraciji sodnih pristojnosti na področju čezmejnih preživninskih obveznosti v prid sodišča prve stopnje, ki je pristojno v kraju, kjer ima sedež pritožbeno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0142"><P>Glej sodbo Sanders in Huber (točki 22 in 38). Konkretno, na podlagi zadevne nacionalne določbe je bilo pristojno sodišče Amtsgericht (okrožno sodišče, Nemčija), ki je pristojno v kraju, v katerem je krajevno pristojno sodišče Oberlandesgericht (višje deželno sodišče, Nemčija), pri katerem bi se moral preživninski upravičenec udeležiti morebitnega pritožbenega postopka.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Sodišče je tako razlagalo člen 3(b) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne <DATE ISO="20081218">18. decembra 2008</DATE> o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0143"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="007" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 7, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> v skladu s katerim je za odločanje o čezmejnih sporih v zvezi z preživninskimi obveznostmi pristojno sodišče <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>v kraju, kjer ima upravičenec običajno prebivališče<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Gre za eno od določb v zvezi s pravili o pristojnosti, ki so nadomestila pravila iz Uredbe št. 44/2001, ki je dopolnila Bruseljsko konvencijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0144"><P>Glej sodbo Sanders in Huber (točka 23). Besedilo člena 3(b) Uredbe št. 4/2009 je podobno besedilu pravil o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>posebni pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> na področju preživninskih obveznosti iz člena 5(2) Bruseljske konvencije in člena 5(2) Uredbe št. 44/2001.</P></NOTE> Sodišče je razsodilo, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>[n]amen te določbe, ki določa tako mednarodno kot krajevno pristojnost, […] poenotenje kolizijskih pravil o pristojnosti (glej v tem smislu sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Color Drack</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑386/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:262">EU:C:2007:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0145"><P>Sodba Sanders in Huber (točka 30).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Sanders in Huber ugotovilo, da čeprav so bila kolizijska pravila o pristojnosti harmonizirana z določitvijo skupnih naveznih okoliščin, so za <HT TYPE="ITALIC">konkretno</HT> določitev pristojnega sodišča še naprej odgovorne države članice, če ta nacionalna zakonodaja ne ogroža ciljev Uredbe št. 4/2009 ali ji ne odvzema polnega učinka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0146"><P>Glej sodbo Sanders in Huber (točka 32 in navedena sodna praksa). Glej tudi točko 22 te sodbe v zvezi z zadevno nacionalno zakonodajo. S to zakonodajo je krajevna pristojnost za spore v zvezi s preživninskimi obveznostmi porazdeljena glede na obstoj ali neobstoj mednarodnega elementa. V čezmejnih primerih je bila krajevna pristojnost prenesena na prvostopenjsko sodišče, ki ni sodišče, ki bi bilo za zadevno osebo načeloma pristojno glede na kraj njenega običajnega prebivališča.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="23"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Sodišče je pojasnilo, da uresničevanje ciljev bližine in pravilnega delovanja pravosodja ne pomeni, da morajo države članice ustanoviti pristojno sodišče v vsakem kraju,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0147"><P>Glej sodbo Sanders in Huber (točka 35).</P></NOTE> in da je pomembno, da je pristojno tisto sodišče, ki zagotavlja posebej tesno zvezo s krajem, kjer ima preživninski upravičenec običajno prebivališče, kot je navedeno v členu 3(b) Uredbe št. 4/2009.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0148"><P>Glej sodbo Sanders in Huber (točka 36).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Sodišče je v zvezi s tem pozitivno ocenilo koncentracijo pristojnosti, ker lahko taka izbira ureditve na področju preživninskih obveznosti prispeva k razvoju specializiranega strokovnega znanja, s katerim se uresničuje del ciljev Uredbe št. 4/2009, in k dobremu delovanju sodstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0149"><P>Glej sodbo Sanders in Huber (točki 44 in 45).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Zato menim, da iz istih razlogov v zvezi s členom 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 zadostuje ugotovitev, da se sodišče, ki odloča o sporu, na tej podlagi izreče za pristojno zaradi upoštevne navezne okoliščine na območju njegove pristojnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0150"><P>Primerjaj s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130516">16. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Melzer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑228/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:305">EU:C:2013:305</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070503">3. maja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Color Drack</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑386/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:262">EU:C:2007:262</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> to je na delu nacionalnega ozemlja, na katerem izvaja svoje pristojnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0151"><P>Območje pristojnosti sodišča zajema več krajev ali upravnih enot, porazdeljenih po nacionalnem ozemlju. V zvezi s tem glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sanders in Huber</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑400/13 in C‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2171">EU:C:2014:2171</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Gre tudi za to, da geografsko merilo ne postane navezna okoliščina, razumljena ozko, s katero se daje prednost bližini in zapostavlja pravilno delovanje pravosodja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0152"><P>Sodišče je v točki 29 sodbe Sanders in Huber poudarilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>cilja ustreznega sodnega varstva ni mogoče razumeti samo v smislu čim večje poenostavitve organizacije sodstva, ampak tudi […] z vidika interesa strank ne glede na to, ali gre za vlagatelja zahtevka ali toženo stranko – ki jima mora biti med drugim omogočen lahek dostop do sodnega varstva in predvidljivost pravil o pristojnosti.<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Vendar je Sodišče v sodbi Sanders in Huber odločilo, da je treba v primeru koncentracije pristojnosti konkretno preučiti položaj v zadevni državi članici, da se z nacionalno zakonodajo uredbi, ki se uporablja za spor, ne odvzame polni učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0153"><P>Glej točki 32 in 46 te sodbe. Za ponazoritev analize spoštovanja načela učinkovitosti pri koncentraciji sporov v zadevah v zvezi s kmetijskimi pomočmi pred specializiranim sodiščem na tem področju glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130627">27. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Agrokonsulting‑04</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:432">EU:C:2013:432</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 50 do 58).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Ta pridržek je bil znova izražen v sodbi z dne <DATE ISO="20150109">9. januarja 2015</DATE>, RG –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0154"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑498/14 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:3">EU:C:2015:3</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> ki se je nanašala na dodelitev pristojnosti specializiranemu sodišču za obravnavo vprašanj vrnitve ali varstva in vzgoje otroka, tudi če je sodišče že začelo postopek vsebinskega odločanja o starševski odgovornosti glede otroka –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0155"><P>Sodišče je razložilo člen 11(7) in (8) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne <DATE ISO="20031127">27. novembra 2003</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 243).</P></NOTE> pri preučitvi določb o določitvi pristojnega nacionalnega sodišča, ki je v rokah držav članic. Zanimivo je, da je Sodišče v tem primeru upoštevalo cilj glede hitrosti postopkov iz Uredbe št. 2201/2003.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0156"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150109">9. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>RG</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑498/14 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:3">EU:C:2015:3</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="24"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Na področju kršitve konkurenčnega prava pa se zakonodajni okvir, v katerem je v državi članici določena koncentracija pristojnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0157"><P>Komisija je v zvezi s tem v pisnih stališčih pojasnila, da po razpoložljivih informacijah <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>odškodninske tožbe v Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, na Portugalskem, Švedskem in Slovaškem obravnavajo specializirani oddelki rednih civilnih sodišč, medtem ko jih na Danskem, v Litvi, Latviji, Romuniji in Združenem kraljestvu obravnavajo specializirana sodišča<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>. V zvezi s Francijo, Italijo in Irsko glej pojasnila v Riffault‑Silk, J., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>Les actions privées en droit de la concurrence: obstacles de procédure et de fond<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue Lamy de la concurrence</HT>, januar/marec 2006, št. 6, str. od 84 do 90, zlasti str. 87. Tam je tudi pojasnjeno, da so na drugih področjih države članice lahko izbrale koncentracijo stvarnih pristojnosti sodišč, zlasti na področju industrijske lastnine. V zvezi s pomorskim pravom glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sanders in Huber</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑400/13 in C‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2171">EU:C:2014:2171</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, opomba 72).</P></NOTE> zelo razlikuje. Menim, da je treba opozoriti na neobstoj omejitev v zvezi z delikti ali kvazidelikti, kot so ti, ki izhajajo iz posebnega predmeta zlasti Uredbe št. 4/2009,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0158"><P>Ta uredba temelji na želji razviti poseben instrument, ki se razlikuje od Uredbe št. 44/2001, za krepitev varstva preživninskih upravičencev, ki se štejejo za najšibkejšo stranko, zlasti na področju priznavanja in izvrševanja odločb, izdanih na tem področju. Glej sodbo Sanders in Huber (točka 41) ter sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sanders in Huber</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑400/13 in C‑408/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2171">EU:C:2014:2171</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v zvezi s sodbo Sanders in Huber pa na posebnosti zadevne nacionalne zakonodaje glede na cilje te uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0159"><P>Glej opombo 146 teh sklepnih predlogov ter sodbo Sanders in Huber (točka 46).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>V tem smislu se strinjam s predhodno izraženimi mnenji drugih generalnih pravobranilcev o avtonomiji držav članic pri koncentraciji krajevnih pristojnosti, ki izhajajo ali ne izhajajo iz porazdelitve stvarnih pristojnosti, omejeni s tem, da ne ogroža polnega učinka Uredbe št. 1215/2012, in z načelom enakovrednosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0160"><P>V zvezi s tem glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2443">EU:C:2014:2443</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, opomba 74), za ugotovitve glede različnih veljavnih instrumentov pa sklepne predloge generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Guaitoli in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑213/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:524">EU:C:2019:524</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter opombi 67 in 68).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Ker poleg tega predmet zadevnih tožb zavzema velik del analize Sodišča,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0161"><P>Glej točki 122 in123 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> je treba poudariti elemente, ki so posebej značilni za spor v zvezi s povračilom škode zaradi protikonkurenčnih ravnanj.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Posebnost odškodninskih tožb zaradi protikonkurenčnih ravnanj</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Prvič, opozoriti je treba, da postopkovni pogoji za ukrepanje na področju konkurenčnega prava niso urejeni, zato je mogoče utemeljeno meniti, da države članice v okviru svoje organizacije sodstva določijo, katero sodišče je pristojno <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> in kolikšen je obseg njegove pristojnosti, če pri tem upoštevajo načeli enakovrednosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0162"><P>To načelo pomeni, da postopkovna pravila za pravna sredstva, katerih namen je varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije, ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki se nanašajo na podobna nacionalna pravna sredstva, glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130627">27. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Agrokonsulting‑04</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:432">EU:C:2013:432</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V primeru protikonkurenčnih ravnanj bi lahko šlo za pravna sredstva, vložena na podlagi odločb nacionalnih organov. Glej Blumann, C., in Dubouis, L., <HT TYPE="ITALIC">Droit matériel de l’Union européenne</HT>, 8. izdaja, Librairie général de droit et de jurisprudence, Pariz, 2019, točka 938, str. 665.</P></NOTE> in učinkovitosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0163"><P>Za pregled teh splošnih načel, namenjenih zagotovitvi varstva pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi neposrednega učinka konkurenčnega prava, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060713">13. julija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Manfredi in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑295/04 do C‑298/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:461">EU:C:2006:461</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210121">21. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Whiteland Import Export</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:47">EU:C:2021:47</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>Drugič, tako kot Komisija menim, da je treba upoštevati začetek veljavnosti in prenos Direktive 2014/104,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0164"><P>Glej točko 68 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> pa tudi tehnično zapletenost pravil, ki se uporabljajo za odškodninske tožbe zaradi kršitev določb konkurenčnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0165"><P>Glej opombo 137 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="25"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Iz teh razlogov se mi zdi nujno, da se Sodišče za odgovor predložitvenemu sodišču zgleduje po besedilu sodb z dne <DATE ISO="20130516">16. maja 2013</DATE>, Melzer,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0166"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑228/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:305">EU:C:2013:305</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> ali CDC Hydrogen Peroxide, ki se nanašata na pristojnost v zvezi z delikti in kvazidelikti in v katerih je uporabljen izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>sodišče, na katerega območju pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>Glede na vse te ugotovitve v zvezi s koncentracijo pristojnosti sodišč Sodišču predlagam, naj člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 razlaga tako, da čeprav določa mednarodno in nacionalno krajevno sodno pristojnost v čezmejnih sporih v zvezi z delikti in kvazidelikti, se lahko države članice v okviru svoje organizacije sodstva odločijo za centralizirano obravnavo teh sporov pred nekaterimi sodišči, če pri tem upoštevajo načeli enakovrednosti in učinkovitosti. Predvsem na področju konkurenčnega prava morajo zagotoviti, da pravila, ki jih oblikujejo ali uporabljajo, ne vplivajo na učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>Glede na vse zgornje ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Juzgado de lo Mercantil n<HT TYPE="SUP">o</HT> 2 de Madrid (sodišče za gospodarske spore št. 2 v Madridu, Španija), odgovori:</TXT><P>Člen 7, točka 2, Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>da določa pristojno sodišče države članice, na katerega območju pristojnosti je med drugim nastala neposredna škoda;</P></ITEM><ITEM><P>da je v okviru tožbe za povrnitev škode, povzročene s kršitvijo člena 101 PDEU, ki je med drugim posledica tajnih dogovorov o določitvi cen in zvišanju cen blaga, kraj nastanka škode v državi članici trga, prizadetega zaradi te kršitve, na katerem so nastali povečani stroški. Krajevno pristojno sodišče je načeloma tisto, na katerega območju je kraj, v katerem je podjetje, ki svojo dejavnost opravlja v isti državi članici, to blago pridobilo, pri čemer ga je treba določiti glede na ekonomska merila. Če se kraj nastanka škode in kraj dejavnosti oškodovane osebe ne ujemata, se lahko tožba vloži pri sodišču, na območju pristojnosti katerega ima oškodovana oseba sedež, ter</P></ITEM><ITEM><P>da se lahko države članice v okviru svoje organizacije sodstva odločijo za centralizirano obravnavo sporov pred nekaterimi sodišči, če pri tem upoštevajo načeli enakovrednosti in učinkovitosti. Predvsem na področju konkurenčnega prava morajo zagotoviti, da pravila, ki jih oblikujejo ali uporabljajo, ne vplivajo na učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>