<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T-818/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014TJ0818</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:33">EU:T:2018:33</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>30</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>30</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20180125">25. 1. 2018</DATE> – Zadeva T‑818/14</HT></P><P><HT TYPE="SC">BSCA/Komisija</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Splošnega sodišča</HT> (osmi razširjeni senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20180125">25. januarja 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Državne pomoči</KEYWORD><KEYWORD>Pomoč, ki jo je Belgija dodelila družbi BSCA</KEYWORD><KEYWORD>Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za delno združljivo in delno nezdružljivo z notranjim trgom</KEYWORD><KEYWORD>Pravno zavezujoči akt</KEYWORD><KEYWORD>Zastaralni rok</KEYWORD><KEYWORD>Gospodarska narava sistema ILS</KEYWORD><KEYWORD>Odstotek gospodarske uporabe naprav</KEYWORD><KEYWORD>Nepravilni številčni podatki</KEYWORD><KEYWORD>Predlog za prilagoditev</KEYWORD><KEYWORD>Določitev diskontiranih vrednosti</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost obrazložitve</KEYWORD><KEYWORD>Izkrivljanje konkurence</KEYWORD><KEYWORD>Legitimno pričakovanje</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑818/14,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Brussels South Charleroi Airport (BSCA)</HT> s sedežem v Charleroiju (Belgija), ki jo zastopajo P. Frühling, S. Golinvaux, H. Tacheny in J. Delarue, odvetniki,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><P>ob sodelovanju</P><INTERVENERS><P><HT TYPE="BOLD">Société wallonne des aéroports SA (Sowaer)</HT>, ki jo zastopata A. Lepièce in H. Baeyens, odvetnika,</P><PARTY.STATUS>intervenientka,</PARTY.STATUS></INTERVENERS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Evropski komisiji</HT>, ki jo zastopajo S. Noë, R. Sauer in B. Stromsky, agenti,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS><P>ob sodelovanju</P><INTERVENERS><P><HT TYPE="BOLD">Brussels Airport Company SA</HT>, ki jo zastopajo T. Janssens, F. Hoseinian in T. Oeyen, odvetniki,</P><P>in</P><P><HT TYPE="BOLD">Brussels Airlines SA/NV</HT>, ki so jo sprva zastopali J. Derenne, J. Blockx, D. Vallindas in D. Dauchez, nato J. Derenne in D. Vallindas, odvetniki,</P><PARTY.STATUS>intervenientki,</PARTY.STATUS></INTERVENERS></PARTIES><P>zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti členov od 3 do 6 Sklepa Komisije C(2014) 6849 final z dne <DATE ISO="20141001">1. oktobra 2014</DATE> o ukrepih SA.14093 (C 76/2002), ki jih je Belgija izvedla v korist družb BSCA in Ryanair,</P><?PAGE NO="2"?><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (osmi razširjeni senat),</P><P>v sestavi I. Labucka v funkciji predsednice, M. Kancheva, sodnica, L. Madise, R. Barents (poročevalec) in J. Passer, sodniki,</P><P>sodna tajnica: G. Predonzani, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20170706">6. julija 2017</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Regija Valonija (Belgija) je leta 1991 ustanovila družbo Brussels South Charleroi Airport (BSCA) (v nadaljevanju: tožeča stranka ali BSCA), da bi ta upravljala letališče Charleroi Bruxelles‑Sud (Belgija) (v nadaljevanju: letališče Charleroi).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>S pogodbo z dne <DATE ISO="19910709">9. julija 1991</DATE> (v nadaljevanju: pogodba med Valonijo in družbo BSCA) je regija Valonija družbi BSCA za 50 let podelila koncesijo za storitve za komercialno upravljanje javnega dela letališča Charleroi ter koncesijo na javnem dobrem, ki se je nanašala na trajno in izključno uporabo letališkega območja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Pogodba med Valonijo in družbo BSCA določa delitev stroškov med regijo Valonijo in družbo BSCA, vključno s splošnimi pogoji koncesije, ki so priloženi tej pogodbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Regija Valonija je <DATE ISO="20000720">20. julija 2000</DATE> potrdila usmeritve iz okvirnega sporazuma, ki se je nanašal na večletni program naložb na letališču Charleroi in v katerem je bila zlasti omenjena zamisel o novem potniškem terminalu s skupnim proračunom v višini 113,74 milijona EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Regija Valonija je <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE> sprejela sklep o izvajanju sklepa z dne <DATE ISO="20000720">20. julija 2000</DATE>, s katerim je spremenila predpostavke iz programa naložb in skupne stroške zvišala na 121 milijonov EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="20010523">23. maja 2001</DATE> je regija Valonija potrdila statut in finančni načrt družbe Société wallonne des aéroports SA (Sowaer) za obdobje 2001–2004, med drugim skupni znesek naložb na letališču Charleroi v višini približno 93 milijonov EUR, od tega 28 milijonov EUR za novi terminal.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Regija Valonija je <DATE ISO="20010701">1. julija 2001</DATE> ustanovila družbo Sowaer, da bi ta razvijala njeno letališko infrastrukturo, dajala to infrastrukturo na voljo družbam upravljavkam letališč in jo ohranjala v delujočem stanju s financiranjem večjih vzdrževalnih del in popravil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Z aneksom št. 3 z dne <DATE ISO="20020329">29. marca 2002</DATE>, ki sta ga sklenili družba BSCA in regija Valonija ter s katerim je bila pogodba med Valonijo in družbo BSCA spremenjena, se je regija Valonija zavezala, da bo družbi BSCA plačevala subvencijo, s katero bo ta lahko krila stroške, ki jih bo imela, ker ji bo družba Sowaer dala na voljo zemljišča, zgradbe in letališko infrastrukturo, ter subvencijo za povrnitev izdatkov družbe BSCA za vzdrževalno in gasilsko službo (v nadaljevanju: ukrep iz leta 2002).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Družba Sowaer, ki je <DATE ISO="20020329">29. marca 2002</DATE> prevzela koncesijo na javnem dobrem, leta 1991 podeljeno družbi BSCA, je <DATE ISO="20020415">15. aprila 2002</DATE> z družbo BSCA sklenila pogodbo o podkoncesiji na javnem dobrem (v nadaljevanju: pogodba iz leta 2002), v skladu s katero je imela družba BSCA do leta 2040 izključno pravico do uporabe letališkega območja za njegovo upravljanje. Družba Sowaer se je zavezala, da bo<?PAGE NO="3"?> uresničila program naložb ter izvajala večja popravila in večja vzdrževalna dela na zemljiščih, zgradbah in infrastrukturi. Družba BSCA se je v zameno za to podkoncesijo zavezala, da bo družbi Sowaer plačevala letni variabilni del, ki brez davka na dodano vrednost (DDV) znaša 35 % letaliških pristojbin, pobranih v tekočem letu, pri čemer je bila za ta znesek določena zgornja meja od poslovnega leta 2002 naprej, in letno pavšalno dajatev v višini <FT TYPE="NUMBER">9.371.000</FT> EUR brez DDV, ki naj bi se sčasoma prav tako spreminjala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Valonska vlada se je <DATE ISO="20030403">3. aprila 2003</DATE> seznanila s popravkom programa naložb, s katerim je bil predviden znesek dodatnih naložb v višini 33 milijonov EUR, namenjen financiranju gradnje terminala z zmogljivostjo treh, in ne več dveh milijonov potnikov, in večjega parkirišča za vozila od tistega, ki je bilo prvotno predvideno (v nadaljevanju: ukrep iz leta 2003).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Pogodba iz leta 2002 je bila <DATE ISO="20060404">4. aprila 2006</DATE> nadomeščena z novo pogodbo, v kateri je bila ponovljena večina določb pogodbe iz leta 2002, nekatere določbe, med drugim pogoji za izračun zneska koncesijskih dajatev, ki jih mora družba BSCA plačevati družbi Sowaer, pa so bile spremenjene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Sočasno je bila spremenjena pogodba med Valonijo in družbo BSCA, in sicer z aneksom št. 5 z dne <DATE ISO="20060310">10. marca 2006</DATE>, ki določa, da stroške, ki jih ima družba BSCA s storitvami, povezanimi s požarno varnostjo ter varnostjo prometa na tleh in letališkega območja, odtlej nadomesti regija Valonija, pri čemer je to nadomestilo, ki se letno indeksira, navzgor omejeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Pogodba med Valonijo in družbo BSCA je bila znova spremenjena z aneksom št. 6 z dne <DATE ISO="20080115">15. januarja 2008</DATE>, s katerim je bilo družbi BSCA poleg izvajanja storitev, povezanih s požarno varnostjo ter varnostjo prometa na tleh in letališkega območja, zaupano izvajanje storitev, povezanih s spremljanjem in evidentiranjem letov, načrtovanjem predvidenih letov, usmerjanjem letal – to so operacije, katerih namen je v bistvu vodenje letal do njihovih parkirnih mest – in varnostjo, ki jih je prej zagotavljala regija Valonija. S subvencijo se odtlej krijejo vsi stroški v zvezi z zadnjenavedenimi storitvami, za storitve, omenjene zgoraj v točki 12, pa je ohranjena zgornja meja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Letališče Charleroi je s 1. majem 1997 sprejelo letalskega prevoznika Ryanair Ltd. V obdobju 2000–2013 se je promet na letališču Charleroi povečal s približno 200.000 potnikov na skoraj 7 milijonov potnikov, pri čemer je delež družbe Ryanair znašal več kot 70–80 % vseh prepeljanih potnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Komisija Evropskih skupnosti je <DATE ISO="20040212">12. februarja 2004</DATE> sprejela Odločbo 2004/393/ES o ugodnostih, ki jih regija Valonija in družba BSCA priznavata letalski družbi Ryanair ob njeni namestitvi v Charleroiju (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="137" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2004">UL 2004, L 137, str. 1</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Splošno sodišče je s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081217">17. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑196/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:585">EU:T:2008:585</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), Odločbo 2004/393 razglasilo za nično.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Izpodbijani sklep</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20141001">1. oktobra 2014</DATE> sprejela Sklep C(2014) 6849 final o ukrepih SA.14093 (C 76/2002), ki jih je Belgija izvedla v korist družb BSCA in Ryanair (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>V izpodbijanem sklepu je Komisija spomnila, da je Splošno sodišče razglasilo ničnost Odločbe 2004/393, tako da je ta razglasitev ničnosti povzročila ponovno uvedbo formalnega postopka preiskave, ki se je končal z navedeno odločbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Komisija je tudi poudarila, da je z dopisom z dne <DATE ISO="20100723">23. julija 2010</DATE> Kraljevini Belgiji in strankam, ki so predložile pripombe v formalnem postopku preiskave, začetem <DATE ISO="20021211">11. decembra 2002</DATE>, omogočila, da predložijo nove pripombe v formalnem postopku preiskave, ki je bil ponovno uveden na podlagi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081217">17. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Ryanair/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑196/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:585">EU:T:2008:585</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Nazadnje, Komisija je navedla, da je z dopisom z dne <DATE ISO="20120321">21. marca 2012</DATE> Kraljevino Belgijo obvestila o svoji odločitvi za razširitev postopka, določenega v členu 108(2) PDEU, in da je zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Poleg tega je Komisija uvodoma spomnila, da Sodišče dosledno opredeljuje podjetja kot subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihov pravni status in način financiranja ter da je gospodarska dejavnost vsaka dejavnost, ki vključuje ponujanje blaga ali storitev na določenem trgu. Komisija je tudi opozorila, da je Splošno sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da je upravljanje letališča, ki zajema zagotavljanje letaliških storitev letalskim prevoznikom, gospodarska dejavnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Komisija je presodila, da so bili zadevni ukrepi za upravljanje in gradnjo infrastrukture tožeči stranki odobreni po 12. decembru 2000, datumu sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Kot je spomnila ta institucija, se je do tega datuma v skladu z njeno ustaljeno prakso štelo, da dejavnost razvoja in upravljanja letališke infrastrukture ni gospodarska dejavnost, ki bi lahko spadala na področje uporabe člena 107(1) PDEU. Po tej sodbi je Komisija ugotovila, da je zaradi postopne liberalizacije trga ta dejavnost postala gospodarska, iz tega pa so bile izvzete dejavnosti, ki niso gospodarske in običajno spadajo v pristojnost države pri izvrševanju njenih prerogativ javne oblasti (točke od 346 do 348 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Komisija je menila, da sporazum z dne <DATE ISO="20000720">20. julija 2000</DATE> (glej točko 4 zgoraj) in sklep z dne <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE> (glej točko 5 zgoraj) za regijo Valonijo ne vključujeta zaveze do tretje osebe ter nista nepreklicna, nespremenljiva in dokončna. Spomnila je, da je ustrezno merilo za določitev datuma, na katerega se šteje, da je bil morebitni ukrep pomoči odobren, datum pravno zavezujočega akta, s katerim javni organi odobrijo zadevni ukrep njegovemu upravičencu. Po mnenju Komisije je ta zavezujoči akt pogodba iz leta 2002 (točki 353 in 354 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Komisija na eni strani poudarila, da je bil predmet pogodbe iz leta 2002 dajanje infrastrukture na voljo tožeči stranki, in na drugi strani navedla, da je bil program naložb, vključen v pogodbo iz leta 2002, znatno spremenjen z ukrepom iz leta 2003. Tako so po mnenju Komisije ti popravki programa pomenili bistveno spremembo in torej novo državno pomoč za tožečo stranko (točki 362 in 363 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Komisija je opozorila, da je treba v skladu s sodno prakso Sodišča izvzeti dejavnosti, ki običajno spadajo v pristojnost države pri izvrševanju njenih prerogativ javne oblasti, ker te dejavnosti niso gospodarske, pri čemer navedene dejavnosti vključujejo zlasti varnost, kontrolo zračnega prometa, policijo in carino (točka 364 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Najprej je Komisija vzpostavila razlikovanje med naložbami in storitvami družbe Sowaer, ki jih je bilo treba šteti za gospodarske, ter tistimi, ki jih je bilo treba šteti za negospodarske (točke od 364 do 374 obrazložitve), nato pa je konkretno preučila to razliko z vidika različnih naložb in storitev, financiranih v tem primeru (točke od 375 do 400 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Komisija je menila, da je treba iz opredelitve državne pomoči izvzeti vse subvencije v zvezi s storitvami požarne varnosti in varnostnimi storitvami (točke od 377 do 385 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Nasprotno pa je menila, da storitve vzdrževanja in storitve, povezane z varnostjo prometa na tleh (redno vzdrževanje letališkega območja, vzdrževanje zgradb, vzletno‑pristajalnih stez, okolice in prevoznih sredstev, manjša asfaltna dela, redno vzdrževanje in popravila vzletno‑pristajalne steze in dostopov, vzdrževanje in zagotavljanje delovanja razsvetljave in označb na vzletno‑pristajalni stezi, košnja, odstranjevanje ostankov gum z vzletno‑pristajalne steze in njeno označevanje, odstranjevanje snega ter vse druge storitve za zagotavljanje varnosti prometa na tleh, letališkega območja in<?PAGE NO="5"?> infrastrukture), pomenijo gospodarske storitve (točke od 390 do 400 obrazložitve) ter da enako velja za spremljanje in evidentiranje letov, načrtovanje letov ter usmerjanje (točke od 401 do 404 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Komisija je ugotovila, da se v podobnih okoliščinah zasebni udeleženec na podlagi predvidljivih možnosti donosa ne bi odločil sodelovati v takih transakcijah. Kot je menila, je treba v tem primeru ugotoviti, ali bi se v podobnih okoliščinah zasebni udeleženec na podlagi predvidljivih možnosti donosa, ne glede na vse dejavnike socialne narave oziroma regionalno ali sektorsko politiko, odločil sodelovati v enakih transakcijah kot subjekt, ki je odobril ukrep. Zato je Komisija uporabila merilo zasebnega udeleženca v tržnem gospodarstvu za različne izvedene naložbe in sprejete ukrepe (točke od 406 do 472 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Komisija je pojasnila razloge, iz katerih je bilo te ukrepe mogoče pripisati javnim organom (točke od 473 do 483 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Komisija je, prvič, preučila združljivost pomoči v korist družbe Ryanair in na podlagi svoje analize ugotovila, da ukrepi v korist tega letalskega prevoznika ne pomenijo državne pomoči (točke od 488 do 581 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Komisija je, drugič, preučila združljivost pomoči v korist tožeče stranke z notranjim trgom. Presodila je, da je bila pomoč v korist letališča Charleroi dodeljena za spodbujanje regionalnega razvoja ter da je imela pozitiven učinek na gospodarstvo in zaposlovanje v Charleroiju in regiji. Čeprav je ta pomoč prispevala k cilju v splošnem interesu, in sicer h gospodarskemu razvoju Charleroija in regije, je Komisija vseeno menila, da mora preveriti, ali na podlagi točke 114 sporočila Komisije o Smernicah o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="099" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="2014">UL 2014, C 99, str. 3</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Smernice) navedena pomoč ne spodbuja pomnoževanja nedobičkonosnih letališč. Presodila je, da so obeti za uporabo letališča Charleroi zadoščali za upravičenost naložb, in navedla, da je imela družba BSCA ob koncu leta 2013 dobiček iz poslovanja pred obdavčitvijo, ki je znašal 14,86 milijona EUR, kar presega znesek prejete pomoči. Vendar je bilo ugotovljeno, da je ta pomoč povzročila precejšnje izkrivljanje konkurence s tem, da je vplivala na rast števila potnikov na letališču Bruxelles‑National (Belgija). Komisija je opozorila, da v skladu s točko 119 Smernic promet letališča za upravičenost do pomoči za tekoče poslovanje ne sme preseči 3 milijonov potnikov. Ker je to veljalo za letališče Charleroi, je Komisija menila, da se ta določba ne uporablja za pomoč, dodeljeno pred 4. aprilom 2014, datumom, od katerega se uporabljajo Smernice (točka 171 navedenih smernic). Zato je Komisija sklenila, da ukrepi, ki jih je Kraljevina Belgija izvedla v korist tožeče stranke v skladu s pogodbo iz leta 2002 ter ukrepoma iz leta 2002 in leta 2003, na podlagi člena 107(3)(c) PDEU do <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE> pomenijo državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom, od <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE> pa državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom (točke od 582 do 649 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Komisija je zavrnila možnost, da bi se za pomoč v korist tožeče stranke uporabljal zastaralni rok, zlasti ker je ukrep iz leta 2002 vključeval bistvene spremembe pomoči, ki je bila prvotno dodeljena s pogodbo med Valonijo in družbo BSCA (točke od 650 do 666 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Komisija je zavrnila tudi možnost, da bi se za subvencijo, ki jo je plačevala regija Valonija, uporabljalo načelo varstva legitimnih pričakovanj, in navedla razloge, iz katerih se tožeča stranka ni mogla sklicevati na tako načelo (točke od 667 do 678 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Nazadnje je Komisija ugotovila, da je Kraljevina Belgija s sprejetjem pogodbe iz leta 2002 ter ukrepov iz leta 2002 in leta 2003 izvajala pomoč v korist tožeče stranke v nasprotju s členom 108(3) PDEU. Komisija je presodila, da to pomoč predstavlja razlika med pristojbino, ki bi jo zahteval zasebni udeleženec v tržnem gospodarstvu, in pristojbinami, ki jih je tožeča stranka dejansko plačevala subjektu, ki ga sestavljata regija Valonija in družba Sowaer (točka 679 obrazložitve).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Izrek izpodbijanega sklepa tako določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><ARTICLE IDENTIFIER="001"><TI.ART><HT TYPE="ITALIC"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Člen 1</HT></TI.ART><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ukrepi v korist družbe Ryanair […], in sicer zaveza valonske vlade do družbe Ryanair z dne <DATE ISO="20011106">6. novembra 2001</DATE>, pogodba med družbama BSCA in Ryanair z dne <DATE ISO="20011202">2. decembra 2001</DATE>, pogodba Promocy z dne <DATE ISO="20011212">12. decembra 2001</DATE>, pogodba med družbama Promocy in Leading Verge z dne <DATE ISO="20020131">31. januarja 2002</DATE>, ministrski odlok z dne <DATE ISO="20040611">11. junija 2004</DATE>, dopis družbe BSCA družbi Ryanair z dne <DATE ISO="20040624">24. junija 2004</DATE>, poslovni dogovor med družbama BSCA in Ryanair z dne <DATE ISO="20051209">9. decembra 2005</DATE>, aneks z dne <DATE ISO="20101206">6. decembra 2010</DATE> k pogodbi med družbama BSCA in Ryanair ter prodaja deležev družbe BSCA v družbi Promocy <DATE ISO="20100331">31. marca 2010</DATE>, niso državna pomoč v korist družbe Ryanair Ltd na podlagi člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ukrepi v korist družbe [BSCA], ki jih sestavljajo pogodba med družbama [Sowaer] in BSCA z dne <DATE ISO="20060404">4. aprila 2006</DATE>, aneks št. 5 k pogodbi med Valonijo in družbo BSCA z dne <DATE ISO="20060310">10. marca 2006</DATE> in aneks št. 6 k pogodbi med Valonijo in družbo BSCA z dne <DATE ISO="20080115">15. januarja 2008</DATE>, niso državna pomoč v korist družbe BSCA na podlagi člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.</ALINEA></PARAG></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="002"><TI.ART><HT TYPE="ITALIC">Člen 2</HT></TI.ART><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ukrepi, ki jih je [Kraljevina] Belgija nezakonito, s kršitvijo člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, izvedla v korist družbe BSCA na podlagi pogodbe o podkoncesiji z dne <DATE ISO="20020415">15. aprila 2002</DATE> med družbama S[owaer] in BSCA, aneksa št. 3 z dne <DATE ISO="20020329">29. marca 2002</DATE> k pogodbi med Valonijo in družbo BSCA ter odločitve Valonije o naložbah z dne <DATE ISO="20030403">3. aprila 2003</DATE>[,] do <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE> pomenijo državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ob predpostavki, da pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, je povečanje kapitala družbe BSCA, ki ga je <DATE ISO="20021203">3. decembra 2002</DATE> vpisala družba S[owaer], državna pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije.</ALINEA></PARAG></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="003"><TI.ART><HT TYPE="ITALIC">Člen 3</HT></TI.ART><ALINEA>Ukrepi, ki jih je [Kraljevina] Belgija nezakonito, s kršitvijo člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, izvedla v korist družbe BSCA na podlagi pogodbe o podkoncesiji z dne <DATE ISO="20020415">15. aprila 2002</DATE> med družbama S[owaer] in BSCA, aneksa št. 3 z dne <DATE ISO="20020329">29. marca 2002</DATE> k pogodbi med Valonijo in družbo BSCA ter odločitve Valonije o naložbah z dne <DATE ISO="20030403">3. aprila 2003</DATE>[,] od <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE> pomenijo državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, v skladu s členom 107(1) navedene pogodbe.</ALINEA></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="004"><TI.ART><HT TYPE="ITALIC">Člen 4</HT></TI.ART><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG>1.</NO.PARAG><ALINEA>[Kraljevina] Belgija mora odpraviti pomoč iz člena 3, tako da koncesijsko dajatev, ki jo mora plačati družba BSCA, zviša vsaj na raven koncesijske dajatve v skladu s tržno ceno in od upravičenca zahteva vračilo pomoči, ki je bila na podlagi ukrepov iz člena 3 prejeta od <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE>.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Zneskom za vračilo se prištejejo obresti za obdobje od datuma, ko je bila pomoč dana na voljo upravičencu, do datuma njenega dejanskega vračila.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 794/2004.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>[Kraljevina] Belgija z dnem sprejetja tega sklepa prekliče vsa še neizvedena plačila pomoči iz člena 3.</ALINEA></PARAG></ARTICLE><?PAGE NO="7"?><ARTICLE IDENTIFIER="005"><TI.ART><HT TYPE="ITALIC">Člen 5</HT></TI.ART><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG>1.</NO.PARAG><ALINEA>Izterjava pomoči iz člena 3 se izvede takoj in učinkovito.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>[Kraljevina] Belgija zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.</ALINEA></PARAG></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="006"><TI.ART><HT TYPE="ITALIC">Člen 6</HT></TI.ART><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>[Kraljevina] Belgija v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu Komisiji predloži naslednje informacije:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>datume, na katere je družba BSCA plačala koncesijske dajatve za leto 2014, in izračun obresti za vračilo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>[Kraljevina] Belgija Komisijo obvešča o napredku nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, dokler ni pomoč iz člena 3 v celoti vrnjena. Na zahtevo Komisije takoj predloži vse informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Prav tako predloži podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih, ki jih je upravičenec že vrnil.</ALINEA></PARAG></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="007"><TI.ART><HT TYPE="ITALIC">Člen 7</HT></TI.ART><ALINEA>Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></ARTICLE></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek in predlogi strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20141219">19. decembra 2014</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20150408">8. aprila 2015</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila odgovor na tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Družbi Brussels Airlines SA/NV (v nadaljevanju: Brussels Airlines) in Brussels Airport Company SA (v nadaljevanju: Brussels Airport) sta 3. oziroma <DATE ISO="20150415">15. aprila 2015</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili predloga za intervencijo v tem postopku v podporo predlogom Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20150601">1. junija 2015</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog, naj se nekateri podatki in informacije, vsebovani v tožbi in prilogah k njej ter v odgovoru na tožbo in prilogah k njemu, obravnavajo zaupno v razmerju do družb Brussels Airport in Brussels Airlines.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20150615">15. junija 2015</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila repliko, <DATE ISO="20150616">16. junija 2015</DATE> pa še nezaupno različico te replike.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Z dopisom, ki je bil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložen <DATE ISO="20150616">16. junija 2015</DATE>, je tožeča stranka predlagala, naj se nekateri podatki in informacije, vsebovani v repliki in prilogah k njej, obravnavajo zaupno v razmerju do družb Brussels Airport in Brussels Airlines.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20150731">31. julija 2015</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila dupliko.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Z dopisom, ki je bil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložen <DATE ISO="20150824">24. avgusta 2015</DATE>, je tožeča stranka predlagala, naj se nekateri podatki in informacije, vsebovani v dupliki in prilogah k njej, obravnavajo zaupno v razmerju do družb Brussels Airport in Brussels Airlines.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Predsednik devetega senata Splošnega sodišča je s sklepoma z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150907">7. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>BSCA/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑818/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:724">EU:T:2015:724</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150907">7. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>BSCA/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑818/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:729">EU:T:2015:729</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), družbama Brussels Airport in Brussels Airlines dovolil intervenirati v obravnavani zadevi v podporo predlogom Komisije ter pridržal odločitev o utemeljenosti predloga za zaupno obravnavo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Predsednik devetega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160128">28. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>BSCA/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑818/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:75">EU:T:2016:75</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ugodil predlogu za zaupno obravnavo, kar zadeva nekatere informacije, vsebovane v tožbi in odgovoru na tožbo, ter nekatere podatke, vsebovane v več prilogah, v preostalem pa je predlog za zaupno obravnavo zavrnil. Poleg tega je sodni tajnik tožeči stranki določil rok za posredovanje nezaupne različice dokazil, omenjenih v točkah 1 in 2 izreka navedenega sklepa, ki je bila vročena intervenientkama. Nazadnje, odločitev o stroških je bila pridržana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20160302">2. marca 2016</DATE> vložila predlog za popravo sklepa, omenjenega zgoraj v točki 46.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE> Kraljevini Belgiji vročila popravek izpodbijanega sklepa, pri čemer je pojasnila, da napake, ki so bile odkrite v navedenem sklepu, nikakor ne vplivajo na sklepne ugotovitve, podane v njem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Predsednik devetega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160411">11. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>BSCA/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑818/14 REC</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:302">EU:T:2016:302</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), popravil sklep z dne <DATE ISO="20160128">28. januarja 2016</DATE>, omenjen zgoraj v točki 46.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Predsednik devetega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160413">13. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>BSCA/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑818/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:712">EU:T:2016:712</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razveljavil sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160128">28. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>BSCA/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑818/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:75">EU:T:2016:75</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ter razširil predlog za zaupno obravnavo na druge informacije in podatke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20160623">23. junija 2016</DATE> zaradi sprememb, ki jih je Komisija vnesla v izpodbijani sklep s popravkom z dne <DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE>, vložila prilagoditveno vlogo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Družbi Brussels Airlines in Brussels Airport sta 5. in <DATE ISO="20160706">6. julija 2016</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili vsaka svojo intervencijsko vlogo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20160915">15. septembra 2016</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila stališče glede intervencijske vloge tako družbe Brussels Airlines kot družbe Brussels Airport in temu stališču priložila priloge.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20160922">22. septembra 2016</DATE> vložila stališče glede prilagoditvene vloge tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="20161006">6. oktobra 2016</DATE> je bila obravnavana zadeva v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti predodeljena drugemu sodniku poročevalcu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Predsednik osmega senata je z odločbo z dne <DATE ISO="20161011">11. oktobra 2016</DATE> odločil, da obravnavane zadeve ne združi z zadevo T‑474/16, Société wallonne des aéroports/Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Družbi Brussels Airport in Brussels Airlines sta <DATE ISO="20161124">24. novembra 2016</DATE> vložili vsaka svoje stališče glede prilagoditvene vloge tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Družba Sowaer je <DATE ISO="20170112">12. januarja 2017</DATE> vložila predlog za intervencijo v ustnem delu postopka v podporo predlogom tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>S sklepom z dne <DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE> je bilo družbi Sowaer dovoljeno intervenirati v morebitnem ustnem delu postopka v podporo predlogom tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Splošno sodišče je <DATE ISO="20170405">5. aprila 2017</DATE> odločilo, da se ta zadeva predodeli osmemu razširjenemu senatu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Tožeča stranka in – na obravnavi – družba Sowaer Splošnemu sodišču predlagata, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>člene od 3 do 6 izpodbijanega sklepa razglasi za nične;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Komisija, Brussels Airport in Brussels Airlines Splošnemu sodišču predlagajo, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost preglednic, ki ju je predložila tožeča stranka</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Na obravnavi je tožeča stranka želela Splošnemu sodišču predložiti preglednici, v katerih naj bi bili povzeti številčni podatki, vsebovani v izpodbijanem sklepu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Splošno sodišče je na podlagi člena 85(3) svojega poslovnika sklenilo, da se navedeni preglednici štejeta za nedopustni, ker tožeča stranka ni upravičila zamude pri njuni predložitvi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Utemeljenost</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja devet tožbenih razlogov. Prvi tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in očitno napako Komisije pri presoji glede določitve datuma, na katerega je regija Valonija sprejela odločitev o odobritvi financiranja. Drugi tožbeni razlog se nanaša na zastaranje ukrepanja Komisije. Tretji tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje in očitno napako Komisije pri presoji glede opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Instrument Landing System<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> (sistem za instrumentalno pristajanje, v nadaljevanju: ILS) za gospodarsko naložbo ter na neobstoj obrazložitve pri opredelitvi sistema ILS za gospodarsko naložbo. Četrti tožbeni razlog se nanaša na napačno ugotovljeno dejansko stanje in očitno napako Komisije pri presoji glede upoštevanja, da je negospodarski uporabi ustrezalo 7 % stroškov naložb v novi terminal, ter na neobstoj obrazložitve pri upoštevanju tega odstotka. Peti tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje, očitne napake pri presoji in neobstoj obrazložitve Komisije pri določitvi neto diskontiranih vrednosti ukrepov iz leta 2002 in leta 2003, kar naj bi pripeljalo do kršitve člena 107(1) PDEU. Šesti tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje in očitne napake Komisije pri presoji glede določitve neto diskontiranih vrednosti ukrepov iz leta 2002 in leta 2003 ter posledično pri izračunu dodatne dajatve, ki jo tožeča stranka plačuje od <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE>. Sedmi tožbeni razlog se nanaša na neobstoj obrazložitve in na to, da je Komisija napačno uporabila pravo pri določitvi zneska dodatne dajatve, ki jo je treba plačevati od <DATE ISO="20160101">1. januarja 2016</DATE>. Osmi tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje, očitno napako pri presoji in neobstoj obrazložitve Komisije pri preučitvi zadevnega<?PAGE NO="10"?> trga in domnevnega izkrivljanja konkurence med letališčem Charleroi in letališčem Bruxelles‑National, ki naj bi ga povzročila pomoč. Deveti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba prava in očitna napaka Komisije pri presoji glede določitve datuma, na katerega je regija Valonija sprejela odločitev o odobritvi financiranja</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Po mnenju tožeče stranke je šlo pri ukrepih iz leta 2002 in leta 2003 dejansko za ukrepe, sprejete v sklepu z dne <DATE ISO="20000720">20. julija 2000</DATE>, kot je bil potrjen s sklepom z dne <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE>, tako da so bili ti ukrepi sprejeti pred sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). V zvezi s tem opozarja, da je program naložb, predviden za letališče Charleroi in priložen pogodbi iz leta 2002, enak programu naložb, o katerem je regija Valonija odločila <DATE ISO="20000720">20. julija 2000</DATE> in ki je bil potrjen <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE>. Tožeča stranka poleg tega poudarja, da so bili že v njeni poslovni strategiji, predvideni za julij 2000, omenjeni med drugim novi terminal, parkirišče za vozila in podaljšanje vzletno‑pristajalne steze.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Tožeča stranka tudi trdi, da se je regija Valonija 20. julija in <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE> zavezala dodeliti pomoč. Sklepa, sprejeta na ta datuma, sta bila zavezujoča, ker sta bila dovolj natančna glede na zadevni projekt. Tožeča stranka dodaja, da sta bila ta sklepa precej več kot načelni sporazum, ki je po definiciji abstrakten, in sta konkretno določala dodelitev naložb. Navedenih sklepov namreč ni mogoče šteti zgolj za izjavi o nameri, saj sta vključevala načelno zavezo valonske vlade, določitev skupnega zneska financiranja na podlagi takrat razpoložljivih informacij in s tem povezan finančni načrt. Kot dodaja tožeča stranka, sta zadevna akta dejansko vsebovala vse informacije, ki zadoščajo za opredelitev nepreklicnih zavez k financiranju. Pogodba iz leta 2002 naj bi bila le potrditev teh sklepov. V zvezi s tem tožeča stranka opozarja, da je bila s sklicevanjem v finančnem načrtu družbe Sowaer na sklepa z dne 20. julija in <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE> poudarjena njuna zavezujoča narava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Nazadnje, tožeča stranka opozarja, da je bila o odobritvi ukrepov, sprejetih s sklepoma z dne 20. julija in <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE>, obveščena veliko pred 12. decembrom 2000.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Komisija predlaga, naj se ta tožbeni razlog zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba najprej spomniti, da je Splošno sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da je upravljanje letališča, ki zajema zagotavljanje letaliških storitev letalskim prevoznikom, gospodarska dejavnost (glej zlasti točki 107 in 120 navedene sodbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Poleg tega je Komisija v točkah 346 in 347 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>(346)</NO.P><TXT>Tako se je do sodbe [z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)] v skladu z ustaljeno prakso Komisije štelo, da dejavnost razvoja in upravljanja letališke infrastrukture ni gospodarska dejavnost, ki bi lahko spadala na področje uporabe člena 107(1) PDEU. Po sodbi [z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)] je Komisija ugotovila, da je zaradi postopne liberalizacije trga ta dejavnost postala gospodarska. Kot je pojasnjeno v točkah 28 in 29 Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom […], <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>je treba od datuma sodbe [z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)] upravljanje in gradnjo letališke strukture obravnavati kot nalogo, ki se uvršča na področje nadzora državnih pomoči. Povedano drugače, javni organi so lahko zaradi negotovosti, ki je obstajala pred sodbo [z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)] upravičeno menili, da financiranje letališke infrastrukture ni pomenilo državne pomoči in da v skladu<?PAGE NO="11"?> s tem takih ukrepov ni bilo treba priglasiti Komisiji. Iz tega sledi, da Komisija zdaj ukrepov financiranja, odobrenih pred sodbo [z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)] ne more preverjati na podlagi pravil o državni pomoči<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="2018" ID="QE0004"/>.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(347)</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, ali so bili ukrepi za upravljanje in gradnjo letališke infrastrukture družbi BSCA odobreni pred 12. decembrom 2000, datumom sodbe [<REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)], ali po njem.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso merilo za ugotovitev, kdaj je bila pomoč dodeljena, merilo pravno zavezujočega akta, s katerim se je pristojni nacionalni organ zavezal, da bo dodelil pomoč njenemu upravičencu (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150519">19. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Diputación Foral de Bizkaia/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑397/12</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:291">EU:T:2015:291</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej v tem smislu tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040114">14. januarja 2004</DATE>, <NAME.CASE>Fleuren Compost/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑109/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2004:4">EU:T:2004:4</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091130">30. novembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Francija in France Télécom/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑427/04 in T‑17/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:474">EU:T:2009:474</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0321">321</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z brezpogojno in pravno zavezujočo obljubo (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010215">15. februarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Avstrija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑99/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:94">EU:C:2001:94</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161005">5. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Diputación Foral de Bizkaia/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑426/15 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:757">EU:C:2016:757</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). To merilo nujno pomeni, da je na dan dodelitve pomoči mogoče opredeliti njenega upravičenca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Točka B 12 IV sklepa z dne <DATE ISO="20000720">20. julija 2000</DATE>, naslovljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Pogoji za razvoj regionalnih letališč in z njim povezani okoljski ukrepi. Okvirni sporazum<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, se glasi:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Vlada potrjuje usmeritve programa naložb za letališče [Charleroi] in ministru, pristojnemu za upravljanje letališč, naroča, naj ji predloži s tem povezan konkretni večletni program.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Iz tega sklepa je torej jasno razvidno, da se valonska vlada ni zavezala, da bo tožeči stranki dodelila pomoč, temveč se je, nasprotno, pristojni minister zavezal le, da bo navedeni vladi predložil ukrepe za izvajanje programa naložb. Poleg tega je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni opredeljena kot morebitni upravičenec do pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>V odstavku 2 točke B 15 sklepa z dne <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE>, naslovljene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Izvajanje okvirnega sporazuma z dne <DATE ISO="20000720">20. julija 2000</DATE> v zvezi z regionalnimi letališči. Večletni program naložb za letališče [Charleroi]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, je pojasnjeno, da je valonska vlada odobrila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>konkretni večletni program naložb 2000–2004<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>. Ta program naložb zlasti v devetem in desetem odstavku določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>[…] [P]reurediti [je treba] prvotni pogodbeni okvir, ki ureja razmerja med regijo Valonijo in njenim koncesionarjem, družbo BSCA, ki upravlja letališče [Charleroi]; namen tega je izboljšati učinkovitost subjekta, ki je trenutno navzoč na letališkem območju.</P><P>Torej bo treba obstoječo dokumentacijo (koncesijsko pogodbo, splošne pogoje koncesije in priložene protokole) prilagoditi novi formuli, ki naj bi se uporabila za financiranje naložb.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Ta določba ne dopušča nobenega dvoma o tem, da so bile konkretne zaveze med regijo Valonijo in tožečo stranko odvisne od prilagoditve zgoraj navedenih besedil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, sklepa z dne 20. julija in <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE> nista vsebovala zavezujočih in natančnih pravnih zavez valonske vlade do tožeče stranke. Kot tožeča stranka sicer tudi sama priznava v repliki, sta ta sklepa pomenila zavezo valonske vlade z vidika njenih političnih ciljev in sta bila rezultat ministrskega konsenza znotraj te vlade. Nasprotno pa že ob branju pogodbe iz leta 2002 postane jasno, da so bile podrobnosti v zvezi z infrastrukturo in storitvami šele v tem dokumentu določene v obliki pravnih obveznosti. Ta pogodba iz leta 2002 namreč določa program naložb, izdatke, h katerim se je zavezal subjekt, ki ga sestavljata regija Valonija in družba Sowaer, ter koncesijsko dajatev, v katere plačevanje je v zameno privolila tožeča stranka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Iz tega sledi tudi, da so ob neobstoju zavezujočih in natančnih obveznosti v sklepih z dne 20. julija in <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE> trditve tožeče stranke glede domnevnega ujemanja med preglednico, ki je bila priložena pogodbi iz leta 2002, sklenjeni med tožečo stranko in družbo Sowaer, ter preglednico v sklepih z dne 20. julija in <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE>, glede domnevne obveščenosti o sklepu z dne <DATE ISO="20000720">20. julija 2000</DATE> pred datumom sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ter glede pogajanj, ki so potekala med njo in družbo Ryanair od septembra 2000, neupoštevne in jih je mogoče le zavrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>Nazadnje, ni sporno, da je tožeči stranki infrastrukturo dajala na voljo družba Sowaer. Ta pa je bila ustanovljena šele <DATE ISO="20010701">1. julija 2001</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>Iz vsega navedenega izhaja, da je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Drugi tožbeni razlog: zastaranje ukrepanja Komisije</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom trdi, da se za pomoč, dodeljeno leta 2000, uporablja desetletni zastaralni rok iz člena 15(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne <DATE ISO="19990322">22. marca 1999</DATE> o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339), ker je od njene dodelitve do <DATE ISO="20110420">20. aprila 2011</DATE>, ko je Komisija Kraljevini Belgiji poslala prvo zahtevo za informacije v zvezi s pomočjo, ki je predmet izpodbijanega sklepa, preteklo več kot deset let.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>Komisija predlaga, naj se ta tožbeni razlog zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da ta tožbeni razlog temelji izključno na predpostavki, da je bila sporna pomoč dodeljena s sklepoma z dne 20. julija in <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>V okviru preučitve prvega tožbenega razloga pa je bilo ugotovljeno prav to, da sporna pomoč ni bila dodeljena s sklepoma z dne 20. julija in <DATE ISO="20001108">8. novembra 2000</DATE>, temveč je bila dodeljena s pogodbo iz leta 2002, kar pomeni, da je med dodelitvijo pomoči in 20. aprilom 2011, ko je Komisija Kraljevini Belgiji poslala prvo zahtevo za informacije, preteklo manj kot deset let, tako da je ta predpostavka napačna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je treba drugi tožbeni razlog prav tako zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Tretji tožbeni razlog: napačna uporaba prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje in očitna napaka Komisije pri presoji glede opredelitve sistema ILS za gospodarsko naložbo ter neobstoj obrazložitve pri opredelitvi sistema ILS za gospodarsko naložbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86</NO.P><TXT>S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka v okviru prvega dela Komisiji v bistvu očita, da je napačno uporabila pravo in storila očitno napako pri presoji s tem, da je sistem ILS opredelila za gospodarsko naložbo, ter da opredelitve sistema ILS za gospodarsko naložbo ni obrazložila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87</NO.P><TXT>Po navedbah tožeče stranke je ILS sistem, ki letalom omogoča prilet na vzletno‑pristajalno stezo ob slabši vidljivosti. Sestav tega sistema ima v bistvu tri dele: prvi del, to je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>oddajnik smeri prileta<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> (<HT TYPE="ITALIC">localizer</HT>), zagotavlja lateralno vodenje letala, drugi del, to je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>oddajnik drsne poti<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> (<HT TYPE="ITALIC">glide slope</HT>), zagotavlja vertikalno vodenje letala, tretji del, in sicer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>označevalniki<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, pa najavlja prilet na vzletno‑pristajalno stezo. Tako naj bi bilo treba sistem ILS obravnavati kot nepogrešljivo opremo za navigacijo v zračnem prometu ter za varnost in zanesljivost vzletno‑pristajalnih stez in naprav in za njihovo skladnost s pravili. V zvezi s tem se tožeča stranka sklicuje na opredelitev tega sistema, ki sta jo podala Belgocontrol (belgijska organizacija za kontrolo zračnega prometa) in Eurocontrol. Poleg tega se sklicuje na omembe sistema ILS v Uredbi Komisije (ES) št. 2096/2005 z dne <DATE ISO="20051220">20. decembra 2005</DATE> o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="335" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 335, str. 13</REF.DOC.OJ>), Uredbi<?PAGE NO="13"?> Komisije (ES) št. 859/2008 z dne <DATE ISO="20080820">20. avgusta 2008</DATE> o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 glede skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz z letali (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="254" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 254, str. 1</REF.DOC.OJ>), Uredbi Komisije (EU) št. 965/2012 z dne <DATE ISO="20121005">5. oktobra 2012</DATE> o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="296" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 296, str. 1</REF.DOC.OJ>) ter Uredbi Komisije (EU) št. 139/2014 z dne <DATE ISO="20140212">12. februarja 2014</DATE> o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="044" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 44, str. 1</REF.DOC.OJ>). Tožeča stranka pojasnjuje, da je izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v Uredbi (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040310">10. marca 2004</DATE> o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 31) in v Smernicah opredeljeno kot negospodarska storitev, pri čemer sistem ILS kot instrument, potreben za navigacijo v zračnem prometu, ni gospodarske narave. Dejstvo, da namestitev sistema ILS ni zakonsko zahtevana, naj ne bi pri tem ničesar spremenilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88</NO.P><TXT>Poleg tega tožeča stranka Komisiji očita, da ni obrazložila razlogov, iz katerih sistem ILS kategorije III ne bi spadal med potrebno opremo za navigacijo v zračnem prometu, ki ni gospodarske narave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89</NO.P><TXT>V okviru drugega dela tega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da je označevanje vzletno‑pristajalnih stez prav tako negospodarska dejavnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90</NO.P><TXT>Komisija predlaga, naj se ta tožbeni razlog zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91</NO.P><TXT>Spomniti je treba, da je Komisija v točki 367 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Nasprotno pa Komisija naložbe in večja popravila v zvezi s sistemom ILS kategorije III in označevanjem vzletno‑pristajalnih stez šteje za gospodarske dejavnosti. Ti stroški se namreč ne navezujejo na pristojnosti javnega organa [prerogative javne oblasti], temveč so neločljivo povezani s komercialnim upravljanjem letališča, kar vključuje njihovo dajanje na voljo letalskim prevoznikom v zadovoljivih varnostnih pogojih. Zlasti zagotavljanje varnosti prometa na tleh (tudi med pristajanjem in vzletanjem) je sestavni del komercialnega upravljanja letališča in torej gospodarska dejavnost. Poleg tega je bila v nedavni odločbi Komisije v zvezi z letališčem Marseille varnost obratovanja izključena iz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>negospodarskih<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/> dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92</NO.P><TXT>Uvodoma je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni izpodbijala ugotovitve Komisije, da so sistem ILS in označbe na vzletno‑pristajalnih stezah ločena oprema.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93</NO.P><TXT>Glede označevanja vzletno‑pristajalnih stez pa tožeča stranka – kot pravilno poudarja Komisija, ki uveljavlja nedopustnost tega dela – ni navedla nobene trditve, da gre za negospodarsko dejavnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora na podlagi člena 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, in člena 76(d) Poslovnika vsaka tožba vsebovati predmet spora, navajane razloge in trditve ter povzetek navedenih razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso morajo biti te navedbe dovolj jasne in natančne, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa, da glede na okoliščine primera o tožbi odloči brez drugih dodatnih podatkov. Za zagotovitev pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti morajo biti bistvene dejanske in pravne okoliščine, na katerih tožba temelji – da bi bila ta dopustna – vsaj na kratko, vendar pregledno in razumljivo razvidne že iz besedila tožbe (sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131107">7. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Arbos/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑615/12 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:742">EU:C:2013:742</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121025">25. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Arbos/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑161/06</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:573">EU:T:2012:573</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96</NO.P><TXT>Ugotoviti pa je treba, da tožba v tem pogledu ni v skladu s členom 76(d) Poslovnika, ker se tožeča stranka zgolj sklicuje na negospodarsko naravo dejavnosti označevanja vzletno‑pristajalnih stez, vendar ne navaja nobene trditve v zvezi s tem. Iz tega sledi, da je treba drugi del tretjega tožbenega razloga razglasiti za nedopusten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97</NO.P><TXT>V okviru preučitve trditev, ki jih tožeča stranka navaja v utemeljitev negospodarske narave sistema ILS kategorije III, je treba spomniti, da je gospodarska dejavnost vsaka dejavnost, ki vključuje ponujanje blaga ali storitev na določenem trgu (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021024">24. oktobra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑82/01 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:617">EU:C:2002:617</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), pri čemer je ta dejavnost nasprotje dejavnosti, ki spadajo v izvajanje prerogativ javne oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98</NO.P><TXT>Torej je treba v obravnavanem primeru ugotoviti, ali je zadevna dejavnost po svoji naravi, cilju in pravilih, ki veljajo zanjo, povezana z izvajanjem prerogativ, ki so značilne za prerogative javne oblasti (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940119">19. januarja 1994</DATE>, <NAME.CASE>SAT Fluggesellschaft</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑364/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:7">EU:C:1994:7</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99</NO.P><TXT>V zvezi s tem dejavnosti obvladovanja in nadzora zračnega prostora praviloma pomenijo dejavnosti, ki spadajo v prerogative javne oblasti (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940119">19. januarja 1994</DATE>, <NAME.CASE>SAT Fluggesellschaft</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑364/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:7">EU:C:1994:7</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090326">26. marca 2009</DATE>, <NAME.CASE>SELEX Sistemi Integrati/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑113/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:191">EU:C:2009:191</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da je sistem ILS kategorije III – kot ga je opredelila Komisija, ne da bi ji tožeča stranka oporekala – instrument za prilete, ki uporablja radijski signal za povečanje natančnosti pristajanja letala ob priletu na pristajalno stezo in tako omogoča pristanek brez tveganj v slabših vremenskih razmerah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101</NO.P><TXT>Kot je razvidno iz odgovorov, ki sta ju na vprašanje Splošnega sodišča na obravnavi podali tožeča stranka in družba Sowaer v podporo tožeči stranki, pa tudi iz elementov v spisu, gre za instrument, ki je koristen za navigacijo v zračnem prometu v fazi pristajanja oziroma ki je za nekatera letališča glede na naravo njihovega prometa celo potreben ali nepogrešljiv, čeprav ni obvezen na podlagi belgijskih ali mednarodnih varnostnih standardov, ki se uporabljajo v sektorju navigacije v zračnem prometu. Pri letališču, ki nima take opreme, imajo lahko letalski prevozniki pomisleke glede opravljanja rednih letov do tega letališča zaradi težav s pristajanjem, do katerih lahko pride v slabših vremenskih razmerah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102</NO.P><TXT>Kljub temu ta instrument, tudi če bi bil obvezen in čeprav ni sporno, da enako kot drugi sistemi prispeva k varnosti pristankov, ne prispeva niti k obvladovanju in nadzoru zračnega prostora, kot sta na obravnavi priznali tožeča stranka in intervenientka v podporo njenim predlogom, niti k nobeni drugi prerogativi javne oblasti, ki se lahko izvaja na letališču. Prispeva k zagotavljanju storitev, ki jih civilno letališče v konkurenčnem kontekstu ponuja letalskim prevoznikom v okviru svoje splošne dejavnosti, ki je gospodarska (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021024">24. oktobra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑82/01 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:617">EU:C:2002:617</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0078">78</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103</NO.P><TXT>Dalje, opozoriti je treba, da tožeča stranka ni izpodbijala trditve Komisije, v skladu s katero ima neobstoj take opreme zgolj to posledico, da v določenih vremenskih razmerah letalski prevozniki, ki uporabljajo neko letališče, odpovejo svoje lete ali jih preusmerijo na druga letališča, ki imajo tako opremo. Tako je letališče, ki ni opremljeno s sistemom ILS kategorije III, v manj ugodnem konkurenčnem položaju v primerjavi z letališčem, ki ima nameščeno tako opremo, ne da bi ta ugotovitev omogočala izvzetje navedene opreme iz njene opredelitve za gospodarsko dejavnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104</NO.P><TXT>Trditev tožeče stranke, da je Kraljevina Belgija v upravnem postopku, ki mu je sledilo sprejetje izpodbijanega sklepa, izjavila, da je po njenem mnenju sistem ILS kategorije III <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>nujen, da se lahko sprejmejo letalski prevozniki s stacioniranimi letali in rednimi linijami<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, ne more spremeniti te presoje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105</NO.P><TXT>Če se neka dejavnost nanaša na sprejem letalskih prevoznikov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>s stacioniranimi letali in rednimi linijami<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, to namreč ne more pomeniti, da taka dejavnost spada v izvajanje prerogativ javne oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da se tožeča stranka ne more upravičeno sklicevati na domnevno potrebo, povezano z navigacijo v zračnem prometu, po sistemu ILS kategorije III, da bi se ta oprema uvrstila pod izvajanje prerogativ javne oblasti in posledično ne bi bila opredeljena kot sistem, ki je gospodarske narave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107</NO.P><TXT>Te ugotovitve nikakor ni mogoče omajati z drugimi trditvami, ki jih navaja tožeča stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108</NO.P><TXT>Okoliščina, da Belgocontrol – kot navaja tožeča stranka – obravnava sistem ILS kategorije III kot opremo za pomoč pri navigaciji in da ga Eurocontrol opredeljuje kot enega od treh pristajalnih sistemov, ki omogočajo natančno priletno zmogljivost v smislu navigacije, glede na ugotovitve v točki 102 zgoraj ne pomeni, da ima ta oprema naravo prerogativ javne oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109</NO.P><TXT>Navedba v točki 14 Priloge I k Uredbi št. 965/2012, v skladu s katero se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>[o]peracija kategorije III [izvede] na podlagi sistema ILS<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, zadeva le opredelitev za namene tehničnih zahtev, predpisanih v navedeni uredbi. Enako velja za navedbo v poddelu E Priloge k Uredbi št. 859/2008, s katero je bila nadomeščena Priloga III k Uredbi Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne <DATE ISO="19911216">16. decembra 1991</DATE> o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 1, str. 348).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110</NO.P><TXT>Nazadnje, čeprav drži, da mora upravljavec letališča zagotoviti, da se vzpostavijo in izvajajo sredstva in postopki za zagotavljanje varnih razmer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>za izvajanje aerodromskih operacij pri zmanjšani vidljivosti<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> (Priloga IV k Uredbi št. 139/2014, del ADR.OPS.B.045, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Operacije pri zmanjšani vidljivosti<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, točka (a)), pa iz tega glede na ugotovitve, podane zgoraj v točki 102, ne izhaja, da namestitev sistema ILS kategorije III prispeva k izvajanju prerogativ javne oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111</NO.P><TXT>Tožeča stranka tudi navaja, da sistem ILS kategorije III kot oprema za navigacijo v zračnem prometu ni gospodarske narave glede na to, da je v skladu z uvodno izjavo 5 Uredbe št. 550/2004 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>[i]zvajanje služb zračnega prometa[,] kakor predvideva ta uredba[,] […] povezano z izvajanjem pooblastil javnega organa [prerogativ javne oblasti], ki niso ekonomske narave in zato ne upravičujejo uporabe konkurenčnih pravil iz Pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da se Uredba št. 550/2004 uvršča v okvir določb Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040310">10. marca 2004</DATE> o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 23), v katere členu 2 so opredeljeni različni pojmi. Iz člena 2, točka 4, Uredbe št. 549/2004 je razvidno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>navigacijske službe zračnega prometa<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> zajemajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>službe zračnega prometa, komunikacijske službe, navigacijske in nadzorovalne službe, meteorološke službe za navigacijo v zračnem prometu in letalske informacijske službe<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>. V členu 2, točka 30, Uredbe št. 549/2004 so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>navigacijske službe<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>tiste naprave in storitve, ki zrakoplovu zagotavljajo informacije o položaju in časovnem razporedu<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Te navigacijske službe se torej razlikujejo od <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>služb zračnega prometa<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, ki so opredeljene v členu 2, točka 11, Uredbe št. 549/2004 in zajemajo med drugim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>službo za kontrolo zračnega prometa<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, ki je sama opredeljena v členu 2, točka 1, te uredbe kot služba, katere namen je preprečevanje trčenja med zrakoplovi ter pospeševanje in vzdrževanje urejenega pretoka zračnega prometa. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>Navigacijske službe zračnega prometa<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> vključujejo, kot je bilo navedeno zgoraj, tako <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>navigacijske službe<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>službe zračnega prometa<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. Oprema, kot je sistem ILS kategorije III, ki zrakoplovom zaradi pristanka zagotavlja informacije o njihovem položaju glede na vzletno‑pristajalno stezo, očitno spada v okvir navigacijskih služb v zgoraj navedenem smislu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113</NO.P><TXT>Čeprav se zdi, da je v uvodni izjavi 5 Uredbe št. 550/2004, na katero se sklicuje tožeča stranka, navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>[navigacijske] službe zračnega prometa<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> spadajo v izvajanje prerogativ javne oblasti, pa je v uvodni izjavi 13 iste uredbe, ki je natančnejša, izrecno navedeno, da je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>navigacijske službe<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> – in<?PAGE NO="16"?> tudi nekatere druge navigacijske službe zračnega prometa – organizirati pod tržnimi pogoji, pri čemer je treba upoštevati posebne lastnosti teh služb in ohraniti visoko raven varnosti. Iz različnih določb navedene uredbe namreč izhaja, da se določitev izvajalcev služb zračnega prometa ali izvajalcev meteoroloških služb lahko izvede brez upoštevanja tržnih načel, vendar pa se nobena tovrstna določba ne uporablja za navigacijske službe. Zato uvodna izjava, na katero se sklicuje tožeča stranka, kljub svoji posploševalni naravi ne vodi do nobene konkretne določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče presoditi, da sistem ILS kategorije III, ki je oprema navigacijskih služb, spada v izvajanje prerogativ javne oblasti, ne pa v okvir gospodarske dejavnosti, ki se opravlja pod tržnimi pogoji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114</NO.P><TXT>Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso uvodne izjave akta Unije nimajo pravno zavezujoče veljave in se nanje ni mogoče učinkovito sklicevati, da bi se odstopilo od določb zadevnega akta (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090402">2. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Tyson Parketthandel</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑134/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:229">EU:C:2009:229</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa) ali <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> od pravil, določenih v Pogodbi DEU, kot sta člena 107 in 108 PDEU o pomoči, ki jo dodelijo države, zlasti z omejevanjem njihovega področja uporabe v primerjavi s tem, kar izhaja iz razlage njihovega besedila in cilja, kot jo poda sodišče Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115</NO.P><TXT>Nazadnje, tožeča stranka se sklicuje na točko 35 Smernic, iz katere izhaja, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>[d]ejavnosti na letališču, kot so kontrola zračnega prometa, policija, carina, gasilci, dejavnosti, nujne za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja in naložbe v zvezi z infrastrukturo in opremo, potrebno za izvajanje navedenih dejavnosti, […] na splošno štejejo za negospodarske<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116</NO.P><TXT>Vendar poleg tega, da v točki 35 Smernic niso omenjene oprema ali naprave za prilete, tožeča stranka ni ugovarjala ugotovitvi Komisije, v skladu s katero opreme zato, ker krepi varnost, ni treba nujno opredeliti kot opremo negospodarske narave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da Komisija s tem, da je sistem ILS kategorije III opredelila kot sistem gospodarske narave, ni storila napake pri presoji, ki jo zatrjuje tožeča stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118</NO.P><TXT>Nazadnje, trditev tožeče stranke, da Komisija ni zadostno obrazložila razlogov, iz katerih naj bi bil sistem ILS kategorije III gospodarske narave, je treba prav tako zavrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119</NO.P><TXT>Ugotoviti je namreč treba, da poleg tega, da je iz točke 367 obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da je po mnenju Komisije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>zagotavljanje varnosti prometa na tleh (tudi med pristajanjem in vzletanjem) […] sestavni del komercialnega upravljanja letališča in torej gospodarska dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, že predstavitev tretjega tožbenega razloga od tožeče stranke same zadostno potrjuje, da je odlično razumela razloge, iz katerih je Komisija menila, da je treba sistem ILS kategorije III šteti za sistem gospodarske narave. Točka 367 obrazložitve izpodbijanega sklepa je torej tožeči stranki omogočila, da se seznani z utemeljitvami izpodbijanega sklepa, Splošnemu sodišču pa, da izvede nadzor nad njimi (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040113">13. januarja 2004</DATE>, <NAME.CASE>Thermenhotel Stoiser Franz in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑158/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2004:2">EU:T:2004:2</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0094">94</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120</NO.P><TXT>Iz vsega navedenega sledi, da je treba tretji tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Četrti tožbeni razlog: napačno ugotovljeno dejansko stanje in očitna napaka Komisije pri presoji glede upoštevanja, da je negospodarski uporabi ustrezalo 7 % stroškov naložb v novi terminal, ter neobstoj obrazložitve pri upoštevanju tega odstotka</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121</NO.P><TXT>Tožeča stranka s četrtim tožbenim razlogom Komisiji očita, prvič, da je napačno ugotovila dejansko stanje in storila očitno napako pri presoji, ker je upoštevala, da negospodarski uporabi ustreza zadevni odstotek stroškov naložb v novi terminal, in drugič, da ni obrazložila upoštevanja tega odstotka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122</NO.P><TXT>Tožeča stranka v zvezi z novim terminalom letališča Komisiji v bistvu očita, da je uporabila neprimeren razdelitveni ključ za razlikovanje negospodarskih dejavnosti od gospodarskih dejavnosti. Tako trdi, da je iz njenega sporočila, ki ga je Komisiji poslala <DATE ISO="20140408">8. aprila 2014</DATE>, razvidna razdelitev na 14,9 % za prostore, katerih uporaba je negospodarska, in 85,1 % za prostore, katerih uporaba je gospodarska.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123</NO.P><TXT>Komisija predlaga, naj se ta tožbeni razlog zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124</NO.P><TXT>Spomniti je treba, da je Komisija v točki 366 obrazložitve izpodbijanega sklepa presodila:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>Komisija šteje za negospodarske tudi stroške, povezane z naložbami ter vzdrževanjem stavb in opreme, ki se hkrati uporabljajo za gospodarske in negospodarske dejavnosti, in sicer v sorazmerju z njihovo uporabo za negospodarsko dejavnost. Natančneje, 7 % stroškov naložb v novi terminal je mogoče šteti za negospodarske, saj 7 % površine letališča zavzemajo policijska in carinska služba, uslužbenci za pregled potnikov in prtljage ter uslužbenci valonske javne službe, pristojne za varovanje letališkega območja.<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125</NO.P><TXT>Uvodoma je treba opozoriti, da ima Komisija na področju državnih pomoči široko diskrecijsko pravico, katere izvajanje vključuje gospodarsko presojo, ki jo je treba izvesti v okviru Evropske unije, vendar to ne pomeni, da mora sodišče Unije opustiti nadzor nad razlago, ki jo v zvezi z gospodarskimi podatki poda Komisija (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100902">2. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Scott</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑290/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:480">EU:C:2010:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso Sodišča mora namreč sodišče Unije med drugim preveriti ne le vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletene situacije, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100902">2. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Scott</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑290/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:480">EU:C:2010:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej po analogiji tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050215">15. februarja 2005</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Tetra Laval</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑12/03 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:87">EU:C:2005:87</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127</NO.P><TXT>Vendar sodišče Unije v okviru tega nadzora ne more s svojo gospodarsko presojo nadomestiti presoje Komisije. Nadzor, ki ga sodišča Unije izvajajo nad zapleteno gospodarsko presojo Komisije, je namreč omejen, in sicer nujno omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil in obrazložitve, pravilnosti dejanskega stanja ter morebitnega obstoja očitnih napak v presoji in zlorabe pooblastil (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100902">2. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Scott</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑290/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:480">EU:C:2010:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). V zvezi s tem, kadar mora Komisija, da bi preverila, ali ukrep spada na področje uporabe člena 107(1) PDEU, uporabiti merilo zasebnega vlagatelja, običajno uporaba tega merila pomeni, da mora Komisija opraviti zapleteno gospodarsko presojo (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100902">2. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Scott</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑290/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:480">EU:C:2010:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh meril v zvezi z obsegom stopnje nadzora, ki se sodišču Unije priznava v sodni praksi, je treba preučiti četrti, peti, šesti in sedmi tožbeni razlog.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129</NO.P><TXT>Že tu je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni prerekala izjave, ki jo je Komisija podala v odgovoru na tožbo, in sicer, da jo je Kraljevina Belgija trikrat (z dopisi z dne 24. februarja, 21. marca in <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE>) obvestila, da stroški negospodarskih naložb v novi terminal znašajo 7 % skupnih stroškov izvedenih naložb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130</NO.P><TXT>V sporočilu z dne <DATE ISO="20140408">8. aprila 2014</DATE>, poslanem Komisiji, v katerem je bilo pojasnjeno, da je 14,9 % površin novega terminala namenjenih negospodarskim dejavnostim, je tožeča stranka prostorom, ki so jih zasedale izključno zvezna policija in druge službe z nalogami javnih organov ali varnostnimi nalogami ter ki jih je opredelila kot prostore za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>naloge javne službe<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> in so predstavljali 7 % površin terminala, dodala 7 % površin, ki so jih zasedale tehnične naprave, kot so naprave za ogrevanje, 7 % površin vsakdanjega gibanja, kot so površine stopnišč in hodnikov, ki jih je opredelila kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>skupne letališke<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/><?PAGE NO="18"?> prostore, ter 100 % površin, na katerih so se v zvezi z javnostjo ali blagom izvajale zgoraj omenjene naloge javnih organov ali varnostne naloge, na primer naloge, namenjene kontroli potnih listov, in ki jih je opredelila kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>skupne javne<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> prostore.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se potniki, kot je tožeča stranka navedla v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča na obravnavi, sicer gibljejo po hodnikih zaradi izvajanja carinskih kontrol, vendar pa zlasti izvajanje prerogativ javne oblasti nikakor ne poteka v teh hodnikih, temveč samo v prostorih, ki so posebej namenjeni tem kontrolam. Poleg tega prehodnih točk in kavarn, kot je Komisija pravilno navedla na obravnavi, ni mogoče šteti za prostore, v katerih se izvajajo prerogative javne oblasti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132</NO.P><TXT>Tako iz preučitve okoliščin obravnavane zadeve ni razviden razlog, iz katerega naj bi bila metodologija, ki jo je tožeča stranka uporabila za določitev razdelitvenega ključa, primernejša od tiste, ki jo je trikrat (z dopisi z dne 24. februarja, 21. marca in <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE>) podala Kraljevina Belgija in ki jo je sprejela Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133</NO.P><TXT>Glede tega je treba navesti, da v nasprotju s tem, kar je tožeča stranka trdila na obravnavi, razdelitev po ključu 7 % za prostore, katerih uporaba je negospodarska, ni približna ali izmišljena ocena belgijske vlade, saj so bili, kot izhaja iz odgovora te vlade na vprašanja Komisije z dne <DATE ISO="20140311">11. marca 2014</DATE>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>načrti […] uporabljeni kot podlaga za ta izračun<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134</NO.P><TXT>Na obravnavi je tožeča stranka trdila še, da se letališče Charleroi v nasprotju z velikimi letališči, kot je Paris‑Charles‑de‑Gaulle (Francija) ali London‑Heathrow (Združeno kraljestvo), katerih število potnikov je že 20 let nespremenjeno, neprestano razvija, tako da se odstotek prostorov za negospodarsko uporabo na letališču Charleroi spreminja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135</NO.P><TXT>Vendar je treba tudi ob predpostavki, da je ta trditev dokazana, ugotoviti, da tožeča stranka ni mogla zatrjevati razvoja letališča Charleroi med trojico dopisov belgijske vlade z dne 24. februarja, 21. marca in <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE> ter njenim lastnim sporočilom, poslanim <DATE ISO="20140408">8. aprila 2014</DATE> oziroma štiri dni po zadnjem dopisu navedene vlade.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da ni mogoče šteti, da je Komisija napačno ugotovila dejansko stanje ali storila očitno napako pri presoji s tem, da je na podlagi primernih podatkov, ki ji jih je predložila Kraljevina Belgija, presodila, da je 7 % skupne površine letališča namenjenih negospodarskim dejavnostim, in s tem, da se v izpodbijanem sklepu ni sklicevala na sporočilo z dne <DATE ISO="20140408">8. aprila 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137</NO.P><TXT>Nazadnje, kar zadeva neobstoj obrazložitve izpodbijanega sklepa v tem pogledu, je treba poudariti, da je iz točke 366 obrazložitve tega sklepa jasno razviden razdelitveni ključ, ki ga je uporabila Komisija in ki ga je tej instituciji, kot je bilo že ugotovljeno, trikrat predložila belgijska vlada. Poleg tega, čeprav Komisija v točki 366 obrazložitve izpodbijanega sklepa ni omenila sporočila tožeče stranke z dne <DATE ISO="20140408">8. aprila 2014</DATE>, je treba ugotoviti, prvič, da je iz točke 22 obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da se ta izrecno sklicuje na obvestilo belgijskih organov z dne <DATE ISO="20140505">5. maja 2014</DATE>, v katerem je pojasnjeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>odstotek površin, namenjenih negospodarskim javnim službam, glede na prostore, namenjene gospodarskim dejavnostim, znaša 14,9 %<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, in drugič, da je Komisija jasno obrazložila razloge, iz katerih je bilo treba potrditi podatke, ki jih je trikrat predložila Kraljevina Belgija (z dopisi z dne 24. februarja, 21. marca in <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE>), kar je tožeči stranki nujno omogočilo, da je razumela razloge, iz katerih njenih podatkov ni bilo mogoče potrditi, Splošnemu sodišču pa, da je izvedlo nadzor. Z navedbo, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>7 % stroškov naložb v novi terminal […] mogoče šteti za negospodarske, saj 7 % površine letališča zavzemajo policijska in carinska služba, uslužbenci za pregled potnikov in prtljage ter uslužbenci valonske javne službe, pristojne za varovanje letališkega območja<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, je namreč Komisija v bistvu pojasnila, da so negospodarski samo stroški, ki so dejansko in nujno povezani s takimi službami, kar je tožeča stranka tudi odlično razumela, kot je razvidno iz trditev, ki jih je navedla v utemeljitev tega tožbenega razloga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0138"><NO.P>138</NO.P><TXT>Zato je treba četrti tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="19"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Peti tožbeni razlog: napačna uporaba prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje, očitne napake pri presoji in neobstoj obrazložitve Komisije pri določitvi neto diskontiranih vrednosti ukrepov iz leta 2002 in leta 2003, kar naj bi pripeljalo do kršitve člena 107(1) PDEU</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>139</NO.P><TXT>Tožeča stranka s petim tožbenim razlogom v bistvu izpodbija presojo merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ki jo je izvedla Komisija. Po njenem mnenju so tako metoda kot nekateri dejavniki izračuna, ki jih je uporabila Komisija, napačni. Ta tožbeni razlog je razdeljen na sedem delov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0140"><NO.P>140</NO.P><TXT>Pred preučitvijo različnih delov petega tožbenega razloga je treba na začetku odgovoriti na očitek tožeče stranke, da študija iz leta 2001, naslovljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>Risk Premiums for Other Markets<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> (premije za tveganje za druge trge), ni bila dostopna na internetnem naslovu, ki ga je navedla Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0141"><NO.P>141</NO.P><TXT>V zvezi s tem je dovolj ugotoviti – poleg tega, da je bila ta študija omenjena v opombi, vstavljeni pod točko 437 obrazložitve izpodbijanega sklepa – da okoliščina, da ustrezni internetni naslov, ki ga je navedla Komisija, ni bil dostopen, nikakor ne more povzročiti, da bi se v obravnavani zadevi izpodbijani sklep s tega vidika štel za nezadostno obrazložen.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvi del: izračun stroškov naložb, ki jih je bilo treba še izvesti <DATE ISO="20020415">15. aprila 2002</DATE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0142"><NO.P>142</NO.P><TXT>Točka 431 obrazložitve izpodbijanega sklepa vsebuje preglednico 13, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>Stroški naložb, ki jih je bilo treba na dan <DATE ISO="20020415">15. aprila 2002</DATE> še izvesti (v milijonih EUR)<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>. Navedena preglednica vsebuje te vrstice:</TXT><TBL NO.SEQ="0001" CLASS="GEN" COLS="5"><CORPUS><ROW><CELL COL="1"><IE/></CELL><CELL COL="2">2002</CELL><CELL COL="3">2003</CELL><CELL COL="4">2004</CELL><CELL COL="5">2002–2004</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">Prenova tehničnih in upravnih prostorov</CELL><CELL COL="2">1,55</CELL><CELL COL="3">0,00</CELL><CELL COL="4">0,00</CELL><CELL COL="5">1,78</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">Razširitev polnilnega otoka za kerozin</CELL><CELL COL="2">0,27</CELL><CELL COL="3">0,00</CELL><CELL COL="4">0,00</CELL><CELL COL="5">0,62</CELL></ROW><ROW><CELL COL="1">Pokopališče letal</CELL><CELL COL="2">0,03</CELL><CELL COL="3">0,00</CELL><CELL COL="4">0,00</CELL><CELL COL="5">0,05</CELL></ROW></CORPUS></TBL></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0143"><NO.P>143</NO.P><TXT>Tožeča stranka trdi, da zadnji stolpec v preglednici, prikazani zgoraj v točki 142, vsebuje napake.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0144"><NO.P>144</NO.P><TXT>Komisija je v odgovoru na tožbo priznala, da so nekateri številčni podatki v tej preglednici napačni. Vendar trdi, da so zneski, razen napak, ki jih omenja tožeča stranka, vneseni za vsako leto posebej, in vsote v preglednici 13 pravilni. Neto diskontirana vrednost ukrepa iz leta 2002 je bila izračunana na podlagi preglednice 14, naslovljene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>Stroški gospodarskih naložb, ki jih je Komisija upoštevala pri izračunu neto diskontirane vrednosti ukrepa iz leta 2002<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, v kateri so navedeni pravilni številčni podatki. Zato po mnenju Komisije nepravilnosti, opažene v preglednici 13, niso imele nobenega učinka na vsoto naložb, prikazanih v preglednici 13, in torej na izračun diskontirane vrednosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0145"><NO.P>145</NO.P><TXT>Komisija je v svojem popravku z dne <DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE> zadevne številčne podatke popravila (1,78 &gt; 1,55, 0,62 &gt; 0,27 in 0,05 &gt; 0,03).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0146"><NO.P>146</NO.P><TXT>Čeprav so take napake vredne obžalovanja, je treba ugotoviti, da tožeča stranka ne prereka tega, da zadevne napake niso imele nobenega učinka na izračun neto diskontirane vrednosti ukrepa iz leta 2002 v skladu z metodo in vrednostmi, ki jih je uporabila Komisija. Ko je Splošno sodišče na obravnavi tožeči stranki postavilo vprašanje o tem, ni bila zmožna pokazati vpliva, ki bi ga te napake imele na izračun neto diskontirane vrednosti ukrepa iz leta 2002.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0147"><NO.P>147</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je prvi del petega tožbenega razloga brezpredmeten in ga je treba zato zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugi del: metoda izračuna neto diskontiranih vrednosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0148"><NO.P>148</NO.P><TXT>Po mnenju tožeče stranke je Komisija storila napake pri izračunu neto diskontirane vrednosti denarnih tokov po 9‑odstotni diskontni stopnji in neto diskontirane vrednosti ukrepa iz leta 2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0149"><NO.P>149</NO.P><TXT>Medtem ko je za ukrep iz leta 2002 Komisija v točki 438 obrazložitve izpodbijanega sklepa dobila neto diskontirano vrednost denarnih tokov po 9‑odstotni diskontni stopnji v višini ‑76,48 milijona EUR in neto diskontirano vrednost ukrepa iz leta 2002 v višini ‑75 milijonov EUR, so strokovnjaki, ki jih je za to pooblastila tožeča stranka, ugotovili neto diskontirano vrednost denarnih tokov po isti diskontni stopnji v višini [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>]<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NOTE.ID="E0002"><P>Prikriti zaupni podatki.</P></NOTE> milijonov EUR in neto diskontirano vrednost navedenega ukrepa v višini [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>] milijonov EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0150"><NO.P>150</NO.P><TXT>Komisija je v odgovoru na tožbo priznala, da je pravilni znesek ‑83,70 milijona EUR in da neto diskontirana vrednost znaša [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>] milijonov EUR. Razlika med zneskoma [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>] milijonov EUR in [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>] milijonov EUR je bila posledica dveh napak v zvezi z dejstvi, ki ju tožeča stranka ni uveljavljala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0151"><NO.P>151</NO.P><TXT>Spomniti je treba, da je Komisija v točkah od 437 do 439 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>(437)</NO.P><TXT>Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 424, je Komisija za določitev diskontne stopnje ocenila tehtani povprečni strošek kapitala družbe S[owaer] ob odobritvi ukrepa. Ta ocena je temeljila na naslednjih podatkih in predpostavkah:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>30‑odstotnem finančnem vzvodu družbe S[owaer] in torej 23‑odstotnem deležu dolga pri financiranju (r<HT TYPE="SUB">D</HT>);</P></ITEM><ITEM><P>strošku dolga pred obdavčitvijo (k<HT TYPE="SUB">D</HT>), enakemu tehtanemu povprečnemu strošku dolga pred obdavčitvijo družbe S[owaer] v letu 2002, to je med 4,9 % in 5,5 %;</P></ITEM><ITEM><P>premiji za tveganje (Δk) v višini 5,51 %;</P></ITEM><ITEM><P>količniku beta med 0,91 in 1,23;</P></ITEM><ITEM><P>kar zadeva strošek lastniškega kapitala, strošku pred obdavčitvijo kapitala, vloženega brez tveganja (r<HT TYPE="SUB">f</HT>), med 5,16 % in 5,37 %;</P></ITEM><ITEM><P>davčni stopnji v višini (t) 40,2 %.</P></ITEM></LIST></P><P>Komisija lahko na podlagi teh podatkov in predpostavk izračuna tehtani povprečni strošek kapitala (C), in sicer na podlagi naslednje standardne formule:</P><P>C = (1 – r<HT TYPE="SUB">D</HT>) * k<HT TYPE="SUB">E</HT> + r<HT TYPE="SUB">D</HT> * k<HT TYPE="SUB">D</HT></P><P>kjer so stroški kapitala (k<HT TYPE="SUB">E</HT>) dobljeni z modelom ocenjevanja dolgoročnih sredstev (CAMP, Capital Asset Pricing Model) na podlagi formule:</P><P>k<HT TYPE="SUB">E</HT> = r<HT TYPE="SUB">f</HT> + β * Δk</P><?PAGE NO="21"?><P>Komisija na podlagi te formule in zgoraj navedenih predpostavk meni, da je 9‑odstotna diskontna stopnja razumna.</P><P>[…]</P></NP><NP><NO.P>(438)</NO.P><TXT>Neto denarni tokovi, navedeni v Preglednic[i] 19, diskontirani po 9‑odstotni stopnji, predstavljajo neto diskontirano vrednost v višini ‑83,7 milijona EUR.</TXT></NP><NP><NO.P>(439)</NO.P><TXT>Za izračun neto diskontirane vrednosti med celotnim trajanjem koncesije je treba projektu v letu 2015 pripisati končno vrednost. Pri tem se od leta 2015 predpostavlja denarni tok, ki je enak povprečnemu denarnemu toku v obdobju 2013–2015, povečanem za 2 % na leto. Ker se predpostavlja, da je zgornja meja za variabilni del koncesijske dajatve od leta 2016 odpravljena, je treba upoštevati vrednosti denarnih tokov brez zgornje meje v obdobju 2013–2015. Komisija je na podlagi teh predpostavk izračunala, da je mogoče končno vrednost projekta v letu 2015 oceniti na 8,07 milijona EUR.<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/></TXT></NP></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0152"><NO.P>152</NO.P><TXT>Ni sporno, da je Komisija s popravkom z dne <DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE> nadomestila v točki 438 obrazložitve izpodbijanega sklepa številko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>‑76,48<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> s številko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>‑83,7<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, v točki 439 obrazložitve tega sklepa številko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>1,48<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> s številko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>8,07<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> in v točki 440 obrazložitve navedenega sklepa številko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>75<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> s številko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>75,63<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0153"><NO.P>153</NO.P><TXT>Ne glede na storjene napake je treba ugotoviti, da tožeča stranka ne izpodbija trditve Komisije, da so popravljeni številčni podatki manj ugodni za tožečo stranko od tistih, ki so bili navedeni v izpodbijanem sklepu, in da tožeča stranka prav tako ni izpodbijala ugotovitve Komisije, da so pozitivni neto denarni tokovi, predvideni za leta od 2007 do 2009, očitno nezadostni za izničenje negativnih tokov iz drugih let ter zlasti naložb iz let 2002 in 2003, zaradi česar je Komisija sklenila, da zadevnih naložb ne bi izvedel noben zasebni vlagatelj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0154"><NO.P>154</NO.P><TXT>Dalje, tožeča stranka navaja, da so njeni svetovalci, ko so poskušali ponoviti rezultate z isto formulo, dobili bistveno drugačne vrednosti kot Komisija in da so predlagali nadomestne formule, ki jih običajno uporablja finančni sektor, kar dokazuje, da je analizo Komisije mogoče grajati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0155"><NO.P>155</NO.P><TXT>V zvezi s tem zgolj okoliščina, da je svetovalec tožeče stranke z isto formulo ali drugačno formulo dobil drugačne rezultate, ne zadošča, da bi se formula, uporabljena za izračun tehtanega povprečnega stroška kapitala družbe Sowaer ob odobritvi ukrepa, ki jo je izbrala Komisija, štela za očitno napačno (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100902">2. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Scott</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑290/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:480">EU:C:2010:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0156"><NO.P>156</NO.P><TXT>Trditev tožeče stranke, da so podatki, ki jih je Komisija zagotovila v zvezi s formulo, nenatančni, je brezpredmetna, saj je Komisija priznala, da so izračuni svetovalca tožeče stranke pravilni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0157"><NO.P>157</NO.P><TXT>Tožeča stranka Komisiji tudi očita, da ni obrazložila izbire formule za izračun tehtanega povprečnega stroška kapitala družbe Sowaer ob odobritvi ukrepa ter izbire dejavnikov in uporabljenih vrednosti oziroma jih je obrazložila zelo nezadostno ter da zadevnih podatkov ni podkrepila s poročili neodvisnih svetovalcev ali strokovnjakov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0158"><NO.P>158</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da niti iz osnovne uredbe, to je Uredbe št. 659/1999, niti iz sodne prakse, ki jo navaja tožeča stranka, ne izhaja, da bi imela Komisija za določitev metode, ki se uporabi, ali za preveritev svojih izračunov in njihovo potrditev obveznost posvetovati se z neodvisnimi strokovnjaki (glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980625">25. junija 1998</DATE>, <NAME.CASE>British Airways in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑371/94 in T‑394/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1998:140">EU:T:1998:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000316">16. marca 2000</DATE>, <NAME.CASE>Astilleros Zamacona/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑72/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:79">EU:T:2000:79</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160316">16. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Frucona Košice/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑103/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:152">EU:T:2016:152</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0177">177</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="22"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0159"><NO.P>159</NO.P><TXT>Glede očitka, da izpodbijani sklep ni zadostno obrazložen, je treba poudariti, da so bili formula za izračun neto diskontirane vrednosti ukrepa iz leta 2002 in uporabljeni podatki povzeti v točki 437 obrazložitve izpodbijanega sklepa ter da je svetovalec tožeče stranke na podlagi te informacije lahko ugotovil napake, ki jih je Komisija storila pri uporabi te formule in ki so bile pozneje popravljene tako, kot je nakazala tožeča stranka. Iz tega sledi, da se ta ne more pritoževati nad neobstojem obrazložitve izpodbijanega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0160"><NO.P>160</NO.P><TXT>Čeprav so napake, ki jih je Komisija storila v točkah od 438 do 440 obrazložitve izpodbijanega sklepa, vredne obžalovanja in so tožeči stranki otežile pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa izvedbo nadzora nad izpodbijanim sklepom, je treba vseeno ugotoviti, da ni razvidno, da bi lahko popravljeni številčni podatki povzročili neveljavnost ugotovitve Komisije, v skladu s katero merilo zasebnega udeleženca v obravnavani zadevi ni bilo upoštevano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0161"><NO.P>161</NO.P><TXT>Poleg tega, če tožeča stranka navaja, da je tudi sama uporabila isto formulo kot Komisija, vendar z drugimi vrednostmi parametrov, bo ta element konkretno preučen v okviru naslednjih delov tega tožbenega razloga, s katerimi se izpodbijajo ravno vrednosti teh parametrov, ki jih je upoštevala Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0162"><NO.P>162</NO.P><TXT>Posledično je treba drugi del petega tožbenega razloga zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Tretji del: količnik beta</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0163"><NO.P>163</NO.P><TXT>Tožeča stranka Komisiji očita, da je napačno ugotovila dejansko stanje in storila očitno napako pri presoji, ker je opredelitev količnika beta napačna. Po njenem mnenju se s količnikom beta ne meri <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>relativna dobičkonosnost sredstva glede na trg<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, temveč <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>relativna nestanovitnost sredstva glede na trg<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>. Tožeča stranka dodaja, da vrednosti količnika beta ne ustrezajo vrednostim, ki jih je ugotovil njen svetovalec. Navaja, da so ti približki in nepravilnosti vplivali na izračun neto diskontirane vrednosti ukrepov iz leta 2002 in leta 2003, ker je količnik beta vključen v izračun stroška kapitala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0164"><NO.P>164</NO.P><TXT>V zvezi s tem je dovolj navesti, da tudi ob predpostavki, da je opredelitev količnika beta, ki jo je podala Komisija, napačna, ni razvidno, da je ta napaka vplivala na izračune stroška kapitala in da je torej lahko vplivala na ugotovitev Komisije, v skladu s katero zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi izvedel zadevnih naložb. Poleg tega zgolj okoliščina, da je svetovalec tožeče stranke ugotovil druge vrednosti količnika beta, ne zadošča za dokaz očitne napake Komisije pri presoji glede izbire navedenega količnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0165"><NO.P>165</NO.P><TXT>Trditev tožeče stranke, da ni mogla preveriti pravilnosti podatkov in opredelitve količnika beta, kot jo je povzela Komisija, je treba zavrniti, ker iz listin iz spisa nesporno izhaja, da je tožeča stranka lahko preverila te elemente in se sklicevala na napako, ki naj bi bila storjena, na podlagi preglednic, sporočenih v okviru upravnega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0166"><NO.P>166</NO.P><TXT>Iz navedenega sledi, da je treba tretji del petega tožbenega razloga zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Četrti del: davčna stopnja, uporabljena za izračun neto diskontirane vrednosti ukrepa iz leta 2003</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0167"><NO.P>167</NO.P><TXT>Po mnenju tožeče stranke je Komisija, prvič, napačno ugotovila dejansko stanje s tem, da je kot referenco vzela davčno stopnjo v višini 40,2 %, da je ocenila neto diskontirano vrednost ukrepa iz leta 2003, čeprav je bila ta stopnja od <DATE ISO="20030101">1. januarja 2003</DATE> znižana na 33,99 %, in drugič, storila očitno napako pri presoji s tem, da je svoj izračun oprla na to napačno vrednost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0168"><NO.P>168</NO.P><TXT>Komisija je v odgovoru na tožbo priznala, da je davčna stopnja v višini 40,2 % za leto 2003 napačna, tako da razpon količnika beta za to leto namesto 0,91–1,23 znaša 0,91–1,25.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="23"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0169"><NO.P>169</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba, da je ta del mogoče le zavrniti, ker v obravnavanem primeru ni razvidno, da je napaka pri davčni stopnji za leto 2003 lahko vplivala na ugotovitev Komisije, v skladu s katero zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi izvedel zadevnih naložb.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Peti del: ocena stroška pred obdavčitvijo kapitala, vloženega brez tveganja, ki je bila uporabljena za izračun neto diskontirane vrednosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0170"><NO.P>170</NO.P><TXT>Tožeča stranka navaja, da je Komisija pri določanju neto diskontirane vrednosti za leto 2002 storila očitno napako pri presoji s tem, da se je oprla na obrestno mero za belgijske desetletne obveznice in da je ocenila strošek pred obdavčitvijo kapitala, vloženega brez tveganja. Po njenem mnenju bi se namreč družba Sowaer ob sklenitvi posla leta 2002 prav tako lahko oprla na obrestno mero za nemške desetletne obveznice. Poleg tega naj Komisija v okviru ukrepa iz leta 2003 ne bi upoštevala upoštevne obrestne mere za april 2003, temveč tisto, ki je ustrezala aprilu 2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0171"><NO.P>171</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da tožeča stranka ne navaja, v kolikšnem obsegu bi lahko opiranje na obrestno mero za nemške desetletne obveznice spremenilo ugotovitev Komisije, v skladu s katero zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi izvedel zadevnih naložb, to je v kolikšnem obsegu bi lahko sprememba te reference pripeljala do pozitivne neto diskontirane vrednosti. Ni namreč navedla, koliko bi v tem primeru znašala neto diskontirana vrednost v primerjavi s številko ‑83,7 milijona EUR, navedeno v točki 438 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ali s številko ‑75,63 milijona EUR po izračunu vrednosti med celotnim trajanjem koncesije (do leta 2040), navedeno v točki 440 obrazložitve tega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0172"><NO.P>172</NO.P><TXT>Nazadnje, v nasprotju s tem, kar zatrjuje tožeča stranka, je Komisija strošek pred obdavčitvijo kapitala, vloženega brez tveganja, ocenila na podlagi obrestne mere za belgijske desetletne obveznice aprila 2003.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0173"><NO.P>173</NO.P><TXT>Tožeča stranka v repliki Komisiji očita, da ni upoštevala možnosti odbitka amortizacije naložb in obresti, čeprav je učinek teh davčnih ugodnosti na dobiček podjetij in donosnost naložb bistven.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0174"><NO.P>174</NO.P><TXT>V zvezi s tem je dovolj opozoriti, da tožeča stranka s tem razlogovanjem dejansko navaja nov razlog, ki ni niti izrecno niti implicitno naveden v tožbi, tako da mora biti razglašen za nedopusten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0175"><NO.P>175</NO.P><TXT>Zaradi celovitosti je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni prerekala trditev Komisije, v skladu s katerimi nadomestna metoda, ki je bila predlagana, da bi se upoštevali davčni vidiki, ni primerna v okviru strukturnih čistih izgub in zanjo ne bi bila ugodnejša od metode, ki jo je uporabila Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0176"><NO.P>176</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da je treba peti del petega tožbenega razloga zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Šesti del: ocena finančnega vzvoda in deleža dolga pri financiranju, ki je bila uporabljena za izračun neto diskontirane vrednosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0177"><NO.P>177</NO.P><TXT>Po mnenju tožeče stranke je Komisija storila napake s tem, da je finančni vzvod družbe Sowaer ocenila na 30 % na podlagi naknadne analize, ki je temeljila na bilanci stanja za leto 2002. Z izvedbo naknadne analize naj Komisija ne bi upoštevala načela, da je treba spoštovanje načela zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu presojati na predhodni osnovi. Dalje, svetovalec tožeče stranke naj bi prišel do drugačnih številčnih podatkov. Nazadnje, tožeča stranka poudarja, da družba Sowaer ni niti letalski prevoznik niti letališče in da je Komisija zmotno opravila primerjavo s finančnim vzvodom letalskih prevoznikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0178"><NO.P>178</NO.P><TXT>V zvezi z očitkom, da je Komisija izvedla naknadno analizo, je ta pojasnila – ne da bi ji tožeča stranka oporekala – da bi bila bilanca stanja za leto 2001, če bi obstajala, prezgodnja, da bi zagotovila dober prikaz iskanega finančnega vzvoda, kot je bil določen na dan <DATE ISO="20020415">15. aprila 2002</DATE>, to je s predhodnega vidika, in da se je, ker je bila družba Sowaer ustanovljena <DATE ISO="20010628">28. junija 2001</DATE>, njeno prvo poslovno leto<?PAGE NO="24"?> razširilo na obdobje 18 mesecev, ki mu je ustrezala bilanca stanja za leto 2002. Iz tega sledi, da tožeča stranka Komisiji ne more očitati, da je storila očitno napako pri presoji, ker je analizo izvedla na podlagi bilance stanja za leto 2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0179"><NO.P>179</NO.P><TXT>Zgolj okoliščina, da je svetovalec tožeče stranke prišel do drugačnega finančnega vzvoda, ne zadošča za dokaz, da je Komisija storila očitno napako pri presoji. Poleg tega je Komisija v dupliki, ne da bi ji tožeča stranka oporekala, pojasnila razlike med svojimi številčnimi podatki in številčnimi podatki svetovalca tožeče stranke, ki jih je mogoče razložiti s tem, da je Komisija iz svojega izračuna izključila nefinančne obveznosti, kar je pri tovrstni naložbi utemeljeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0180"><NO.P>180</NO.P><TXT>Nazadnje, trditev tožeče stranke, da družba Sowaer ne pripada letalskemu sektorju, je brezpredmetna, ker Komisija za izračun neto diskontirane vrednosti zadevnih naložb ni uporabila povprečnega finančnega vzvoda letalskih prevoznikov, temveč je uporabila dejanski finančni vzvod družbe Sowaer. Podatek o povprečnem finančnem vzvodu letalskih prevoznikov se v opombi 163 izpodbijanega sklepa pojavi le kot element primerjave, ki ni vplival na zadevni izračun.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0181"><NO.P>181</NO.P><TXT>Tožeča stranka v repliki graja Komisijo, ker je za določitev finančnega vzvoda izbrala obdobje 2002–2010. Po njenem mnenju je to obdobje veliko prekratko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0182"><NO.P>182</NO.P><TXT>V zvezi s tem je dovolj ugotoviti, da tožeča stranka ni primerno oporekala trditvi Komisije, da je bilo navedeno obdobje edino, za katero so bili na voljo številčni podatki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0183"><NO.P>183</NO.P><TXT>Iz vsega navedenega izhaja, da je treba šesti del petega tožbenega razloga zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sedmi del: ocena premije za tveganje, ki je bila uporabljena za izračun neto diskontirane vrednosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0184"><NO.P>184</NO.P><TXT>Po mnenju tožeče stranke je ocena premije za tveganje na 5,51 % napačna. Komisija naj bi namreč upoštevala eno samo vrednost, ugotovljeno na ameriškem trgu, čeprav obstaja podrobna in javno dostopna študija za belgijski trg. Zato naj izračuni, izvedeni upoštevajoč ta številčni podatek, ne bi bili zanesljivi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0185"><NO.P>185</NO.P><TXT>Tega očitka ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0186"><NO.P>186</NO.P><TXT>Ne da bi ji tožeča stranka oporekala, je Komisija namreč navedla, da kljub njenim pozivom tožeča stranka v upravnem postopku ni predložila nobene druge ocene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0187"><NO.P>187</NO.P><TXT>Poleg tega je treba v zvezi z očitkom tožeče stranke, da Komisija ni obrazložila izpodbijanega sklepa v tem pogledu, ugotoviti, da je Komisija v točki 437 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla podlago premije za tveganje v višini 5,51 %, in sicer študijo, omenjeno zgoraj v točki 140 (glej opombo 164 izpodbijanega sklepa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0188"><NO.P>188</NO.P><TXT>Iz vsega navedenega izhaja, da je treba sedmi del petega tožbenega razloga zavrniti, s tem pa tudi peti tožbeni razlog v celoti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Šesti tožbeni razlog: napačna uporaba prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje in očitne napake Komisije pri presoji glede določitve neto diskontiranih vrednosti ukrepov iz leta 2002 in leta 2003 ter posledično pri izračunu dodatne dajatve, ki jo tožeča stranka plačuje od <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0189"><NO.P>189</NO.P><TXT>Tožeča stranka se s šestim tožbenim razlogom pritožuje nad posledicami napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe prava in očitnih napak Komisije pri presoji glede določitve neto diskontiranih vrednosti ukrepov iz leta 2002 in leta 2003 za izračun dodatne dajatve, ki jo mora<?PAGE NO="25"?> plačevati družbi Sowaer od <DATE ISO="20140404">4. aprila 2014</DATE>. Glede na to, da v skladu z izpodbijanim sklepom razlika med dajatvijo, skladno s tržno ceno, in dajatvijo, ki jo mora plačevati tožeča stranka, pomeni pomoč, ki jo je treba vrniti, ugotovljene napake bistveno vplivajo na znesek pomoči, ki jo je treba vrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0190"><NO.P>190</NO.P><TXT>V zvezi s tem je dovolj ugotoviti, da ta tožbeni razlog temelji izključno na predpostavki, da je peti tožbeni razlog utemeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0191"><NO.P>191</NO.P><TXT>Ker je bil peti tožbeni razlog zavrnjen, enako velja za šesti tožbeni razlog.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Sedmi tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve in to, da je Komisija napačno uporabila pravo pri določitvi zneska dodatne dajatve, ki jo je treba plačevati od <DATE ISO="20160101">1. januarja 2016</DATE></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0192"><NO.P>192</NO.P><TXT>Tožeča stranka s sedmim tožbenim razlogom Komisiji očita, da ni odgovorila na njeno zahtevo z dne <DATE ISO="20141117">17. novembra 2014</DATE> za pojasnila glede izračuna zneska dodatne dajatve, ki jo mora plačevati ob upoštevanju tržnih cen od <DATE ISO="20160101">1. januarja 2016</DATE>. Po njenem mnenju je bistveno in legitimno natančno poznati znesek pomoči, katere vračilo se zahteva, kar se izraža v natančni določitvi dodatne koncesijske dajatve. <HT TYPE="ITALIC">A fortiori</HT> naj tudi Kraljevina Belgija, na katero je naslovljen izpodbijani sklep, ne bi mogla imeti pravice, da diskrecijsko določi znesek pomoči, ki je bila razglašena za nezdružljivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0193"><NO.P>193</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da če želi tožeča stranka s tem tožbenim razlogom grajati to, da v izpodbijanem sklepu ni naveden natančen znesek pomoči, ki jo je treba vrniti, je dovolj spomniti, da nobena določba prava Unije ne zahteva, naj Komisija, ko naloži vračilo pomoči, ki je bila razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom, natančno določi znesek pomoči, ki ga je treba vrniti. Dovolj je, da so v odločbi Komisije podatki, ki njenemu naslovniku dopuščajo, da sam in brez pretiranih težav določi ta znesek. Komisija lahko torej upravičeno ugotovi le obveznost vrnitve zadevne pomoči, nacionalnim organom pa prepusti skrb, da izračunajo natančne zneske, ki jih je treba vrniti (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001012">12. oktobra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Španija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑480/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:559">EU:C:2000:559</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110728">28. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Mediaset/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑403/10 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:533">EU:C:2011:533</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0126">126</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0127">127</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0194"><NO.P>194</NO.P><TXT>Poleg tega, če se tožeča stranka sprašuje o višini zneska dajatve, ki bi jo morala plačevati, je treba ugotoviti, da je Komisija v točki 686 obrazložitve izpodbijanega sklepa opredelila metodo, ki se uporabi za določitev zneska pomoči, ki jo je treba vrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0195"><NO.P>195</NO.P><TXT>Zato je treba sedmi tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Osmi tožbeni razlog: napačna uporaba prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje, očitna napaka pri presoji in neobstoj obrazložitve Komisije pri preučitvi zadevnega trga in domnevnega izkrivljanja konkurence med letališčem Charleroi in letališčem Bruxelles‑National, ki naj bi ga povzročila pomoč</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0196"><NO.P>196</NO.P><TXT>Tožeča stranka z osmim tožbenim razlogom graja ugotovitev v točki 605 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero je pomoč povzročila precejšnje izkrivljanje konkurence s tem, da je vplivala na rast števila potnikov na letališču Bruxelles‑National v segmentu direktnih letov na kratkih in srednje dolgih razdaljah. S to ugotovitvijo naj bi Komisija napačno uporabila pravo in storila očitno napako pri presoji ter naj navedene ugotovitve ne bi obrazložila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0197"><NO.P>197</NO.P><TXT>Ta tožbeni razlog je razdeljen na dva dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0198"><NO.P>198</NO.P><TXT>S prvim delom tožeča stranka Komisiji očita, da ni pravilno analizirala zadevnega trga. Kar najprej zadeva delno medsebojno zamenljivost ponudb letališč Bruxelles‑National in Charleroi, tožeča stranka Komisiji očita, da se je oprla le na informacije, zagotovljene od družbe Brussels Airport, ki je tudi organ, ki upravlja letališče Bruxelles‑National, ne pa tudi na informacije, ki jih je zagotovila regija Valonija zlasti v odgovoru na zahtevo za informacije, ki jo je Komisija poslala <DATE ISO="20140114">14. januarja 2014</DATE>.<?PAGE NO="26"?> Tožeča stranka Komisiji tudi očita, da je upoštevala samo informacije po letu 2004, tako da je prezrla <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>katastrofalno obdobje, ki je sovpadalo s stečajem družbe Société anonyme belge d’exploitation de la navigation aérienne (Sabena), ki je nastopil <DATE ISO="20011107">7. novembra 2001</DATE><QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0199"><NO.P>199</NO.P><TXT>Poleg tega tožeča stranka trdi, da je Komisija medsebojno zamenljivost ponudb preučila le glede na geografski položaj zadevnih dveh letališč in da ni opravila analize v zvezi s kraji, v katere so namenjeni leti. Opozarja na sodno prakso, v skladu s katero je treba v letalskem sektorju medsebojno zamenljivost ponudb preveriti z analizo direktnih letov. Prav tako naj Komisija ne bi preučila značilnosti potencialnih strank vsakega od letališč, da bi ugotovila, ali sta ponudbi med seboj zamenljivi. Iz tega po mnenju tožeče stranke sledi, da Komisija ni mogla zakonito ugotoviti, da sta ponudbi dvojice letališč med seboj zamenljivi in torej skupni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0200"><NO.P>200</NO.P><TXT>Z drugim delom tožeča stranka Komisiji očita, da je napačno ugotovila, da je pomoč povzročila izkrivljanje konkurence med letališčem Bruxelles‑National in letališčem Charleroi, zlasti na podlagi domnevno nižje rasti števila potnikov na letališču Bruxelles‑National. Poleg tega naj bi Komisija, čeprav je priznala, da obstaja konkurenca med najmanj petimi letališči, upoštevala le konkurenco z letališčem Bruxelles‑National. Ta institucija pa naj bi morala preučiti položaj za vsako od teh petih letališč, in to z namenom preveriti, ali so domnevni učinki na letališče Bruxelles‑National edinstveni ali pa so te učinke občutila tudi druga letališča na gravitacijskem območju, tako da sprememba krivulje števila potnikov na letališču Bruxelles‑National ni posledica konkurence od katerega od drugih letališč na istem območju. Spremembo krivulje rasti števila potnikov na letališču Bruxelles‑National naj bi bilo namreč mogoče razložiti predvsem s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>stečajem družbe Sabena<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> in neustreznim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>business plan<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> (poslovni načrt) tega letališča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0201"><NO.P>201</NO.P><TXT>Tožeča stranka v repliki dodaja, da Komisija ni dokazala, da je obstajala vzročna zveza med spornimi ukrepi ter, prvič, naraščanjem prometa na letališču Charleroi, drugič, upadanjem prometa na letališču Bruxelles‑National, in tretjič, naraščanjem prometa na letališču Charleroi in upadanjem prometa na letališču Bruxelles‑National. Po mnenju tožeče stranke namreč naraščanje, ki ga je doživelo letališče Charleroi, ne izhaja – ali vsaj ne izhaja izključno – iz zadevnih ukrepov, temveč je posledica tega, da se je odločila za ustrezen in obetaven poslovni načrt, medtem ko je stagnacijo prometa v zvezi z leti na kratkih razdaljah na letališču Bruxelles‑National mogoče pojasniti z odločitvijo za konservativen poslovni načrt in s stečajem družbe Sabena leta 2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0202"><NO.P>202</NO.P><TXT>Komisija predlaga, naj se ta tožbeni razlog zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0203"><NO.P>203</NO.P><TXT>Oba dela tožbenega razloga tožeče stranke je treba preučiti skupaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0204"><NO.P>204</NO.P><TXT>Glede izvora informacij, na podlagi katerih je Komisija ugotovila delno medsebojno zamenljivost ponudb, je treba ugotoviti, da je iz točke 624 obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je podrobnosti, ki jih je Komisija navedla v točkah 625 in 626 obrazložitve tega sklepa, zagotovila Kraljevina Belgija. Komisija je resda navedla, da se številčni podatki, vsebovani v odgovoru z dne <DATE ISO="20140207">7. februarja 2014</DATE>, ujemajo s tistimi, ki jih je posredovala družba Brussels Airport. Vendar ni razvidno, da bi Komisija z upoštevanjem informacij, ki jih je zagotovila družba Brussels Airport, storila očitno napako pri presoji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0205"><NO.P>205</NO.P><TXT>Kar zadeva trditev tožeče stranke, da je Komisija upoštevala le informacije v zvezi s stanjem na trgu po letu 2004 in tako prezrla učinke stečaja družbe Sabena leta 2001, je dovolj ugotoviti, da tožeča stranka ni izpodbijala utemeljitve Komisije, v skladu s katero je ravno zato, da bi se izognila prikazu gibanja prometa, na katero je vplival stečaj družbe Sabena, prikazala gibanje od leta 2004 naprej.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0206"><NO.P>206</NO.P><TXT>V zvezi s trditvijo, da je stečaj družbe Sabena prispeval k zmanjšanju prometa letališča Bruxelles‑National, je dovolj navesti, da je brezpredmetna.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="27"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0207"><NO.P>207</NO.P><TXT>Že zgolj dejstvo, da je bila tožeča stranka deležna prednosti, iz katere so bili njeni konkurenti izključeni, namreč zadošča za ugotovitev, da je bil njen konkurenčni položaj okrepljen in da je bila s tem izkrivljena konkurenca. Iz istih razlogov ni mogoče sprejeti trditve tožeče stranke, da je razliko med rastjo letališča Bruxelles‑National in rastjo letališča Charleroi mogoče razložiti z izbiro poslovnega načrta, za katerega se je odločila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0208"><NO.P>208</NO.P><TXT>Kar zadeva na eni strani medsebojno zamenljivost ponudb letališča Bruxelles‑National in letališča Charleroi ter na drugi strani izkrivljanje konkurence zaradi pomoči, ki jo je prejela tožeča stranka, je treba najprej spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da Komisija za opredelitev ukrepa kot državne pomoči ni dolžna dokazati obstoja dejanskega vpliva pomoči na trgovino med državami članicami niti dejanskega izkrivljanja konkurence, temveč je dolžna le preučiti, ali pomoč lahko vpliva na to trgovino in izkrivlja konkurenco (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141212">12. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Banco Privado Português in Massa Insolvente do Banco Privado Português/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑487/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:1077">EU:T:2014:1077</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0209"><NO.P>209</NO.P><TXT>Zato v obravnavanem primeru Komisija ni bila dolžna dokazati, da je med naraščanjem in upadanjem prometa na zadevnih dveh letališčih ter sporno pomočjo obstajala vzročna zveza. Okoliščina, da so lahko na konkurenčni položaj teh letališč vplivali tudi drugi dejavniki, in ne le zadevna pomoč, ni ovira za ugotovitev, da je ta pomoč lahko vplivala na trgovino in izkrivljala konkurenco v smislu člena 107(1) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0210"><NO.P>210</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse izhaja tudi, da Komisiji v okviru te preučitve ni treba izvesti ekonomske analize resničnega stanja zadevnih trgov, tržnega deleža podjetij, ki so upravičena do pomoči, položaja konkurenčnih podjetij in trgovinskih tokov med državami članicami. Če pomoč ni bila podeljena zakonito – kar je tožeča stranka poleg tega priznala na obravnavi – se od Komisije prav tako ne zahteva, da mora prikazati dejanski učinek pomoči na konkurenco in trgovino med državami članicami. Takšna zahteva bi namreč dajala prednost državam članicam, ki izplačajo nezakonite pomoči, v škodo tistih, ki priglasijo pomoči med načrtovanjem (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151028">28. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Hammar Nordic Plugg/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑253/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:811">EU:T:2015:811</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0130">130</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> (neobjavljena) in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0211"><NO.P>211</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da tožeča stranka v obravnavani zadevi ne more zatrjevati, da je bila Komisija za namene ugotovitve izkrivljanja konkurence s sporno pomočjo dolžna opredeliti zadevni trg storitev in geografski trg ter dokazati obstoj vzročne zveze med pomočjo, ki jo je prejela tožeča stranka, in dejanskimi učinki te pomoči na promet na zadevnih letališčih. V zvezi s tem je treba spomniti, da ugotovitev obstoja selektivne gospodarske prednosti v korist tožeče stranke, ki se v obravnavanem primeru ne izpodbija, zadošča za dokaz tveganja izkrivljanja konkurence v smislu člena 107(1) PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130916">16. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>British Telecommunications in BT Pension Scheme Trustees/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑226/09 in T‑230/09</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:466">EU:T:2013:466</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0168">168</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Poleg tega se zmožnost pomoči za okrepitev konkurenčnega položaja podjetja, ki jo je prejelo, presoja glede na prednost, ki mu je bila odobrena, ne da bi bilo treba preučevati poslovne izide njegovih konkurentov (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990128">28. januarja 1999</DATE>, <NAME.CASE>BAI/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑14/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1999:12">EU:T:1999:12</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0078">78</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0212"><NO.P>212</NO.P><TXT>Nazadnje, tudi ob predpostavki, da bi Komisija morala analizirati učinke sporne pomoči na vsa letališča na gravitacijskem območju tožeče stranke, ni razvidno, da bi taka analiza lahko pripeljala do ugodnejšega rezultata od tistega, ki ga je Komisija ugotovila v izpodbijanem sklepu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0213"><NO.P>213</NO.P><TXT>Iz vsega navedenega izhaja, da je treba osmi tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="28"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Deveti tožbeni razlog: kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0214"><NO.P>214</NO.P><TXT>Po mnenju tožeče stranke je Komisija napačno uporabila pravo, ker ni preverila vseh meril za presojo načela varstva legitimnih pričakovanj. Najprej opozarja, da je Komisija s svojimi ugotovitvami v Odločbi 2004/393, svojim več kot desetletnim nedelovanjem in svojo prejšnjo prakso pri njej vzbudila legitimno pričakovanje glede zakonitosti sporne pomoči ali vsaj glede nemožnosti za odreditev njenega vračila. Dalje, tožeča stranka trdi, da se je predmet postopka ponovne preučitve ukrepov v korist družbe Ryanair tako razlikoval od obravnavane zadeve, Splošno sodišče pa nikakor ni omenilo morebitne nezakonitosti ukrepov, ki so ji bili odobreni, in da zato ni mogla razumno predvideti spremembe v ravnanju Komisije, pri čemer dodaja, da je Komisija začela postopek preiskave v zvezi z njo skoraj tri leta in pol prej. Nazadnje, tožeča stranka ugotavlja, da v obravnavani zadevi splošni interes Unije ne nasprotuje nevračilu sporne pomoči, saj Komisija ni dokazala, da je ta splošni interes dovolj nujen, da bi prevladal nad interesom tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0215"><NO.P>215</NO.P><TXT>Komisija predlaga, naj se ta tožbeni razlog zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0216"><NO.P>216</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da na eni strani podjetja, ki jim je bila dodeljena pomoč, načeloma legitimno pričakujejo, da je pomoč zakonita, le če je bila odobrena v skladu s postopkom, določenim v členu 108 PDEU, in da mora biti na drugi strani preudaren gospodarski subjekt običajno sposoben ugotoviti, ali se je ravnalo v skladu z navedenim postopkom. Natančneje, kadar je ukrep pomoči izveden brez predhodne priglasitve Komisiji in torej v skladu s členom 108(3) PDEU ni zakonit, prejemnik pomoči ne more imeti legitimnih pričakovanj glede pravilnosti dodelitve pomoči (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150319">19. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>OTP Bank</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑672/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:185">EU:C:2015:185</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0217"><NO.P>217</NO.P><TXT>Poleg tega, čeprav je treba spomniti, da ni mogoče izključiti možnosti, da se prejemnik nezakonite pomoči sklicuje na izjemne okoliščine, zaradi katerih je lahko upravičeno pričakoval, da je ta pomoč zakonita, pa je priznanje njegovega legitimnega pričakovanja v takem primeru pogojeno s tem, da je bila pomoč odobrena v skladu s postopkom, določenim v členu 108 PDEU (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980127">27. januarja 1998</DATE>, <NAME.CASE>Ladbroke Racing/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑67/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1998:7">EU:T:1998:7</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0182">182</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0218"><NO.P>218</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru pa ni sporno, da sporna pomoč ni bila priglašena Komisiji v skladu s členom 108(3) PDEU in da je bila pomoč, katere vračilo se zahteva, dodeljena po izdaji sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Aéroports de Paris/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑128/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:290">EU:T:2000:290</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je bilo razsojeno, da je upravljanje letališča načeloma gospodarska dejavnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0219"><NO.P>219</NO.P><TXT>Posledično se tožeča stranka ne more sklicevati na to, da je Komisija z odreditvijo vračila sporne pomoči kršila načelo varstva legitimnih pričakovanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0220"><NO.P>220</NO.P><TXT>Zato je treba deveti tožbeni razlog in tožbo v celoti zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prilagoditvena vloga</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0221"><NO.P>221</NO.P><TXT>Spomniti je treba, da je Komisija <DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE> Kraljevini Belgiji vročila popravek izpodbijanega sklepa, pri čemer je pojasnila, da napake, ki so bile odkrite v navedenem sklepu, nikakor ne vplivajo na sklepne ugotovitve, podane v njem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0222"><NO.P>222</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20160623">23. junija 2016</DATE> zaradi sprememb, ki jih je Komisija vnesla v izpodbijani sklep s popravkom z dne <DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE>, vložila prilagoditveno vlogo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0223"><NO.P>223</NO.P><TXT>Komisija se sklicuje na nedopustnost prilagoditvene vloge.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="29"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0224"><NO.P>224</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba, da prilagoditvena vloga ne vsebuje nobenega novega elementa in je omejena na neposrednejše povzemanje trditev, vsebovanih v tožbi in repliki, pri čemer se Komisiji očita več resnih in bistvenih napak, čeprav se popravek v resnici nanaša le na slogovne in slovnične spremembe ter na nekatere izračune.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0225"><NO.P>225</NO.P><TXT>Poleg tega, čeprav bi napačni številčni podatki, ki so bili navedeni v izpodbijanem sklepu, lahko otežili njegovo pravilno razumevanje, zlasti tožeči stranki, pa te napake ne morejo omogočiti, da bi se izpodbila zakonitost izpodbijanega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0226"><NO.P>226</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je – ker preučitev izpodbijanega sklepa ni omogočila, da bi se izpodbila njegova zakonitost, in vodi v zavrnitev tožbe – vprašanje dopustnosti prilagoditvene vloge nujno postalo brezpredmetno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0227"><NO.P>227</NO.P><TXT>V skladu s členom 135(1) Poslovnika lahko Splošno sodišče izjemoma, če to zahteva pravičnost, odloči, da neuspela stranka poleg svojih stroškov nosi le del stroškov druge stranke ali celo da se ji plačilo teh stroškov ne naloži. Poleg tega lahko Splošno sodišče v skladu s členom 135(2) tega poslovnika stranki, tudi tisti, ki je uspela, naloži plačilo dela ali vseh stroškov, če je to upravičeno zaradi njenega ravnanja, tudi pred vložitvijo tožbe, zlasti če je ta stranka drugi stranki povzročila stroške, ki so po mnenju Splošnega sodišča povzročeni brez razloga ali iz nagajivosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0228"><NO.P>228</NO.P><TXT>Splošno sodišče v okoliščinah obravnavane zadeve meni, da je Komisija, kot je razvidno iz zgornjih preudarkov, storila številne materialne napake, zaradi katerih je tožeča stranka lahko verjela, da lahko utemeljeno izpodbija veljavnost izpodbijanega sklepa, in zaradi katerih je bil nadzor nad izpodbijanim sklepom, ki ga je izvedlo Splošno sodišče, otežen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0229"><NO.P>229</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je mogoče šteti, da je ta postopek deloma povzročilo ravnanje Komisije, ker je ta lahko z napakami, ki jih je storila, pri tožeči stranki vzbudila razumljiva vprašanja glede zakonitosti izpodbijanega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0230"><NO.P>230</NO.P><TXT>Take okoliščine pomenijo razlog, ki utemeljuje, da se stroški, nastali zaradi postopka, porazdelijo med Komisijo in tožečo stranko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0231"><NO.P>231</NO.P><TXT>Po mnenju Splošnega sodišča je treba na podlagi pravične presoje okoliščin te zadeve Komisiji naložiti, da poleg svojih stroškov nosi polovico stroškov tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0232"><NO.P>232</NO.P><TXT>Poleg tega intervenientke v skladu s členom 138(3) Poslovnika nosijo svoje stroške.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (osmi razširjeni senat)</P><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožba se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Evropska komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov družbe Brussels South Charleroi Airport (BSCA).</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Družbe Société wallonne des aéroports SA (Sowaer), Brussels Airport Company SA in Brussels Airlines SA/NV nosijo svoje stroške.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><?PAGE NO="30"?><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Labucka</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Kancheva</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Madise</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Barents</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Passer</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20180125">25. januarja 2018</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Sodni tajnik</P><P>Sodnik</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>E. Coulon</P><P>R. Barents</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>