Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 17. septembra 2026(*)

„ Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Uredba (ES) št. 1924/2006 – Prehranske in zdravstvene trditve na živilih – Člen 2(2), točka 5 – Pojem ,zdravstvena trditev‘ – Prehranska dopolnila – Podatki o pogostosti jemanja in/ali načinu uporabe – Člen 14(2) – Trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni – Veljavni pogoji – Oglaševanje za promocijo prehranskega dopolnila “

V zadevi C‑721/24,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju, Belgija) z odločbo z dne 4. oktobra 2024, ki je na Sodišče prispela 22. oktobra 2024, v postopku

Vista-Life Pharma SA,

Vista-Life Pharma Belgium SCRL

proti

Laboratoires S.M.B. SA,

Brussels REPS Pharma SRL,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi M. L. Arastey Sahún, predsednica senata, J. Passer, E. Regan (poročevalec), D. Gratsias in B. Smulders, sodniki,

generalni pravobranilec: A. Biondi,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Vista-Life Pharma SA L. De Meese in P. Maeyaert, avocats,

–        za Laboratoires S.M.B. SA in Brussels Reps Pharma SRL G. Sorreaux, avocat,

–        za belgijsko vlado M. Jacobs, L. Jans in C. Pochet, agentke,

–        za Evropsko komisijo S. Delaude in B. Rous Demiri, agentki,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 29. januarja 2026

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(2), točki 1 in 5, ter člena 14(2) Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL 2006, L 404, str. 9, in popravek v UL 2007, L 12, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 109/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 (UL 2008, L 39, str. 14) (v nadaljevanju: Uredba št. 1924/2006).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama Vista-Life Pharma SA in Vista-Life Pharma Belgium SCRL (v nadaljevanju skupaj: Vista-Life) ter družbama Laboratoires S.M.B. SA in Brussels Reps Pharma SRL glede informacij v komercialnem oglaševanju, ki sta ga družbi Vista-Life pripravili za promocijo dveh prehranskih dopolnil.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

 Direktiva 2002/46/ES

3        Člen 2 Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 490) določa:

„Za namene te direktive so:

(a)      ,prehranska dopolnila‘ živila za dopolnjevanje običajne prehrane, ki so zgoščeni viri hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, sami ali v kombinaciji, in se dajejo v promet v odmerkih, to je v obliki npr. kapsul, pastil, tablet, pilul in drugih podobnih oblikah, vrečkah s praškom, ampulah s tekočino, kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah tekočine in praška za vnos v odmerjenih majhnih količinah;

[…]“

 Direktiva 2006/114/ES

4        Člen 2 Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL 2006, L 376, str. 21) določa:

„V tej direktivi:

(a)      ‚oglaševanje’ pomeni kakršno koli obliko predstavitve v zvezi s trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali svobodno poklicno dejavnostjo, katere namen je spodbujanje prodaje blaga ali storitev, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi;

[…]“

 Uredba št. 1924/2006

5        V uvodnih izjavah 3, 23 in 28 Uredbe št. 1924/2006 je navedeno:

„(3)      Splošne določbe glede označevanja vsebuje Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 5, str. 75)]. Direktiva [2000/13] na splošno prepoveduje uporabo informacij, ki bi zavajale kupca ali živilom pripisovale zdravilne lastnosti. Ta uredba bi morala dopolnjevati splošna načela v Direktivi [2000/13] in določati posebne pogoje glede uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih, namenjenih potrošniku.

[…]

(23)      Zdravstvene trditve bi morale biti za uporabo v Skupnosti odobrene samo na osnovi znanstvene ocene na najvišji ravni. Da se zagotovi usklajeno znanstveno oceno teh trditev, bi morala ta ocenjevanja izvajati Evropska agencija za varno hrano [(EFSA)]. Na zahtevo bi se moralo vlagatelju omogočiti vpogled v spis, da preveri stanje postopka.

[…]

(28)      Prehrana je samo eden od več dejavnikov, ki vplivajo na pojav določenih bolezni ljudi. Ostali dejavniki, kot so starost, genska nagnjenost, raven telesne dejavnosti, uživanje tobaka in drugih drog, izpostavljenost okolju in stres, lahko vplivajo na pojav bolezni ljudi. Glede trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni bi morale zato veljati posebne zahteve za označevanje.“

6        Člen 1 te uredbe, naslovljen „Predmet urejanja in področje uporabe“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.      Ta uredba usklajuje določbe zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na prehranske in zdravstvene trditve, da bi zagotovili učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.

2.      Ta uredba se uporablja za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku.

[…]“

7        Člen 2 navedene uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„1.      V tej uredbi:

[…]

(b)      se uporablja opredelitev pojma ,prehransko dopolnilo‘ iz Direktive [2002/46];

[…]

(d)      se uporablja opredelitev pojma ,označevanje’ iz člena 1(3)(a) Direktive [2000/13].

[…]

2.      Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(1)      ,trditev‘ pomeni vsako sporočilo ali predstavitev, ki ni obvezna v okviru zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje, vključno s slikovno predstavitvijo, grafično predstavitvijo ali predstavitvijo s simboli v kakršni koli obliki, s katero se navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti;

[…]

(5)      ,zdravstvena trditev‘ pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani;

(6)      ‚trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za [nastanek] bolezni‘ pomeni kakršno koli zdravstveno trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da uživanje kategorije živil, živila ali enega od njegovih sestavnih delov znatno zmanjšuje dejavnik tveganja za razvoj bolezni;

[…]“

8        Člen 3, prvi odstavek, te uredbe, naslovljen „Splošna načela za vse trditve“, določa:

„Prehranske in zdravstvene trditve se lahko uporabljajo pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil, danih v promet v Skupnosti le, če so skladne z določbami te uredbe.“

9        Člen 4 Uredbe št. 1924/2006, naslovljen „Pogoji za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev“, v odstavku 2 določa:

„Z odstopanjem od odstavka 1 se prehranske trditve:

[…]

(b)      dovolijo, če posamezno hranilo preseže profil hranila, pod pogojem, da je navedba o specifičnem profilu hranila v neposredni bližini trditve, na isti strani in enako vidna kot trditev. Navedba se glasi: ,Visoka vsebnost […]’.“

10      Člen 14 te uredbe, naslovljen „Trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za [nastanek] bolez[ni] in trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok“, določa:

„1.      Ne glede na člen 2(1)(b) Direktive [2000/13] se lahko naslednje trditve uporabijo, kadar so odobrene v skladu s postopkom, določenim v členih 15, 16, 17 in 19 te uredbe, za vključitev v seznam Skupnosti takih dovoljenih trditev, skupaj z vsemi potrebnimi pogoji za uporabo teh trditev:

(a)      trditve o zmanjšanju tveganja [za nastanek] bolezni;

[…]

2.      Poleg splošnih zahtev, določenih v tej uredbi, in posebnih zahtev iz odstavka 1, je treba pri označevanju ali, če tako označevanje ne obstaja, pri predstavljanju ali oglaševanju trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za [nastanek] bolez[ni], navesti, da za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno.“

 Uredba (EU) št. 1169/2011

11      Člen 2 Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL 2011, L 304, str. 18), naslovljen „Opredelitev pojmov“, v odstavku 2 določa:

„Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

[…]

(c)      ,obvezne informacije o živilih’ pomeni podatke, ki morajo na podlagi določb Unije biti zagotovljene končnemu potrošniku;

[…]

(j)      ,označevanje’ pomeni vse navedbe, podatke, trgovska imena, blagovne znamke, slikovno gradivo ali simbole v zvezi z živilom, ki se namestijo na kakršno koli vrsto embalaže, dokument, obvestilo, označbo, obroček ali vratno etiketo, ki spremlja ali se nanaša na takšno živilo;

[…]“

12      Člen 7 te uredbe, naslovljen „Prakse poštenega informiranja“, v odstavku 2 določa:

„Informacije o živilih so točne, jasne in potrošniku zlahka razumljive.“

13      Člen 12 navedene uredbe, naslovljen „Razpoložljivost in namestitev obveznih informacij o živilih“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.      Obvezne informacije o živilih so na voljo in zlahka dostopne za vsa živila v skladu s to uredbo.

2.      V primeru predpakiranih živil so obvezne informacije o živilih prikazane neposredno na embalaži ali nanjo pritrjeni označbi.“

14      Člen 53 iste uredbe, naslovljen „Razveljavitev“, določa:

„1.      Direktive 87/250/EGS, 90/496/EGS, 1999/10/ES, [2000/13], 2002/67/ES in 2008/5/ES ter Uredba (ES) št. 608/2004 se razveljavijo z dnem 13. decembra 2014.

2.      Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.“

 Izvedbeni sklep 2013/63/EU

15      Točka 2 Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije 2013/63/EU z dne 24. januarja 2013 o sprejetju smernic za izvajanje posebnih pogojev za zdravstvene trditve iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2013, L 22, str. 25), naslovljena „Obvezni podatki, ki so priloženi odobrenim zdravstvenim trditvam – člen 10(2)“, tako določa:

„2.1            Ločevanje treh primerov izvajanja člena 10(2)

Člen 10(2) za zagotavljanje skladnosti z Uredbo določa dva ali po potrebi štiri vrste obveznih podatkov, ki jih je treba navesti potrošniku pri uporabi zdravstvene trditve. Informacije iz točk (a) do (d) člena 10(2) se morajo navesti pri označevanju živil ali, če to ne obstaja, pri njihovem predstavljanju in oglaševanju. To določbo je treba razumeti v smislu cilja zakonodajalca, da zagotovi visoko raven varstva potrošnikov z navajanjem točnih in resničnih podatkov, na podlagi katerih se potrošniki odločajo.

,Označevanje’ je opredeljeno v členu 1(3)(a) Direktive 2000/13/ES in členu 2(2)(j) Uredbe [št. 1169/2011]. Opredelitev navaja, da ‚‚označevanje‘ pomeni vse navedbe, podatke, trgovska imena, blagovne znamke, slikovno gradivo ali simbole v zvezi z živilom, ki se namestijo na kakršno koli vrsto embalaže, dokument, obvestilo, označbo, obroček ali vratno etiketo, ki spremlja ali se nanaša na takšno živilo’. V pravu Unije je opredeljeno ,oglaševanje’ […], ne pa tudi ,predstavitev’, ki jo je zato treba razumeti v smislu pojasnila iz točke (a) člena 2(3) Direktive [2000/13] in točke (b) člena 7(4) Uredbe [št. 1169/2011].

Zdravstvena trditev je lahko vključena v ,označevanje’, ki je lahko širši pojem od označbe, saj zajema vse podatke o živilu za potrošnike ter je priložena živilu ali se nanj sklicuje. Razlika med označevanjem in oglaševanjem je, da gre pri označevanju za dobavo živila končnemu potrošniku, pri oglaševanju pa nosilec živilske dejavnosti promovira ponudbo živila.

(a)      V skladu s členom 10(2) je treba pri označevanju živil, za katera se uporablja zdravstvena trditev, navesti obvezne podatke.

(b)      Če ,označevanja’ ni, se obvezni podatki vključijo kot del ,oglaševanja’ in ,predstavitve’ živila, na katerega se nanaša zdravstvena trditev. Če se na primer zdravstvena trditev uporablja v splošnem oglaševanju živil (npr. v zvezi z oljčnim oljem, mlečnimi izdelki, mesom itd.) in se ne nanaša na določen proizvod, ki je ,označen’, se morajo obvezni podatki navesti tudi pri ,oglaševanju’ in ,predstavitvi’ navedenega živila.

Člen 12 Uredbe [št. 1169/2011] določa, da mora potrošnik vedno imeti na voljo obvezne podatke, ko se odloča o nakupu živila. […]

[…]“

 Belgijsko pravo

 Zakonik o gospodarskem pravu

16      Člen VI.104 code de droit économique (zakonik o gospodarskem pravu, Moniteur belge z dne 29. marca 2013, str. 19975), kakor je bil spremenjen z Loi portant insertion du titre VI „Pratiques du marché et protection du consommateur“ dans le Code de droit économique et portant insertion des définitions propres au livre VI, et des dispositions d’application de la loi propres au livre VI, dans les Livres Ier et XV du Code de droit économique (zakon o vključitvi naslova VI „Tržne prakse in varstvo potrošnikov“ v zakonik o gospodarskem pravu in o vključitvi opredelitev iz knjige VI ter izvedbenih določb zakona o knjigi VI v knjigah I in XV zakonika o gospodarskem pravu z dne 21. decembra 2013) (Moniteur belge z dne 30. decembra 2013, str. 103506; v nadaljevanju: zakonik o gospodarskem pravu), določa:

„Vsako ravnanje, ki je v nasprotju s pošteno tržno prakso in s katerim podjetje škoduje ali bi lahko škodovalo poklicnim interesom enega ali več drugih podjetij, je prepovedano.“

 Kraljevi odlok z dne 30. maja 2021 o dajanju hranil in živil, ki so jim bila dodana hranila, na trg

17      Člen 9 kraljevega odloka z dne 30. maja 2021 o dajanju hranil in živil, ki so jim bila dodana hranila, na trg (Moniteur belge z dne 11. junija 2021, str. 61519) določa:

„Pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil iz člena 3 je prepovedano:

1.      proizvodu pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni ter navajati podobne lastnosti;

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

18      Družbi Laboratoires S.M.B. in Brussels REPS Pharma, toženi stranki v postopku v glavni stvari, sta družbi belgijskega prava, ki delujeta v farmacevtskem in parafarmacevtskem sektorju. Zlasti proizvajata in tržita prehranska dopolnila.

19      Družbi Vista-Life v teh sektorjih tržita tudi prehranska dopolnila in konkurirata toženima strankama v postopku v glavni stvari. Med temi dopolnili sta med drugim proizvoda, imenovana „Vista-D3“ in „VistaSterol“.

20      Toženi stranki iz postopka v glavni stvari sta z dopisom z dne 18. marca 2021 družbi Vista-Life opozorili, naj ne razširjata več dveh oglasov v zvezi s prehranskim dopolnilom Vista-D3, ki sta bila februarja 2021 objavljena v dveh revijah za zdravstvene delavce, ker je bilo v njiju predstavljeno, da vsakodnevno jemanje tega prehranskega dopolnila povzroči „stabilne plazemske koncentracije“, kar naj bi bila zdravstvena trditev, ki na podlagi Uredbe št. 1924/2006 ni dovoljena.

21      Družbi Vista-Life sta z dopisom z dne 25. marca 2021 prerekali, da sta kršili to uredbo, pri čemer sta trdili, da taka navedba ni zdravstvena trditev v smislu navedene uredbe.

22      Družbi Vista-Life sta aprila 2021 v reviji za zdravstvene delavce objavili še en oglas v zvezi s prehranskim dopolnilom VistaSterol, ki je vseboval to navedbo: „rešitev za obvladovanje holesterola“. V tem oglasu je bilo navedeno tudi, da to prehransko dopolnilo vsebuje fitosterole.

23      Toženi stranki v postopku v glavni stvari sta 9. junija 2021 pri tribunal de l’entreprise francophone de Bruxelles (gospodarsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini, Belgija) vložili opustitveno tožbo, s katero sta med drugim predlagali, prvič, naj se ugotovi, da zdravstveni trditvi „stabilne plazemske koncentracije“ in „rešitev za obvladovanje holesterola“, ki ju družbi Vista-Life uporabljata za svoja proizvoda Vista-D3 in VistaSterol, kršita člen 10 in člen 14(2) Uredbe št. 1924/2006 ter člen VI.104 zakonika o gospodarskem pravu, in drugič, naj se družbama Vista-Life naloži, da morata prenehati s to kršitvijo, sicer jima grozi denarna kazen.

24      Tribunal de l’entreprise francophone de Bruxelles (gospodarsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini) je s sodbo z dne 6. aprila 2022 tej tožbi ugodilo.

25      Družbi Vista-Life sta od oktobra do decembra 2022 v treh revijah, namenjenih zdravstvenim delavcem, objavili štiri nove oglase v zvezi s prehranskim dopolnilom Vista-D3, v katerih se domneva, da se je z jemanjem tega prehranskega dopolnila mogoče izogniti povečanemu tveganju umrljivosti, in/ali med drugim vsebujejo navedbe, da je bolje vsakodnevno jemati vitamin D, kot pa vzeti enkraten večji odmerek („bolje vsak dan kot v enkratnem odmerku“), in podjezično jemanje prehranskega dopolnila Vista-D3 je „prednostni način uporabe, ki ima številne prednosti v primerjavi s peroralno uporabo: hitrejšo absorpcijo ter izogibanje učinku prvega prehoda v jetrih in encimski razgradnji v želodcu“.

26      Toženi stranki v postopku v glavni stvari sta z dopisom z dne 23. novembra 2022 družbi Vista-Life pozvali, naj prenehata uporabljati podatke v teh oglasih, ker sta menili, da so te zdravstvene trditve prepovedane z Uredbo št. 1924/2006 in da kršijo kraljevi odlok z dne 30. maja 2021 o dajanju hranil in živil, ki so jim bila dodana hranila, na trg, Uredbo št. 1169/2011 in zakonik o gospodarskem pravu.

27      Družbi Vista-Life sta z dopisom z dne 2. decembra 2022 izpodbijali tako formulirane trditve toženih strank iz postopka v glavni stvari in nista upoštevali tega opomina.

28      Toženi stranki v postopku v glavni stvari sta 9. decembra 2022 pri tribunal de l’entreprise francophone de Bruxelles (gospodarsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini) vložili opustitveno tožbo, s katero sta med drugim predlagali, naj se ugotovi, da zdravstvene trditve iz točke 25 te sodbe kršijo člen 10 Uredbe št. 1924/2006 in zato člen VI.104 zakonika o gospodarskem pravu, ter naj se družbama Vista-Life naloži, da morata prenehati z uporabo teh in vseh podobnih trditev, sicer jima grozi denarna kazen.

29      Tribunal de l’entreprise francophone de Bruxelles (gospodarsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini) je s sodbo z dne 5. aprila 2023 med drugim ugotovilo, da trditev, v skladu s katero se je z izdelkom Vista-D3 mogoče izogniti povečanemu tveganju umrljivosti, trditev, v skladu s katero se je z izdelkom Vista-D3 mogoče izogniti učinku prvega prehoda v jetrih in encimski razgradnji v želodcu, ter trditev „bolje vsak dan kot v enkratnem odmerku“ pomenijo nedovoljene zdravstvene trditve, ki zato kršijo člen 10 Uredbe št. 1924/2006 in člen VI.104 zakonika o gospodarskem pravu. Poleg tega je družbama Vista-Life naložilo, naj prenehata z uporabo teh in vseh podobnih trditev, sicer jima grozi denarna kazen.

30      Družbi Vista-Life sta zoper sodbi tribunal de l’entreprise francophone de Bruxelles (gospodarsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini) z dne 6. aprila 2022 in z dne 5. aprila 2023 vložili pritožbo pri cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju, Belgija), ki je predložitveno sodišče, ki je zadevi združilo.

31      Zadnjenavedeno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe ugotavlja, prvič, da se toženi stranki v postopku v glavni stvari in družbi Vista-Life ne strinjajo glede vprašanja, ali podatki „stabilne plazemske koncentracije“, „z izdelkom Vista-D3 se je mogoče izogniti učinku prvega prehoda v jetrih in encimski razgradnji v želodcu“ ter „bolje vsak dan kot v enkratnem odmerku“ pomenijo zdravstvene trditve v smislu člena 2(2), točka 5, Uredbe št. 1924/2006.

32      V zvezi s tem navedeno sodišče na eni strani navaja, da ni sporno, da ti podatki niso na seznamih zdravstvenih trditev, ki se dovolijo na podlagi Uredbe št. 1924/2006.

33      Na drugi strani meni, da je treba glede na opredelitev pojma „zdravstvena trditev“ iz člena 2(2), točka 5, Uredbe št. 1924/2006 preveriti, ali navedeni podatki navajajo, namigujejo ali nakazujejo, da obstaja povezava med prehranskim dopolnilom Vista-D3 in zdravjem.

34      V obravnavanem primeru predložitveno sodišče ugotavlja, da podatki iz točke 31 te sodbe namigujejo na obstoj povezave med pogostostjo jemanja in načinom uporabe proizvoda Vista-D3 ter njegovo presnovo v organizmu, ki naj bi bila učinkovitejša.

35      Vendar ugotavlja, da v splošni opredelitvi pojma „trditev“ iz člena 2(2), točka 1, Uredbe št. 1924/2006 ni pojasnjeno, kaj je treba razumeti kot „posebne lastnosti“, in da v opredelitvi pojma „zdravstvena trditev“ iz člena 2(2), točka 5, te uredbe ni navedeno, ali izraz „živilo ali ena od njegovih sestavin“ vključuje lastnosti, povezane s pogostostjo jemanja ali načinom uporabe zadevnega živila.

36      Drugič, kar zadeva navedbo „rešitev za obvladovanje holesterola“ v zvezi s prehranskim dopolnilom VistaSterol, predložitveno sodišče navaja, da se družbi Vista-Life in toženi stranki v postopku v glavni stvari strinjajo, da se ta navedba opredeli kot „zdravstvena trditev“ in, natančneje, kot zdravstvena trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni v smislu člena 2(2), točka 6, Uredbe št. 1924/2006.

37      Ne strinjata pa se glede vprašanja, ali je ta trditev skladna s členom 14(2) te uredbe.

38      V zvezi s tem predložitveno sodišče ugotavlja, da v zadevnem oglaševanju ni navedbe, ki je v tej določbi in v skladu s katero za bolezen, na katero se zadevna trditev nanaša, in sicer v obravnavanem primeru srčno-žilne bolezni, obstaja več dejavnikov tveganja, in da ima sprememba enega od teh dejavnikov, in sicer v obravnavanem primeru dodajanje fitosterolov, lahko ugoden učinek, kar pa ni nujno.

39      Vendar ugotavlja, da embalaža in navodila za uporabo prehranskega dopolnila VistaSterol ter spletna stran družb Vista-Life vsebujejo navedbo, da povišan holesterol sodi med dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni.

40      V teh okoliščinah je cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali je treba točki 1 in 5 člena 2(2) Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da izraza ,posebne lastnosti’ in ,kategorija živil, živilo ali ena od njegovih sestavin’ vključujeta navedbe, povezane s pogostostjo jemanja in/ali načinom uporabe živila?

2.      Ali je treba člen 14(2) Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da zahteva, da je treba pri označevanju ali, če tako označevanje ne obstaja, pri predstavljanju ali oglaševanju dobesedno prepisati navedbo, v skladu s katero za bolezen, na katero se navezuje trditev, ,obstaja več dejavnikov tveganja in ima sprememba enega od teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni nujno’?

3.      Ali je treba člen 14(2) Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da zahteva, da je treba v oglasu, v katerem se ponovi zdravstvena trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za bolezni, navesti tudi, da ,za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega od teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni nujno’, če je to navedeno na embalaži, v navodilu za uporabo in/ali spletišču izdelka?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Prvo vprašanje

41      Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(2), točka 5, Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da so podatki v zvezi s pogostostjo jemanja in/ali načinom uporabe prehranskega dopolnila zajeti s pojmom „zdravstvena trditev“ v smislu te določbe.

42      Najprej, opozoriti je treba, da se v skladu s členom 1(2) Uredbe št. 1924/2006 ta uporablja za prehranske in zdravstvene trditve, navedene v komercialnih sporočilih v zvezi z živili, ki so kot taka namenjena končnemu potrošniku, vključno s prehranskimi dopolnili, kot izhaja iz člena 2(1)(b) te uredbe v povezavi s členom 2(a) Direktive 2002/46.

43      V skladu s členom 3, prvi odstavek, Uredbe št. 1924/2006 se take trditve lahko uporabljajo pri označevanju in predstavitvi živil, danih na trg v Evropski uniji, kot tudi pri njihovem oglaševanju le, če so v skladu z določbami te uredbe.

44      Te določbe določajo vrsto zahtev, ki urejajo uporabo zdravstvenih trditev na živilih v Uniji, zlasti zahtevo, navedeno v uvodni izjavi 23 navedene uredbe, v skladu s katero je treba tako uporabo dovoliti šele po znanstveni oceni, ki izpolnjuje najvišje zahteve, ki jih mora zaradi zagotovitve usklajenega ocenjevanja opraviti EFSA (glej v tem smislu sodbo z dne 30. aprila 2025, Novel Nutriology, C‑386/23, EU:C:2025:304, točka 65 in navedena sodna praksa).

45      V zvezi s tem je treba navesti, prvič, da je v členu 2(2), točka 1, Uredbe št. 1924/2006 pojem „trditev“ opredeljen široko kot „vsako sporočilo ali predstavitev, ki ni obvezna v okviru zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje, vključno s slikovno predstavitvijo, grafično predstavitvijo ali predstavitvijo s simboli v kakršni koli obliki, s katero se navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti“.

46      Iz uporabe glagolov „domneva ali namiguje“ izhaja, da opredelitev „trditve“ v smislu te določbe ne zahteva, da sporočilo ali predstavitev, ki spada pod ta pojem, izrecno kaže na to, da ima živilo nekatere posebne lastnosti. Zadostuje, da lahko tako sporočilo ali predstavitev pri povprečnem potrošniku, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, ustvari vtis, da ima živilo take lastnosti (glej po analogiji sodbo z dne 18. julija 2013, Green – Swan Pharmaceuticals CR, C‑299/12, EU:C:2013:501, točka 24).

47      Poleg tega, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 26 sklepnih predlogov, se sklicevanje na „posebne lastnosti“ živila ne sme razumeti tako, da je – drugače kot družba Vista-Life trdi v pisnem stališču – omejeno le na inherentne lastnosti tega živila, kot sta njegova sestava ali njegova vsebina. Nanaša se tudi na načine uporabe, v skladu s katerimi se navedeno živilo zaužije, kadar so ti načini predstavljeni tako, da imajo vlogo pri lastnostih, ki se pripisujejo istemu živilu.

48      Zato lahko podatki o pogostosti jemanja prehranskega dopolnila, kot je „bolje vsak dan kot v enkratnem odmerku“, ali o načinu njegove uporabe, kot je „podjezično“, temu prehranskemu dopolnilu pripisujejo posebne lastnosti v smislu člena 2(2), točka 1, Uredbe št. 1924/2006.

49      Drugič, člen 2(2), točka 5, Uredbe št. 1924/2006 opredeljuje pojem „zdravstvena trditev“ kot „vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani“.

50      Kot je Sodišče že razsodilo, je „zdravstvena trditev“ v smislu te določbe opredeljena glede na povezavo, ki mora obstajati med živilom in eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani, saj ta opredelitev ne daje nobenega pojasnila niti glede neposrednosti ali posrednosti te povezave niti glede njene intenzivnosti ali trajanja, zato je treba pojem „povezava“ razlagati široko (sodba z dne 18. julija 2013, Green – Swan Pharmaceuticals CR, C‑299/12, EU:C:2013:501, točka 22 in navedena sodna praksa).

51      Zato pojem „zdravstvena trditev“ ne zadeva le povezave, ki namiguje na izboljšanje zdravstvenega stanja zaradi uživanja živila, temveč tudi vsako povezavo, ki namiguje na odsotnost ali zmanjšanje negativnih učinkov za zdravje ob ali – v drugih primerih – po takšnem uživanju (glej v tem smislu sodbo z dne 6. septembra 2012, Deutsches Weintor, C‑544/10, EU:C:2012:526, točka 35).

52      Tako podatki v zvezi s pogostostjo jemanja ali načinom uporabe prehranskega dopolnila, kot so ti iz točke 48 te sodbe, kadar so predstavljeni kot podatki, ki imajo vlogo pri zagotavljanju pozitivnega učinka na zdravje ali pri neobstoju ali zmanjšanju negativnega učinka na zdravje, ki bi lahko izhajal iz drugačne pogostosti jemanja ali drugega načina uporabe, lahko spadajo pod pojem „zdravstvena trditev“ v smislu člena 2(2), točka 5, Uredbe št. 1924/2006.

53      Nasprotno pa, kot je razvidno iz opredelitve, navedene v točki 50 te sodbe, ti podatki, kadar so omejeni na to, da se potrošnikom zagotovijo povsem praktične informacije o načinih uživanja zadevnega proizvoda, ne da bi se izrecno ali implicitno sklicevali na učinek na zdravje, ne morejo biti zajeti s tem pojmom.

54      Ta razlaga je poleg tega v skladu s cilji Uredbe št. 1924/2006, ki so, prvič, kot je določeno v njenem členu 1(1), zagotoviti učinkovito delovanje notranjega trga ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, zlasti pred zavajajočimi trditvami, tako da se jim olajša izbira z dajanjem varnih in ustrezno označenih izdelkov na trg. Drugič, varovanje zdravja je eden glavnih ciljev te uredbe (glej v tem smislu sodbo z dne 30. aprila 2025, Novel Nutriology, C‑386/23, EU:C:2025:304, točka 63 in navedena sodna praksa).

55      Za doseganje ciljev zagotavljanja visoke ravni varstva potrošnikov in varovanja zdravja ljudi je treba potrošnikom med drugim dati potrebne informacije, da lahko opravijo izbiro ob poznavanju dejstev (sodba z dne 30. aprila 2025, Novel Nutriology, C‑386/23, EU:C:2025:304, točka 64 in navedena sodna praksa).

56      Vendar bi bila razlaga, ki iz pojma „zdravstvena trditev“ v smislu člena 2(2), točka 5, Uredbe št. 1924/2006 izključuje podatke v zvezi s pogostostjo jemanja ali načinom uporabe prehranskega dopolnila, ki niso omejeni na povsem praktične informacije, v nasprotju s temi cilji. Taka razlaga bi namreč gospodarskim subjektom omogočila, da uporabijo take podatke, čeprav te lahko potrošnikom nakazujejo, da obstaja ugoden učinek na zdravje ali pa neobstoj ali zmanjšanje negativnega učinka na zdravje, in to ne da bi jim bilo treba spoštovati zahteve, določene v tej uredbi, zlasti zahtevo, navedeno v točki 44 te sodbe, v skladu s katero bi bilo treba uporabo zdravstvenih trditev odobriti samo na osnovi znanstvene ocene na najvišji ravni.

57      Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(2), točka 5, Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da podatki v zvezi s pogostostjo jemanja in/ali načinom uporabe prehranskega dopolnila spadajo pod pojem „zdravstvena trditev“ v smislu te določbe, kadar so ti načini uporabe predstavljeni, kot da so povezani z ugodnim učinkom na zdravje ali pa neobstojem ali zmanjšanjem negativnega učinka na zdravje.

 Drugo vprašanje

58      Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(2) Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da zahteva, da je treba pri označevanju zadevnega prehranskega dopolnila ali, če tako označevanje ne obstaja, pri predstavitvi ali oglaševanju tega dopolnila dobesedno prepisati navedbo iz te določbe, v skladu s katero „za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in […] ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno“.

59      Kot je razvidno iz naslova člena 14 te uredbe, ta člen med drugim ureja trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni.

60      Pojem „trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za [nastanek] bolezni“ je v členu 2(2), točka 6, navedene uredbe opredeljen kot „kakršn[a] koli zdravstven[a] trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da uživanje kategorije živil, živila ali enega od njegovih sestavnih delov znatno zmanjšuje dejavnik tveganja za razvoj bolezni“.

61      V skladu s členom 14(2) Uredbe št. 1924/2006 je treba poleg splošnih zahtev, določenih v tej uredbi, in posebnih zahtev iz odstavka 1, pri označevanju ali, če tako označevanje ne obstaja, pri predstavljanju ali oglaševanju trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni, navesti, da za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno.

62      Prvič, navesti je treba, na eni strani, da v besedilu navedenega člena 14(2) ni omenjena zahteva po dobesednem prepisovanju izrazov, ki sledijo izrazu „navesti“, pri čemer mora biti taka navedba, kot je razvidno iz tega besedila, med drugim povezana z boleznijo, na katero se zadevna trditev nanaša.

63      Na drugi strani, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 32 sklepnih predlogov, je zakonodajalec Unije v drugih določbah Uredbe št. 1924/2006 izrecno določil obvezno uporabo določene formulacije. To velja zlasti za člen 4(2)(b) te uredbe in nekatere rubrike Priloge k navedeni uredbi, ki določajo, da mora biti nekaterim prehranskim trditvam priložena navedba, katere besedilo je dobesedno prepisano.

64      Drugič, kot je bilo opozorjeno v točkah 54 in 55 te sodbe, ker je varovanje zdravja med glavnimi cilji Uredbe št. 1924/2006, je treba potrošniku med drugim zagotoviti potrebne informacije, da lahko opravi izbiro ob poznavanju dejstev.

65      Za dosego tega cilja je treba, kot je razvidno iz uvodne izjave 3 te uredbe, tega potrošnika tudi zaščititi pred informacijami, ki bi ga lahko zavajale s tem, da bi se živilom pripisovale zdravilne lastnosti, ki jih nimajo.

66      Člen 14(2) navedene uredbe se umešča prav v okvir navedenega cilja.

67      Kot je namreč generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 33 sklepnih predlogov, je namen navedbe iz te določbe relativizirati obseg trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni in preprečiti, da bi se ta trditev dojemala kot terapevtska obljuba.  Tako prispeva k preprečevanju vsakršnega tveganja zavajanja potrošnika s tem, da v skladu z uvodno izjavo 28 Uredbe št. 1924/2006 opozarja, da je prehrana le eden od številnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav nekaterih bolezni ljudi, in da lahko pri pojavu teh bolezni vplivajo tudi drugi dejavniki.

68      Za uresničitev cilja zagotavljanja varovanja zdravja ljudi, kadar se trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni v smislu člena 2(2), točka 6, te uredbe uporablja pri reklamnem besedilu, zadostuje, da je tej trditvi priložena navedba, ki – ne da bi bili v njej nujno dobesedno prepisani izrazi, uporabljeni v členu 14(2) navedene uredbe – potrošnika točno, jasno in zlahka razumljivo informira, na eni strani, da za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja, in na drugi strani, da ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno.

69      Navesti je treba, da je ta zahteva po točnem, jasnem in lahko razumljivem informiranju potrjena s členom 7(2) Uredbe št. 1169/2011, ki spada v okvir sistematične razlage določb Uredbe št. 1924/2006.

70      Opozoriti je namreč treba, da je namen zadnjenavedene uredbe, kot je razvidno iz njene uvodne izjave 3, dopolnjevati splošna načela v Direktivi 2000/13. Ker je bila ta direktiva razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 1169/2011, s katero je bila uvedena nova ureditev, ki je nadomestila ureditev, določeno v tej direktivi, je treba Uredbo št. 1924/2006 razlagati ob upoštevanju Uredbe št. 1169/2011.

71      Člen 7 Uredbe št. 1169/2011, naslovljen „Prakse poštenega informiranja“, pa v odstavku 2 določa, da so informacije o živilih točne, jasne in potrošniku zlahka razumljive.

72      V obravnavanem primeru je očitno – kar mora preveriti predložitveno sodišče – da v primeru trditve „rešitev za obvladovanje holesterola“ navedba „povišan holesterol sodi med dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni“ ni taka, da bi povprečnemu potrošniku, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, dala na voljo točne, jasne in zlahka razumljive informacije, ki se zahtevajo s členom 14(2) Uredbe št. 1924/2006.

73      Ob upoštevanju navedenega je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 14(2) Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da ne zahteva, da je treba pri označevanju zadevnega prehranskega dopolnila ali, če tako označevanje ne obstaja, pri predstavitvi ali oglaševanju tega dopolnila dobesedno prepisati navedbo iz te določbe, v skladu s katero „za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in […] ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno“, če to označevanje, ta predstavitev ali to oglaševanje vsebujejo navedbo, ki potrošnika točno, jasno in zlahka razumljivo informira o teh dveh elementih.

 Tretje vprašanje

74      Najprej, opozoriti je treba, da mora Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenega s členom 267 PDEU, nacionalnemu sodišču dati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu bila predložena (sodba z dne 26. marca 2026, AVEPA, C‑294/25, EU:C:2026:254, točka 22 in navedena sodna praksa).

75      V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da spor o glavni stvari izhaja iz oglasov za promocijo prehranskih dopolnil, objavljenih v revijah, namenjenih zdravstvenim delavcem. Tako je treba analizo omejiti le na primer pisnega oglaševanja.

76      Zato je treba za koristen odgovor predložitvenemu sodišču šteti, da to sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(2) Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da zahteva, da pisno oglaševanje, katerega namen je promocija prehranskega dopolnila in ki vsebuje trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni, vsebuje tudi navedbo, da za bolezen, na katero se ta trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega od teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni nujno, kadar je to navedeno na embalaži, v navodilu za uporabo in/ali spletišču tega dopolnila.

77      V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora, kot je bilo opozorjeno v točki 61 te sodbe, na podlagi tega člena 14(2) poleg splošnih zahtev, določenih v tej uredbi, in posebnih zahtev iz odstavka 1 tega člena, pri označevanju ali, če tako označevanje ne obstaja, pri predstavljanju ali oglaševanju živil trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni vsebovati navedbo, da za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno.

78      V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le izraze iz te določbe, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 11. junija 2020, ratiopharm, C‑786/18, EU:C:2020:459, točka 28 in navedena sodna praksa).

79      Na prvem mestu, v zvezi z besedilom člena 14(2) Uredbe št. 1924/2006 je treba navesti, da je treba uporabo prirednega veznika „ali“ pred izrazom „če tako označevanje ne obstaja“ razumeti tako, da mora biti navedba, da za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno, prednostno navedena na označevanju zadevnega izdelka in le, če tako označevanje ne obstaja, na drugih nosilcih, kot sta predstavitev tega izdelka ali oglaševanje v zvezi z njim.

80      V zvezi s tem je pojem „označevanje“ v členu 2(1)(d) Uredbe št. 1924/2006 s sklicevanjem na člen 1(3)(a) Direktive 2000/13, ki je zdaj nadomeščen s členom 2(2)(j) Uredbe št. 1169/2011, opredeljen tako, da zajema vse navedbe, podatke, trgovska imena, blagovne znamke, slikovno gradivo ali simbole v zvezi z živilom, ki se namestijo na kakršno koli vrsto embalaže, dokument, obvestilo, označbo, obroček ali vratno etiketo, ki spremlja ali se nanaša na takšno živilo.

81      Kot je razvidno iz tega člena 2(2)(j), vsaka navedba ali podatek, ki se nanaša na živilo in je naveden na njegovi embalaži, spada pod pojem „označevanje“ v smislu te določbe.

82      V obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da je podatek, da povišan holesterol sodi med dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, naveden na embalaži in v navodilu za uporabo prehranskega dopolnila VistaSterol in je zato na njenem označevanju v smislu navedenega člena 2(2)(j).

83      Na drugem mestu, v zvezi s kontekstom, v katerega je umeščen člen 14(2) Uredbe št. 1924/2006, je treba navesti, da za namene Uredbe št. 1169/2011 člen 2(1)(g) zadnjenavedene uredbe napotuje na opredelitev pojma „oglaševanje“, ki je v členu 2(a) Direktive 2006/114, v skladu s katerim je treba „kakršno koli obliko predstavitve v zvezi s trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali svobodno poklicno dejavnostjo, katere namen je spodbujanje prodaje blaga ali storitev“, šteti za oglaševanje.

84      Iz Uredbe št. 1169/2011 tako izhaja, da sta pojma „označevanje“ in „oglaševanje“ v tej uredbi obravnavana ločeno.

85      Poleg tega člen 12 Uredbe št. 1169/2011, naslovljen „Razpoložljivost in namestitev obveznih informacij o živilih“, v odstavku 1 na eni strani določa, da so obvezne informacije, ki vključujejo – kot izhaja iz člena 2(2)(c) te uredbe – informacije, naštete v členu 14(2) Uredbe št. 1924/2006, na voljo in zlahka dostopne za vsa živila v skladu z Uredbo št. 1169/2011. Na drugi strani ta člen 12 v odstavku 2 določa, da so v primeru predpakiranih živil obvezne informacije o živilih prikazane neposredno na embalaži ali nanjo pritrjeni označbi.

86      V zvezi s tem Izvedbeni sklep 2013/63, ki ga je Evropska komisija sprejela v okviru izvedbenih pooblastil, ki ji jih je zakonodajalec Unije podelil na podlagi člena 10(4) in člena 25 Uredbe št. 1924/2006, v točki 2.1, tretji odstavek, točka (b), drugi pododstavek, Priloge k temu sklepu določa, da „[č]len 12 Uredbe [št. 1169/2011] določa, da mora potrošnik vedno imeti na voljo obvezne podatke, ko se odloča o nakupu živila“.

87      Ta izvedbeni sklep v točki 2.1, tretji odstavek, njegove priloge natančno določa tudi, „da gre pri ,označevanju’ za dobavo živila končnemu potrošniku, pri ,oglaševanju’ pa nosilec živilske dejavnosti promovira ponudbo živila“.

88      Kadar pa je živilo označeno z obveznimi informacijami iz člena 14(2) Uredbe št. 1924/2006, ima potrošnik prek tega označevanja na voljo te obvezne informacije, ko se odloča o nakupu, saj je namen takega označevanja ravno informirati končnega potrošnika, kot je bilo navedeno v prejšnji točki te sodbe. V teh okoliščinah se za dosego cilja, ki mu sledi člen 12 Uredbe št. 1169/2011, ne zahteva, da so navedene obvezne informacije navedene tudi v pisnem oglaševanju v zvezi s tem proizvodom.

89      Na tretjem mestu, glede cilja Uredbe št. 1924/2006, kot je bilo navedeno v točkah 54 in 64 te sodbe, je varovanje zdravja med glavnimi cilji te uredbe. V ta namen je treba potrošniku med drugim zagotoviti potrebne informacije, da lahko opravi izbiro ob poznavanju dejstev.

90      Ker pa je, kot je bilo navedeno v točki 82 te sodbe, navedba, ki se zahteva s členom 14(2) Uredbe št. 1924/2006, na označevanju zadevnega proizvoda, ni nujno, da je ta navedba tudi v pisnem oglaševanju v zvezi s tem proizvodom, saj ima zadevni potrošnik na voljo vse koristne informacije za to, da opravi ozaveščeno izbiro ob poznavanju dejstev pri samem nakupu.

91      Ob upoštevanju navedenega je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 14(2) Uredbe št. 1924/2006 razlagati tako, da ne zahteva, da pisno oglaševanje, katerega namen je promocija prehranskega dopolnila in ki vsebuje trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni, vsebuje tudi navedbo, da za bolezen, na katero se ta trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega od teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni nujno, kadar je to navedeno na embalaži tega dopolnila.

 Stroški

92      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

1.      Člen 2(2), točka 5, Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 109/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008,

je treba razlagati tako, da

podatki v zvezi s pogostostjo jemanja ali načinom uporabe prehranskega dopolnila spadajo pod pojem „zdravstvena trditev“ v smislu te določbe, kadar so ti načini predstavljeni, kot da so povezani z ugodnim učinkom na zdravje ali pa z neobstojem ali zmanjšanjem negativnega učinka na zdravje.

2.      Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1924/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 109/2008,

je treba razlagati tako, da

ne zahteva, da je treba pri označevanju zadevnega prehranskega dopolnila ali, če tako označevanje ne obstaja, pri predstavitvi ali oglaševanju tega dopolnila dobesedno prepisati navedbo iz te določbe, v skladu s katero „za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in […] ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno“, če to označevanje, ta predstavitev ali to oglaševanje vsebujejo navedbo, ki potrošnika točno, jasno in zlahka razumljivo informira o teh dveh elementih.

3.      Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1924/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 109/2008,

je treba razlagati tako, da

ne zahteva, da pisno oglaševanje, katerega namen je promocija prehranskega dopolnila in ki vsebuje trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni, vsebuje tudi navedbo, da za bolezen, na katero se ta trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega od teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni nujno, kadar je to navedeno na embalaži tega dopolnila.

Podpisi


*      Jezik postopka: francoščina.